Na podlagi 128. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 106/11) je Občinski svet Občine Sevnica na 28. redni seji dne 23. 4. 2014 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica, ki obsega:

– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/09 z dne 5. 10. 2009),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 22/14 z dne 31. 3. 2014).

(1) Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Sevnica, tako, da določa:
I. Splošne določbe
II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe
III. Upravljanje vodovodov
IV. Standardi opremljenosti
V. Viri financiranja in način obračunavanja storitev
VI. Načrtovanje vodovodov
VII. Obvezne storitve in naloge javne službe
VIII. Cene in subvencioniranje storitev javne službe
IX. Meritve in odčitavanje
X. Evidence uporabnikov
XI. Prekinitev dobave pitne vode
XII. Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe
XIII. Prehodne in končne določbe.
S tem odlokom so upoštevane določbe Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, v nadaljevanju: uredba).
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo in lastne oskrbe s pitno vodo je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov na območju Občine Sevnica (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– določitev obveznosti občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo po postopkih, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
3. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s 1. do 4. točko tretjega odstavka 3. člena uredbe. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
5. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca;
6. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
7. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo;
8. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;
9. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda;
10. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
11.a upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe;
11.b upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;
12. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja; območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo;
13. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
14. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
15. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
16. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
17. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
18. kapnica je zbiralnik za meteorno vodo, montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe;
19. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na zemljišču na območju Občine Sevnica, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo;
20. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod;
21. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo; rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo;
22. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo po uredbi.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s pitno vodo, Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: uredba o metodologiji), zakonih ali drugih predpisih s področja oskrbe s pitno vodo in graditve.

(1) Občina Sevnica (v nadaljevanju: Občina) zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica za območje celotne občine z izvajalcem javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica (v nadaljevanju: izvajalec). Izvajalec mora izvajati javno službo v skladu s programom oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: program), ki ga izdela izvajalec in potrdi Občinski svet Občine Sevnica v skladu z uredbo. Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, mora vodno dovoljenje, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti Občina.
(2) Objekti in naprave javnega vodovoda so javno dobro in so izven pravnega prometa. Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda. Obveznosti Občine in upravljavca v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo o upravljanju in najemu javne infrastrukture, ki je sklenjena med izvajalcem javne službe in Občino. Pogodba vključuje tudi vrednost in obseg javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe po tem odloku.

(1) Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje Občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu, ter nato usklajeni program izvajalec najkasneje do 31. decembra tekočega leta posreduje Ministrstvu za okolje in prostor. Program mora vsebovati podatke o oskrbovalnih območjih in številu prebivalcev, vrsti in dolžini cevovodov, vrste in število objektov in opreme javnega vodovoda, javnem hidrantnem omrežju, vodnih virih pitne vode, zasebnih vodovodih, zdravstveni ustreznosti pitne vode javnega vodovoda, vzdrževanju javnih vodovodov in hidrantnega omrežja, količinah odvzete pitne vode, obveščanju uporabnikov, zmanjševanju vodnih izgub in zagotavljanju rezervnih virov in razvojnem načrtu javnih vodovodov, v skladu s 25. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Izvajalec javne službe je javno podjetje, zato mora biti program sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
(2) Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javnih vodovodov predvsem naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javnih vodovodov in za njihovo nemoteno obratovanje,
– vodi kataster javnih vodovodov,
– vzdržuje javne vodovode,
– izdaja smernice in mnenja pri pripravi prostorskih aktov, ter projektnih pogojev in soglasij v skladu z odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,
– nadzira vodooskrbo javnih vodovodov,
– označuje vodovarstvena območja in izvaja ukrepe varstva vodnih virov v skladu s predpisi o vodovarstvenih režimih na vodovarstvenih območjih,
– izvaja in nadzira priključke na javni vodovod,
– obračunava storitve vodooskrbe in drugih pristojbin, določenih s predpisi,
– vodi evidenco oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, ki mu jo v predpisani obliki posredujejo upravljavci zasebnih vodovodov.
(3) Izvajalec mora vsako leto najkasneje do 31. marca tekočega leta Občinskemu svetu Občine Sevnica posredovati poročilo o izvajanju javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena za preteklo leto.

