Na podlagi 128. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 106/11) je Občinski svet Občine Sevnica na 28. redni seji dne 23. 4. 2014 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica, ki obsega:

– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 41/09 z dne 1. 6. 2009),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 106/09 z dne 22. 12. 2009),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 22/14 z dne 31. 3. 2014).

(1) Ta odlok ureja način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
I. Splošne določbe
II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe
III Vire financiranja in način obračunavanja storitev
IV. Pogoje izvajanja javne službe
V. Izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija
VI. Izvajanje javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije
VII. Pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov
VIII. Posebne storitve
IX. Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe
X. Prehodne in končne določbe.
S tem odlokom so upoštevane določbe Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: uredba).
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh. Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine Sevnica, odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec to storitev opravlja kot »posebno storitev«. Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ni predmet urejanja tega odloka. Ukrepe za čiščenje teh padavinskih voda ureja predpis o odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Sevnica (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).

Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– določitev obveznosti občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije,
– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda;
2. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m³/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m³, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene v prilogi 3, ki je sestavni del Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti, ter mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
4. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
5. prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
6. čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev v kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka v smeri komunalne ali skupne čistilne naprave;
7. komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
8. mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju: PE), v kateri poteka biološka razgradnja na način določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN (s prezračevanjem v lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom, v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin). Za MČN z zmogljivostjo do 50 PE se šteje tudi naprava, ki je izdelana skladno s standardi od SIS EN 12566-1 do 12566-5 in se očiščene odpadne vode odvajajo neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemne vode preko sistema za infiltracijo v tla;
9. čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
10. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
11. obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
12. populacijski ekvivalent – PE je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
13. neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi;
14. obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki jo v okviru javne službe izvaja izvajalec javne službe. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, s katerimi se doseže:
– izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali
– izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Obdelava blata je tudi obdelava delno obdelanega blata, ki nastane po obdelavi neobdelanega blata (na primer nadaljnja obdelava po dehidraciji, sušenju in podobno), če zanj izvajalec javne službe zagotavlja nadaljnjo obdelavo v okviru javne službe na območju druge komunalne ali skupne čistilne naprave;
15. območje izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela, za katero morata biti s predpisi občine in v skladu s to uredbo določena način in obseg izvajanja javne službe;
16. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
17. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanju in čiščenju odpadne vode. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura;
18. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ali malo komunalno čistilno napravo iz sedmega odstavka 7. člena uredbe, in poteka do revizijskega jaška. Tudi v primeru, da je lokacija revizijskega jaška na javnem dobrem, vzdrževanje interne kanalizacije bremeni uporabnika;
19. priključek je spoj med interno kanalizacijo in revizijskim jaškom oziroma javno kanalizacijo, s katerim se uporabnik priklaplja na javno kanalizacijo. Izgradnja in vzdrževanje priključka je breme uporabnika. Revizijski jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo;
20. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
21. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode;
22. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje;
23. javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega in sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem. Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;
24. upravljavec javne kanalizacije je izvajalec javne službe, ki upravlja z javnim kanalizacijskim sistemom;
25. območje površin, predvideno za širitev naselja, je območje, ki je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno kot območje za širitev naselja;
26. območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
27. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo vode namenjeno oskrbi s pitno vodo;
28. občutljivo območje je občutljivo območje zaradi evtrofikacije ali občutljivo območje zaradi kopalnih voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
29. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
30. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
31. ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli postopku, ki po iztoku omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
32. obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje skladno s predpisi, oziroma je zgrajena pred 31. 12. 1967;
33. usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz neprepustnega betona ali drugega neprepustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata);
34. merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadnih voda;
35. uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (greznice, male čistilne naprave do 50 PE – v nadaljevanju: MČN;
36. posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe po uredbi, vendar jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: uredba o metodologiji), zakonih ali drugih predpisih s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda in graditve.