(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m³.
(4) Zadrževanje ljudi iz prvega odstavka tega člena pomeni, da mora biti omogočena uporaba pitne vode za ljudi, ne glede na to, ali se ljudje v objektu dejansko zadržujejo in ne glede na to, ali ima fizična oseba registrirano stalno ali začasno prebivališče, in ne glede na to, ali ima pravna oseba registriran sedež ali poslovno enoto.
(5) Storitve javne službe opravlja izvajalec javne službe v obliki in na način, določen z uredbo, odlokom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom.

(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) so lastniki ali solastniki (v nadaljevanju: lastniki) stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod, katerih oskrba se po odloku in ostalih državnih predpisih šteje za javno službo.
(2) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta (npr. najemnik), pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec javne službe podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško ugotovi stanje števca porabljene vode, ki je osnova za obračunavanje storitev in subsidiarno odgovornost lastnika v primeru morebitnega neplačila terjatev s strani uporabnika.
(3) Uporabniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(4) V primeru izvajanja javne službe gospodinjstvu kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz prejšnjega stavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik, in kateremu izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca javne službe o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika kot uporabnika in izvajalca javne službe. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe, zapadlega dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec javne službe začne izstavljati nove račune kateremu koli izmed solastnikov za celotno storitev.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(7) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(8) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe je Občina.
(9) Če uporabnik (lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta odda v najem ali proda, je dolžan poravnati vse zapadle obveznosti. Na podlagi obvestila takratnega uporabnika(lastnik, prodajalec) o pogodbi (najemni, prodajni) se zapisniško ugotoviti stanje števca porabljene vode in podpiše poseben dogovor z novim uporabnikom oziroma lastnikom objekta za nadaljnjo uporabo storitev javne službe.

(1) Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m³ pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan.

(1) Območja javnega vodovoda so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, ločeno za:
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
(2) Občina na pisno zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje v skladu z uredbo v roku 60 dni posreduje podatke o območjih javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka pristojnemu ministrstvu. Karta vodooskrbnih območij je v grafični prilogi tega odloka.

(1) Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav na območju Občine Sevnica je javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica.
(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti Občino.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti Občino.
(5) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.

(1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje).
(2) Vodno dovoljenje mora pridobiti Občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin.
(3) Če javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe.
(4) Vodno dovoljenje pridobi Občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.

(1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Če je več lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
(3) Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.
(4) Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.
(5) Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod, priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
(6) Ne glede na določbe prvih petih odstavkov tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje Občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m³ pitne vode na dan.

(1) Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor.
(2) Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za obrambo.

(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.
(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan, ali
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za potrebe namakanja kmetijskih površin in napajanja domačih živali.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

(1) Poleg priključitve na lastno oskrbo s pitno vodo (vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo) ali priključitve objekta na javni vodovod, ima lahko stavba tudi zbiralnik meteorne vode (kapnica), od katerega se po ločenem cevovodu stavba oskrbuje z vodo za sanitarne in druge potrebe, nikakor pa ne za pitno vodo. Dovod vode iz kapnice v objekt mora imeti regulacijski zaporni ventil.
(2) Stanovanjske stavbe morajo biti oskrbovane s pitno vodo s priključkom na javni vodovod, v primeru zasebnega upravljanja pa s priključkom na vodovod za lastne potrebe s pitno vodo (vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo).

(1) Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo,
– subvencija cene storitve javne službe,
– sredstva proračuna Občine,
– drugi viri.
(2) Cene storitev javne službe se oblikujejo in določijo v skladu s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen in s tem odlokom. Postopki v zvezi s pregledom, dopolnitvami in potrjevanjem elaboratov se uredijo s pogodbo med izvajalcem javne službe in občino, v skladu s tem odlokom. Elaborat, cene in subvencije potrdi Občinski svet Občine Sevnica.

(1) V okviru izvajanja javne službe izvajalec izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam in soglasja za priključitev (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor oziroma projektant v vlogi predložiti:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora;
2. za pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov;
3. za soglasja:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;
4. za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;
– načrt vodovodnega priključka;
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
5. za soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500;
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
– načrt vodovodnega priključka;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
6. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe;
7. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdi Občina Sevnica.

(1) Občina Sevnica je s sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica sprejela in potrdila Strategijo vodooskrbe prebivalcev v Občini Sevnica (Komunala d.o.o. Sevnica, oktober 2003), ki je strokovna podlaga dolgoročnim razvojnim dokumentom Občine Sevnica na področju urejanja vodooskrbe.
(2) Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije javne vodooskrbe na območju Občine Sevnica predlaga lastnik javne komunalne infrastrukture, Občina Sevnica, oziroma Oddelek za okolje in prostor kot strokovna služba pristojna za gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem. Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe v sodelovanju z Oddelkom za okolje in prostor Občine Sevnica. Programe razvoja in dinamiko izgradnje ter uporabo proračunskih sredstev Občine potrdi Občinski svet Občine Sevnica v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna.
(3) Program novogradnje, vzdrževanja in posodabljanja javne vodooskrbe mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne vodooskrbe in usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in s Tehničnim pravilnikom iz 1. člena tega odloka.

(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod.
(2) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ali nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, oziroma povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(3) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
(3) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

(1) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.
(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma rezervne vodne vire nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
(4) Uporabniki in izvajalec javne službe so dolžni izvajati potrebne ukrepe za ohranjanje in varovanje lastnih virov pitne vode, kot so vodnjaki, zbiralniki deževnice, zajetja pitne vode, vrtine.
(5) Rezervne vodne vire in njihove zmogljivosti oskrbe s pitno vodo se podrobneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo, ki ga za vsako leto pripravi upravljalec javnih vodovodov na območju Občine.

(1) Izvajalec kot upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
(2) Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco na način po prilogi iz pravilnika. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube, ki ne smejo preseči 25 % količin celotne odvzete vode iz vodnega vira.
(3) Pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda, ali zaradi večje rabe pitne vode pri gradnji novih vodnih virov ali povečanja zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov, mora upravljavec skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.

(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda za izvajanje dejavnosti, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

(1) V okviru storitev javne službe izvajalec javne službe zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s 24. členom uredbe,
7. poročanje v skladu s 26. členom uredbe,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom uredbe,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(4) Izvajalec javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, s strani zaposlene osebe z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. Naloge iz prejšnjega stavka niso sestavni del storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.
(5) Izvajalec javne službe organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.

Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja;
– zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem;
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih in kadarkoli;
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije;
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja;
– obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove;
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode;
– redno plačevanje storitev upravljavcu;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah;
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka in prenosu tega v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda.

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev;
– vodenje evidenc iz 26. člena pravilnika in posredovanje izvajalcu javne službe.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(1) Na javni ali zasebni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(2) Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni ali zasebni vodovod je cevovod od odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.
(3) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega ali zasebnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4) Načrtovanje in gradnjo priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(5) Spremembo dimenzije vodovodnega priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava po enakem postopku kot pri novem vodovodnem priključku.
(6) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje dopustiti.
(7) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
(8) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.
(9) Ob priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij s ciljem ločiti uporabnikove dosedanje vodne vire (vaški vodovod, lastno zajetje) od vode iz javnega sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in montiranjem čepa.
(10) Najkasneje v 6 mesecih po izgradnji javnega vodovoda so se uporabniki, ki se nahajajo na območju vodooskrbnega območja, dolžni priključiti na javni vodovodni sistem.
(11) Izvajalec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v 30 dneh od popolne pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do Občine Sevnica in izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe sme priključiti uporabnika na javni vodovod, ko je preveril, da je uporabnik zgradil vodomerni jašek za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnim pravilnikom. Prostor, v katerem bo vgrajen vodomer, mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini Sevnica.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.