(1) Občina Sevnica (v nadaljevanju: Občina) zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica za območje celotne občine z izvajalcem javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica (v nadaljevanju: izvajalec). Izvajalec mora izvajati javno službo v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela izvajalec in potrdi Občinski svet Občine Sevnica v skladu z uredbo.
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije so javno dobro in so izven pravnega prometa. Izvajalec javne službe je upravljavec javne kanalizacije in z njimi povezanih čistilnih naprav. Obveznosti Občine in upravljavca v zvezi z upravljanjem javne kanalizacije se določijo s pogodbo o upravljanju in najemu javne infrastrukture, ki je sklenjena med izvajalcem javne službe in Občino. Pogodba vključuje tudi vrednost in obseg javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe po tem odloku.

(1) Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje Občini Sevnica v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu, ter nato usklajeni program izvajalec najkasneje do 31. decembra tekočega leta posreduje Ministrstvu za okolje in prostor. Program mora vsebovati podatke o stanju javne kanalizacije, območjih oskrbe in načinu opremljenosti, izvajanju javne službe, podatke iz evidence javnega katastra ter novozgrajenih objektih v skladu z 18. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Izvajalec javne službe je javno podjetje, zato mora biti program sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
(2) Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje,
– vodi kataster javne kanalizacije,
– vzdržuje javno kanalizacijo,
– izdaja smernice in mnenja pri pripravi prostorskih aktov, ter projektnih pogojev in soglasij v skladu z odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,
– nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo,
– obračunava storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, storitve povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami in čiščenja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode iz javnih površin, ter druge pristojbine skladno s predpisi.
(3) Izvajalec mora vsako leto najkasneje do 31. marca tekočega leta Občinskemu svetu Občine Sevnica posredovati poročilo o izvajanju javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena za preteklo leto.

Čiščenje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine Sevnica se prostorsko zagotavlja:
– v centralni čistilni napravi Sevnica na Logu za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnega kanalizacijskega sistema iz območij, ki so nanj priključena, ter za prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
– v malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo čiščenja do 2000 populacijskih ekvivalentov (populacijski ekvivalent je enota za obremenjevanje vod, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroča en prebivalec na dan; v nadaljnjem besedilu PE), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo, za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v pretočnih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: MČN) za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da MČN pogodbeno upravlja upravljavec, mora biti le ta izbran in potrjen s strani večine solastnikov MČN.

(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) so lastniki ali solastniki (v nadaljevanju: lastniki) stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod, katerih oskrba se po odloku in državnih predpisih šteje za javno službo.
(2) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta (na primer najemnik), pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec javne službe podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško ugotovi stanje števca porabljene vode, ki je osnova za obračunavanje storitev in subsidiarno odgovornost lastnika v primeru morebitnega neplačila terjatev s strani uporabnika.
(3) Uporabniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(4) V primeru izvajanja javne službe gospodinjstvu kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz prejšnjega stavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik, in kateremu izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca javne službe o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika kot uporabnika in izvajalca javne službe. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe, zapadlega dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec javne službe začne izstavljati nove račune kateremu koli izmed solastnikov za celotno storitev.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(7) Če uporabnik (lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta odda v najem ali proda, je dolžan poravnati vse zapadle obveznosti. Na podlagi obvestila takratnega uporabnika (lastnik, prodajalec) o pogodbi (najemni, prodajni) se zapisniško ugotoviti stanje števca porabljene vode in podpiše poseben dogovor z novim uporabnikom oziroma lastnikom objekta za nadaljnjo uporabo storitev javne službe.

(1) Obvezne storitve javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave in nepretočne greznice, ki jih zagotavlja občina v skladu z uredbo.
(2) Posebne storitve na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, zato storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v skladu z uredbo za javno službo šteje tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh.
(4) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
(5) Obvezne storitve na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v ustrezni komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih (pretežno pretočnih) greznic po potrebi oziroma obvezno najmanj enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz MČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz 7. člena sedmega odstavka uredbe (zmogljivost 50 PE in več) pri uporabniku storitev v skladu z navodili za obratovanje MKČN, najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni čistilni napravi,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za MČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
– prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN iz 7. člena sedmega odstavka uredbe v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(6) V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj 6 mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz četrte alineje prejšnjega odstavka.
(7) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali MČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(8) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka in se ureja v skladu z 9. členom uredbe (drugi standardi opremljenosti).

(1) Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– subvencija cene storitve javne službe,
– sredstva proračuna Občine,
– drugi viri.
(2) Cene storitev javne službe se oblikujejo in določijo v skladu s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen in s tem odlokom. Postopki v zvezi s pregledom, dopolnitvami in potrjevanjem elaboratov se uredijo s pogodbo med izvajalcem javne službe in Občino, v skladu s tem odlokom. Elaborat, cene in subvencije potrdi Občinski svet Občine Sevnica.

(1) Ceno storitev javne službe oblikuje v elaboratu izvajalec javne službe v skladu z veljavno Uredbo o metodologiji, in sicer ločeno za storitve:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MČN,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Cene morajo biti oblikovane tako, da vključujejo vse upravičene stroške izvajalca javne službe (odvajanje, čiščenje), stroške omrežnine, predlog donosa in javne dajatve, v skladu z Uredbo o metodologiji.
(3) Upravičeni stroški in višina donosa iz prejšnjega odstavka se potrdijo z elaboratom o cenah, v skladu z Uredbo o metodologiji.
(4) Pristojni organ za potrjevanje cen je Občinski svet Občine Sevnica.
(5) Če pristojni organ za pregled cen dopolnitev ali sprememb cen iz prejšnjega odstavka ne zahteva, se neizpodbitno domneva, da so izračunane pravilne in s tem potrjene. Pristojni organ v tem primeru odloči o višini morebitnega subvencioniranja cen v skladu z Uredbo o metodologiji in tem odlokom.
(6) Cene storitev javne službe iz tega člena se na računu izkazujejo v skladu z Uredbo o metodologiji.
(7) Na cene, ki so določene v skladu s tem členom, se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi.
(8) Cene se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe.

(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in zajemajo:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih greznic in za storitve čiščenja prevzetega blata iz obstoječih greznic in MKČN.
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih z nazivnim premerom vodomera(DN) skladno z naslednjo preglednico:

+--------------------------+-------------------+
|     PREMER VODOMERA      | FAKTOR OMREŽNINE  |
+--------------------------+-------------------+
|       DN < / = 20        |         1         |
+--------------------------+-------------------+
|       20 < DN < 40       |         3         |
+--------------------------+-------------------+
|     40 < / = DN < 50     |        10         |
+--------------------------+-------------------+
|     50 < / = DN < 65     |        15         |
+--------------------------+-------------------+
|     65 < / = DN < 80     |        30         |
+--------------------------+-------------------+
|    80 < / = DN < 100     |        50         |
+--------------------------+-------------------+
|    100 < / = DN < 150    |        100        |
+--------------------------+-------------------+
|       150 < / = DN       |        200        |
+--------------------------+-------------------+

(4) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine, z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
(5) Če stavba nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
(6) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
(7) Omrežnina za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in javnih površin se obračuna glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe oziroma javnih površin, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(8) Pri mešanem sistemu za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je ključ delitve med storitvami, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo, in storitvami, ki se nanašajo na padavinsko vodo, količina opravljenih storitev v m³.

(1) Stroški izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda vključujejo le stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in zajemajo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– druge poslovne odhodke in
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji.
(2) Stroški izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem letu, obračunane v evrih/m³.

(1) Če potrjena cena iz 9.a člena odloka ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in določenega donosa, Občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa.
(2) Subvencija se zagotavlja le za nepridobitne uporabnike v skladu z uredbo o metodologiji.
(3) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva, pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti.