(1) Obstoječi javni vodovodi, katerim je status javne vodooskrbe določen po izdanih vodnih dovoljenjih s strani MOP-a, Agencije RS za okolje, se skupaj s pripadajočimi objekti, predajo v last Občine in upravljanje izvajalcu najkasneje do 31. 12. 2015.
(2) Za prenos vodovodnega sistema v last Občine Sevnica in upravljanje izvajalcu javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov;
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in Tehničnim pravilnikom;
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem;
– izračunani morajo biti stroški obratovanja javnega vodovoda;
– pred postopkom o prenosu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega javnega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu;
– zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda na podlagi ocene stroškov sanacije, terminskega plana sanacije in navedbo investitorja/ev;
– na vseh odjemnih mestih javnega vodovoda morajo pred prenosom, oziroma v roku 6 mesecev od pogodbe o prenosu javnega vodovoda, vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere;
– vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom;
– urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave javnega vodovoda,
– postopek prenosa javnega vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki in podpisano medsebojno pogodbo.
(3) Prevzem javnega vodovoda v last Občine Sevnica se zaključi s končno predajo z medsebojno pogodbo med dosedanjim upravljavcem, Občino in izvajalcem javne službe vodooskrbe. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega upravljavca, Občine Sevnica, ter izvajalca javne službe.

(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja Občina v okviru javne službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Sevnica.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov.
(3) Objekti in naprave javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, so vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, območje objekta vodovoda, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje, objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in druga oprema in objekti.
(4) Lokacija objektov in opreme se vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja Občina Sevnica iz proračunskih sredstev.
(2) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, vaje za preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(3) Gasilska zveza Sevnica izvaja stalen nadzor nad stanjem hidrantov. Enkrat letno pregleda javne hidrante na območju občine in sporoči upravljavcu eventualne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju. Ob ugotovitvi eventualnih tehničnih pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov mora izvajalcu kot upravljavcu javnega hidrantnega omrežja le te sporočiti in kot tudi neupravičen odvzem in količino odvzete vode. Podatke o hidrantih vodi izvajalec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
(4) Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca javnega vodovoda ni dovoljen. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.

Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje uporabnik pitne vode. Interni hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, vaje za preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca.

(1) Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu pridobiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(2) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
(3) V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode. V nasprotnem primeru upravljavec stroške sanacije in popravila, po izstavitvi opomina in neporavnavi le tega, izterja po sodni poti.

(1) Ceno storitev javne službe oblikuje izvajalec javne službe v skladu z veljavno Uredbo o metodologiji in se oblikuje ločeno za omrežnino in za vodarino.
(2) Cene morajo biti oblikovane tako, da vključujejo vse upravičene stroške izvajalca javne službe (vodarine), stroške omrežnine, predlog donosa in javne dajatve, v skladu z Uredbo o metodologiji.
(3) Upravičeni stroški in višina donosa iz prejšnjega odstavka se potrdijo z elaboratom o cenah, v skladu z Uredbo o metodologiji.
(4) Pristojni organ za potrjevanje cen je Občinski svet Občine Sevnica.
(5) Če pristojni organ za pregled cen dopolnitev ali sprememb cen iz prejšnjega odstavka ne zahteva, se neizpodbojno domneva, da so izračunane pravilno in s tem potrjene. Pristojni organ v tem primeru odloči le o višini morebitnega subvencioniranja cen v skladu z Uredbo o metodologiji in tem odlokom.
(6) Cene storitev javne službe iz tega člena se na računu izkazujejo v skladu z Uredbo o metodologiji.
(7) Na cene, ki so določene v skladu s tem členom, se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi.
(8) Cene se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe.

(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in zajemajo:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura te javne službe,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod, ki obsega prvo, drugo in tretjo alinejo 3. točke 22. člena Uredbe o pitni vodi,
– stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
– plačilo za vodno pravico v skladu s prepisi, ki urejajo vode,
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje in obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve oskrbe s pitno vodo, določi se na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih z nazivnim premerom vodomera (DN), skladno z naslednjo preglednico:

+---------------------------+-------------------+
|      PREMER VODOMERA      |  FAKTOR OMREŽNINE |
+---------------------------+-------------------+
|        DN < / = 20        |         1         |
+---------------------------+-------------------+
|       20 < DN < 40        |         3         |
+---------------------------+-------------------+
|     40 < / = DN < 50      |         10        |
+---------------------------+-------------------+
|     50 < / = DN < 65      |         15        |
+---------------------------+-------------------+
|     65 < / = DN < 80      |         30        |
+---------------------------+-------------------+
|     80 < / = DN < 100     |         50        |
+---------------------------+-------------------+
|    100 < / = DN < 150     |        100        |
+---------------------------+-------------------+
|       150 < / = DN        |        200        |
+---------------------------+-------------------+

(3) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
(4) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom.
(5) Če stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
(6) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
(7) Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob smiselni uporabi prvega, drugega, tretjega, četrtega in prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
(2) V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– druge poslovne odhodke in
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji.

(1) Če potrjena cena iz 34. člena odloka ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in določenega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa.
(2) Subvencija se zagotavlja le za nepridobitne uporabnike v skladu z Uredbo o metodologiji.
(3) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva, pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti.

(1) Strošek izdelave novega priključka je strošek investitorja. Če priključek izdela izvajalec, je to tržna storitev izvajalca.
(2) Strošek vzdrževanja priključka, skozi katerega se je že izvajala oskrba s pitno vodo kot javna služba, je v skladu z uredbo in uredbo o metodologiji sestavni del javne službe in se krije iz omrežnine.
(3) Stroški okvar, nastalih na priključku za glavnim vodomerom po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
(4) Stroški kontrole, popravila, vodenje kartoteke in zamenjave glavnega vodomera v predpisanem roku bremenijo izvajalca in so stroški izvajanja javne službe.

Poraba vode (m³) je na vodomeru registrirana porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja.

(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom priključitve na javni vodovod ne sme preseči 50 m. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje.
(2) V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so za obračunskim vodomerom v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju oziroma upravljavcu služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. Izvajalec javne službe internih vodomerov ne vzdržuje in ne uporablja za obračun vode.
(3) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen skladno s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/02). Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(5) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m³ po stanju odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obdobju. Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru večjih sprememb (povečana uporaba vode, števila uporabnikov), je uporabnik dolžan to sporočiti izvajalcu.
(2) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
(3) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
(4) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 70 m³.

(1) Izvajalec izda vsakemu uporabniku v skladu z uredbo o metodologiji in ostalimi predpisi račun za porabljeno vodo.
(2) Vodarina se uporabnikom storitve javne službe, pri katerih se poraba ugotavlja z glavnim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m³. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju v skladu s tem odlokom.
(3) Za objekte, ki imajo glavni vodomer, se normirana poraba določi na podlagi premera priključka ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m³ pitne vode na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz uredbe o metodologiji.
(4) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z glavnim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz uredbe o metodologiji.
(5) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz tega člena večja od normirane porabe, se šteje kot prekomerna poraba pitne vode. Prekomerna poraba se na koncu obračunskega obdobja obračuna tako, da se vodarina za prekomerni del poviša za 50 %.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske), v katerih se poraba pitne vode ne meri z obračunskimi vodomeri, se normirana poraba za posamezno stanovanjsko enoto za določanje prekomerne porabe iz prejšnjega odstavka določi za priključek s faktorjem omrežnine 1 iz uredbe o metodologiji.
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte in v primeru zapisniško dokazane okvare internega vodovoda stavbe.

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. Upravljavec mora pri pridobivanju, uporabi in hrambi osebnih podatkov uporabnikov ravnati skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika;
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu);
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(3) Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi:
– davčno številko;
– delež lastništva;
– EMŠO.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika;
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;
– naslov;
– davčno številko;
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu;
– lastništvo nepremičnine.

(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca;
– listino o prenosu lastninske pravice;
– številko in naslov odjemnega mesta;
– podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, lahko upravljavec na stroške uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti.

(1) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu, sklene pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.
(2) V primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.

(1) Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca;
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec;
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije);
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera;
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije;
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode;
– če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
(3) Na zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. Enako v primeru trajne prekinitve dobave pitne vode pri odstranitvi stavbe. Pri novogradnji na lokaciji poprej odstranjene stavbe uporabnik nosi stroške gradnje novega priključka in vse stroške v zvezi s priklopom objekta na javni vodovod.