(1) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in potrdila in strokovne ocene na podlagi predložene dokumentacije z zahtevo investitorja oziroma projektanta, in sicer:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje, soglasja, potrdila in strokovne ocene:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka v sklopu načrta zunanje ureditve,
3. za soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov:
– dokazilo o pravici graditi,
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta,
– načrt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije objekta,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi objekta,
6. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Izvajalec na vlogo investitorja za objekte v katerih nastaja komunalna odpadna voda pred izdajo gradbenega dovoljenja izda potrdilo, ki mora vsebovati:
– firma in naziv izvajalca javne službe,
– firma in sedež investitorja ali ime in naslov investitorja, če je investitor fizična oseba,
– številka sistema javne kanalizacije in ime območja poselitve, če se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo,
– zmogljivost čiščenja, kraj namestitve male komunalne čistilne naprave in način čiščenja komunalne odpadne vode v njej ter način odvajanja očiščene odpadne vode v okolje, če se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi,
– zmogljivost zbiranja in kraj namestitve nepretočne greznice, če komunalno odpadno vodo prevzema izvajalec javne službe s praznjenjem nepretočne greznice,
– največja letna količina komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi.
(3) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, izvajalec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdi Občina Sevnica.

(1) V Občini Sevnica je bila izdelana in na Občinskem svetu Občine Sevnica potrjena Študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica kot strokovna podlaga dolgoročnim razvojnim dokumentom Občine Sevnica na področju urejanja in varstva okolja. Študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica je bila izdelana na osnovi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode – za obdobje od 2005 do 2017, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.
(2) Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Občini Sevnica predlaga lastnik javne komunalne infrastrukture, Občina Sevnica oziroma Oddelek za okolje in prostor v Občini Sevnica, v sodelovanju z izvajalcem. Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe v sodelovanju z Oddelkom za okolje in prostor Občine Sevnica. Programe razvoja in dinamiko izgradnje ter uporabo proračunskih sredstev Občine potrdi Občinski svet Občine Sevnica v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna.
(3) Program novogradnje, vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije in usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in s Tehničnim pravilnikom.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini Sevnica.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije.

Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja, s pripadajočimi objekti, se predajo v last občine in upravljanje izvajalcu na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku 12. člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu Občine opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se udeležene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.

(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem omrežju. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem omrežju, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
(2) Upravljavec stavbe mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
(3) Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost. V takšno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati strešnih in drenažnih voda, vodotokov ter podtalnic, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.

(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(2) Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo so:
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– skupna čistilna naprava je čistilna naprava z mešanico komunalne in padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50 %, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku;
– komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine Sevnica.

(1) Vodenje katastra javne kanalizacije zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(2) V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o:
– objektih in napravah sekundarnega in primarnega omrežja,
– komunalnih in skupnih čistilnih napravah ter malih komunalnih čistilnih napravah,
– kanalizacijskih priključkih.
(3) Med objekte in naprave javne kanalizacije, ki se evidentirajo v katastru javne kanalizacije, spadajo: kanalizacijski vod, črpališče, razbremenilnik, komunalna ali skupna čistilna naprava ter mala komunalna čistilna naprava, iztok javne kanalizacije, revizijski jašek, oprema, območje objekta kanalizacijskega omrežja, zadrževalnik in drugi objekti in oprema javne kanalizacije.
(4) Lokacija objektov in naprav iz prejšnjega odstavka se v katastru javne kanalizacije vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
(5) Vsebina katastra javne kanalizacije je objavljena na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije.
(6) Občina oziroma izvajalec mora posredovati morebitne spremembe podatkov v katastru javne kanalizacije, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe.

(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključki od javne kanalizacije do objekta,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(6) Naprave in objekte navedene v tem členu upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3) V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu. Odpadne vode nastale iz proizvodne ali storitvene dejavnosti industrijskih objektov se morajo pred odvajanjem v javno kanalizacijo očistiti v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, da uporabnik odvaja industrijsko odpadno vodo brez potrebnega predhodnega čiščenja in nad dopustnimi količinami glede na veljavne predpise o emisiji snovi in toplote odpadnih voda, je odškodninsko odgovoren za vse posledice in morebitno nastalo škodo. Uporabnik mora zagotoviti tehnične rešitve in ukrepe, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti industrijske odpadne vode.
(4) Izvajalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(5) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.

(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev:
– da je k vlogi za priključitev predložena vsa predpisana projektna in upravna dokumentacija,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.
(2) Investitor je dolžan vlogo podati izvajalcu najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(3) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del.