(1) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode za krajši čas, in sicer:
– za čas izvedbe načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, vendar največ 10 ur;
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda;
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije ipd.).
(2) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora upravljavec neposredno ali preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj dva dni pred prekinitvijo dobave vode, oziroma takoj v primeru prekinitve vode zaradi višje sile.
(3) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov v zvezi stopnje varčevanja in omejitve glede uporabe vode. Oskrba prebivalstva s pitno vodo ima prednost pred rabo vode za druge namene.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljal Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Brežice, Sevnica, Krško, Radeče in Bistrica ob Sotli.
(2) Vodenje postopkov, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba preje navedenega organa.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti pooblaščeni uradni osebi preje navedenega organa oziroma na sedež organa v Krškem.

(1) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda:
– če ne izvaja javnih pooblastil v zvezi izvajanja nalog soglasodajalca po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov, kot je navedeno v 17. členu;
– če ne spremlja stanja vodnih izgub na vodovodnem omrežju, ne vodi vodno bilanco, ter ne pripravi in izvaja program ukrepov zmanjševanja vodnih izgub za zagotovitev najmanjših vodnih izgub, kot je navedeno v 22. členu;
– če priključi novo stavbo na javni vodovod, kjer ni zagotovljenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu s predpisi, in če priključi nestanovanjsko stavbo ali gradbeno inženirski objekt na javni vodovod, pa lastnik stavbe ni pridobil vodnega dovoljenja za izvajanje dejavnosti, kot je določeno v 23. členu;
– če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim, šestim, sedmim, devetim in enajstim odstavkom 27. člena;
– če ne izvaja oziroma izvaja evidence v nasprotju z določbami 40. člena;
– če napačno izstavlja račun glede na dogovor z upravnikom stavbe in ne upošteva ključa delitve porabljene pitne vode razlike porabe med glavnim in internimi vodomeri sorazmerno glede na interno porabo vode uporabnikov, kot je določeno s 44. členom;
– če ne izvaja prekinitve dobave vode v skladu z določbami prvega in tretjega odstavka 45. člena do odprave vzroka za prekinitev.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega vodovoda:
– če ne sklene pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda glede na določbe drugega in tretjega odstavka 8. člena;
– če ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka 26. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim in osmim odstavkom 27. člena;
– če odvzema vodo iz javnega hidrantnega omrežja, ko ne gre za primere intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ter o tem ne obvesti upravljavca javnega vodovoda, kot to določa 31. člen;
– če ne izvaja prekinitve dobave vode v skladu z določbami prvega in tretjega odstavka 45. člena do odprave vzroka za prekinitev.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik – upravljavec zasebnega vodovoda.
(5) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če uporablja vodni vir za lastno oskrbo s pitno vodo na območju, kjer je zagotovljena pitna voda iz javnega vodovoda, ali če uporablja isti vodni vir za lastno oskrbo, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, kot je navedeno v 13. členu odloka;
– če ne zagotovi izvedbe vodovodnega priključka in se ne priključi na javni vodovod, kjer se zagotavlja storitev javne službe in je priključitev možna, kot to določa prvi in drugi odstavek 14. člena;
– če kljub opozorilu upravljavca ne izvaja določb 25. člena;
– če kot lastnik stavbe ne izvede priključitve stavbe na javni vodovod in ne izpolni vse obveznosti do Občine Sevnica in izvajalca javne službe kot to določa prvi, četrti, peti, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek 27. člena;
– če odvzema vodo iz javnega hidrantnega omrežja, ko ne gre za primere intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ter o tem ne obvesti upravljavca javnega vodovoda, kot to določa 31. člen;
– če izvaja dela v varovalnem pasu javnega ali zasebnega vodovoda, pa prehodno ne pridobi soglasje upravljavca s pogoji za izvedbo del, ali kljub prepovedi gradi objekte na vodovodnih napravah, glede na določbe 33. člena.
(6) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik.
(7) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če odvzema vodo iz javnega hidrantnega omrežja, ko ne gre za primere intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ter o tem ne obvesti upravljavca javnega vodovoda, kot to določa 31. člen;
– če izvaja dela v varovalnem pasu javnega ali zasebnega vodovoda, pa prehodno ne pridobi soglasje upravljavca s pogoji za izvedbo del, ali kljub prepovedi gradi objekte na vodovodnih napravah, glede na določbe 33. člena.
(8) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz sedmega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(9) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik:
– če uporablja vodni vir za lastno oskrbo s pitno vodo na območju, kjer je zagotovljena pitna voda iz javnega vodovoda, ali če uporablja isti vodni vir za lastno oskrbo, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, kot je navedeno v 13. členu odloka;
– če ne zagotovi izvedbe vodovodnega priključka in se ne priključi na javni vodovod, kjer se zagotavlja storitev javne službe in je priključitev možna, kot to določa prvi in drugi odstavek 14. člena;
– če kljub opozorilu upravljavca javnega vodovoda ne izvaja določb 25. člena;
– če kot lastnik stavbe ne izvede priključitve stavbe na javni vodovod in ne izpolni vse obveznosti do Občine Sevnica in izvajalca javne službe kot to določa prvi, četrti, peti, osmi, deveti, deseti, in enajsti odstavek 27. člena;
– če odvzema vodo iz javnega hidrantnega omrežja, ko ne gre za primere intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ter o tem ne obvesti upravljavca javnega vodovoda, kot to določa 31. člen;
– če izvaja dela v varovalnem pasu javnega ali zasebnega vodovoda, pa prehodno ne pridobi soglasje upravljavca s pogoji za izvedbo del, ali kljub prepovedi gradi objekte na vodovodnih napravah, glede na določbe 33. člena;
– če ne izvaja določb 41. člena.
(10) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če ne izvaja oziroma izvaja evidence v nasprotju z določbami 41. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena.
(11) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(1) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora Občina zagotoviti do 31. decembra 2015.
(2) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler Občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015. Za ta čas mora Občina potrditi upravljavca zasebnega vodovoda po pogojih in načinu določenem v 8. členu tega odloka.
(3) Vodenje katastra javnega vodovoda mora Občina zagotoviti v okviru javne službe ob uveljavitvi tega odloka.
(4) Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora Občina zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz proračuna Občine Sevnica.