Za uporabnike posebnih storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode se cene določajo s pogodbo glede na stopnjo onesnaženosti industrijske odpadne vode.

(1) Enota količine storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, in padavinske odpadne vode z javnih površin in za stavbe, ki so priključene na javno kanalizacijo, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja.
(2) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MČN ter obratovalnega monitoringa za MČN je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Enote odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, kadar se poraba vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, so pa objekti priključeni na javno kanalizacijo, se določijo v skladu s petim in šestim odstavkom 21. in tretjim odstavkom 18. člena Uredbe o metodologiji. Uporabnik za namene izvajanje tega odstavka izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Sporočene podatke mora izvajalec upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni. Če podatkov uporabniki ne sporočijo, se upošteva normirana poraba iz tretjega odstavka 18. člena Uredbe o metodologiji.
(4) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena v m³ in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, in utrjene površine, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na streho in utrjene površine, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(5) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku zmanjša za največ 50 %, pri čemer mora za izvedbo ukrepov v primeru, da lahko ogrozijo stabilnost terena in objektov, uporabnik predhodno preložiti izvajalcu pozitivno mnenje geološke službe.

(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode iz javnih površin in komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi, katera je priključena na javni kanalizacijski sistem, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v tekočem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju, ne glede na to, ali gre za oskrbo iz javnega vodovoda ali za dovoljeno lastno oskrbo ali samooskrbo s pitno vodo.
(3) Stroški storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MČN, se zaračunajo na osnovi dejanske porabe pitne vode izražene v m3 v tekočem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju, ne glede na to, ali gre za oskrbo iz javnega vodovoda ali za dovoljeno lastno oskrbo ali samooskrbo s pitno vodo.
(4) Stroški storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin, če se ne meri poraba pitne vode, se ugotovijo na način iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(5) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti, ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti, oziroma se uporablja kriterij, ki je glede na Uredbo o metodologiji enak za objekte, kjer ni merjena poraba pitne vode preko obračunskega vodomera.
(6) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica.
(7) Izvajalec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe pitne vode, kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabniku zmanjša stroške računa.
(8) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov v industrijskem postopku proizvodnje, morajo imeti vgrajen vodomer za merjenje odvzetih količin vode iz lastnih virov, oziroma merilno mesto, v katerem se meri količina odvedenih odpadnih vod.

V primeru, da je v objektu priključenih na kanalizacijsko omrežje več uporabnikov, se za razdelitev stroškov uporablja enak sistem, kot pri razdelitvi stroškov oskrbe s pitno vodo v tem objektu.

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je izvajalec uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru neplačila opomina pa se dolg izterja po sodni poti. Reklamacija mora biti pisna, podana v roku osmih dneh od datuma izstavitve računa.

(1) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti izvajalca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati z dovoljenjem s strani pristojnih organov.
(2) Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode in (ali) dobavo pitne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodni vir in oskrbo s pitno vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– industrijski uporabnik v roku 30 dni po pozivu izvajalca ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
– industrijski uporabnik ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.

(1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način vsaj dva dni pred prekinitvijo odvajanja odpadnih voda.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, priključitve stavbe ali utrjene površine na javno kanalizacijo brez soglasja ali v nasprotju z izdanim soglasjem, ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. Po naravnih in drugih nesrečah Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanja odpadne vode oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode velja za investitorja obvezna izgradnja MČN oziroma nepretočne greznice.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Uporabnik je dolžan ob izgradnji MČN ali nepretočne greznice pridobiti potrdilo in strokovno oceno o obratovanju, ki ju na stroške uporabnika izdela izvajalec javne službe.

Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MČN, ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju Občine Sevnica po programu.

(1) Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: usedalnik blata).
(2) Velikost usedalnika blata določi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije, oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem črpanju blata.
(3) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v programu na podlagi prostornine usedalnika blata.

(1) Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode uporabnika pisno obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti vsaj osem dni pred začetkom opravljanja storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi, ter s tem onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.

(1) Izvajalec lahko po postopkih javnega naročanja za prevzem blata iz pretočnih greznic in MČN in prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic s pogodbo pooblasti tudi druge izvajalce.
(2) Storitve iz prvega odstavka tega člena lahko izvaja le izvajalec in od njega pooblaščeni izvajalci.

Blato iz pretočnih greznic ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se odvaža na centralno čistilno napravo Sevnica na Logi, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje blata iz pretočnih greznic ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic v naravno okolje, v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.

Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in dolžnosti:
– zagotavljati javno službo,
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MČN,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom,
– izdelovati program in ga objavljati na svojih spletnih straneh in v uradnem lokalnem glasilu,
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MČN in nepretočnih greznic,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije,
– voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila,
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MČN,
– izvajati investicijska vzdrževalna dela na javni kanalizaciji in vzdrževalna dela v javno korist,
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati,
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja,
– nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika,
– obvestiti uporabnika o ugotovljenih nepravilnostih na napravah in objektih uporabnika, ter mu določiti rok za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti, preden prijavi kršitev pristojnemu prekrškovnemu organu,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah, oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih organov in služb na podlagi zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in tega odloka,
– izvajati druge obveznosti tega odloka.

Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MČN in greznic, vendar mora o svoji nameri predhodno obvestiti lastnika zemljišča.

(1) Uporabniki imajo naslednje pravice in dolžnosti:
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MČN ali nepretočno greznico,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok in veljavni predpisi s področja gradenj in varovanja okolja,
– redno vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– redno vzdrževati greznice in MČN,
– izvajati predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih industrijskih vod,
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
– omogočati izvajalcu dostop do greznice oziroma MČN in prevzem vsebine,
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MČN, mu omogočiti pregled in prevzem MČN in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MČN,
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške storitev javne službe,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne vode na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati od lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca, oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.

(1) Izvajalec javne službe mora kot posebne storitve zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz utrjenih površin, ki niso javne površine in ki so večje od 100 m² ter pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh v javno kanalizacijo, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so posebne storitve, ki jih izvajalec javne službe z javno kanalizacijo lahko izvaja, če:
– se prednostno zagotovi izvajanje javne službe (v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije) in
– cena pokriva vse stroške izvajanja posebnih storitev v skladu z Uredbo o metodologiji in
– Občina poda soglasje za uporabo javne infrastrukture za izvajanje posebnih storitev.
(3) Soglasje iz tretje alineje prejšnjega odstavka Občina poda v:
– pogodbi, s katero se uredi upravljanje in najem infrastrukture,
– s potrditvijo poslovnega načrta izvajalca javne službe,
– s potrditvijo cene javne službe, ki kot odbitno postavko vključuje posebne storitve v kalkulaciji v skladu z Uredbo o metodologiji.
(4) Uporabnik, ki želi koristiti storitve iz druge alineje prvega odstavka tega člena, mora z izvajalcem skleniti posebno pogodbo, v kateri se podrobneje uredi način izvajanja storitve, merjenje, nadzor nad izvedbo meritev ter drugi parametri v skladu s tem odlokom. Za obračun količin padavinske vode kot posebno storitev se uporabi formula iz tretjega odstavka 23.a člena tega odloka. Ceno v skladu z odlokom določi izvajalec javne službe in mora biti oblikovana tako, da ne prihaja do prepovedanih državnih pomoči (polna lastna cena).

(črtan)

Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-­teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora izvajalcu posredovati v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago. Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške.

(1) Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi. Izvajalec, na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko leto, najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m³ odpadne vode letno ali več kot 15 m³ odpadne vode dnevno. Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
(2) Industrijski uporabnik, ki odvede v javno kanalizacijo več kot 4.000 m³ odpadne vode letno ali več kot 15 m³ odpadne vode dnevno, je dolžan zagotoviti predpisano število meritev kvalitete odpadne vode letno. Rezultate meritev je dolžan posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.

(1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo.
(2) Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi, urediti in vzdrževati kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled. Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca. Izvajalec ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec. V primeru okvare merilca pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 15 dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec. Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo industrijskega uporabnika.

Če izvajalec ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja – industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo.