Izvajalec oziroma upravljavec javnega vodovoda mora pričeti z vzdrževanjem vodovodnih priključkov obstoječih stavb takoj po uveljavitvi tarife iz petega odstavka 34. člena, oziroma najkasneje od 31. 12. 2010 dalje.

(1) Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam pravilnika iz 3. člena tega odloka najpozneje do 31. 12. 2010.
(2) Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundarni vodovod, ki ne omogočajo merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, prilagodijo zahtevam pravilnika iz 3. člena tega odloka in Tehničnega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2010.
(3) Obratujoče vodovodne sisteme na območju Občine v zasebni lasti, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo večjo od 10 m³ pitne vode na dan, morajo lastniki oziroma dosedanji upravljavec zasebnega vodovodnega sistema z vodnim dovoljenjem za javno oskrbo s pitno vodo preko Občine prenesti v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.

Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Sevnica sočasno s sprejemom tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode na območju Občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 36/87, in Uradni list RS, št. 9/96).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 22/14, z dne 31. 3. 2014) vsebuje naslednje

Elaborat o cenah iz 19. člena tega odloka za obdobje od 1. 4. 2014 pripravi izvajalec javne službe. Če občina ne potrdi upravičenih cen do 1. 4. 2014, je dolžna zagotoviti subvencijo v skladu z 22. členom tega odloka.

Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s prvim odstavkom 8. člena odloka in oblikovanje cen storitev javne službe v skladu s 39. členom odloka se za območje celotne Občine Sevnica uskladi najkasneje do 31. 12. 2015.

Z uveljavitvijo novih cen po uredbi o metodologiji preneha veljati Odlok o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovodnega sistema v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 37/08).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.