(1) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike izvaja izvajalec mesečno. Izvajalec izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja.
(2) Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.

(1) Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode obračunava po faktorju obremenitve (v nadaljnjem besedilu: FO). Cena čiščenja FO se določi na osnovi cene čiščenja za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. Za vsakega industrijskega uporabnika se za obdobje enega leta izračuna FO na podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov, dobljenih iz poročila o obratovalnem monitoringu oziroma iz meritev, oboje za predhodno koledarsko leto.
(2) Industrijski uporabnik je na naslov izvajalca dolžan dostaviti Poročilo o obratovalnem monitoringu oziroma rezultate predpisanih meritev za predhodno koledarsko leto najkasneje do 31. marca v tekočem letu pisno ali v elektronski obliki. Faktor obremenitve (FO) se izračuna po enačbi, ki vsebuje določene parametre onesnaženosti odpadne vode.

(1) Industrijski uporabnik do 30. junija tekočega leta sklene pogodbo z izvajalcem, v kateri je določena cena čiščenja odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. V pogodbi se navede FO s podatki prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev.
(2) Cena čiščenja odpadne vode se izračuna za vsako merilno mesto posebej. Če je izračunana cena čiščenja odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja za ostale uporabnike (II. skupina – ostali uporabniki), se zaračunava cena čiščenja po ceni za ostale uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.

(1) Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora izvajalec v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne. Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske odpadne vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava za razliko površin z utrjenih površin nad 400 m² in streh nad 200 m² tlorisne površine.
(4) Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m³ in se določi na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin, iz katerih se vode odvajajo v javno kanalizacijo, ter petletnega povprečja letne količine padavin na območju Sevnice. Velikost strešnih in utrjenih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma na podlagi meritve izvajalca.
Izračun količin se določi po naslednji formuli:
V = A × R,
kjer je:
V = količina odvedene vode v m³/mesec
A = prispevna površina v m² (dejanska – 400 (200) m²)
R = petletno povprečje količine padavin na območju Sevnice (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za merilno mesto Sevnica, izražene v m³/m²/mesec).

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljal Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Brežice, Sevnica, Krško, Radeče in Bistrica ob Sotli.
(2) Vodenje postopkov, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba prej navedenega organa.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti pooblaščeni uradni osebi navedenega organa oziroma na sedež organa v Krškem.

(1) Z globo 600 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju z 10. členom,
– ravna v nasprotju s 23.a členom,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 36. členom,
– ravna v nasprotju z 41. členom,
– ravna v nasprotju z 49. in 50. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.
(3) Z globo 600 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik:
– če nima urejene interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka in teh objektov in naprav ne vzdržuje, kot to določa 17. člen tega odloka,
– če se ne priključi na javno kanalizacijo na območjih, kjer je le-ta zgrajena, v skladu z določbami 18. člena tega odloka,
– če ne zagotovi predhodno čiščenje industrijske odpadne vode po predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo v skladu z 18. členom tega odloka;
– če ne uredi odvod in čiščenje odpadnih voda z izgradnjo MČN oziroma nepretočnih greznic na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, ter ne pridobi potrdila in strokovne ocene o obratovanju MČN, kot to določa 29. člen tega odloka,
– če ne omogoči izvajalcu ali od njega pooblaščenemu izvajalcu teh storitev prevzem blata oziroma komunalne odpadne vode, kot je navedeno v 33. členu tega odloka,
– če odlaga blato iz pretočnih greznic in MČN, ter komunalno odpadno vodo, v nasprotju s 35. členom tega odloka,
– če kot lastnik stavbe ali koristnik storitve javne službe po pogodbenem razmerju z lastnikom, ne uredi priključitve objekta na javno kanalizacijo, MČN ali nepretočno greznico, ter ne izvaja obveznosti, ki so določene v drugem odstavku 38. člena tega odloka,
– če izvaja dela v varovalnem pasu javnega kanalizacijskega omrežja ali izvaja ostale aktivnosti, katerih posledica so poškodbe na objektih in omrežju javne kanalizacije, ali če posega v obstoječe interno kanalizacijsko omrežje drugih uporabnikov ali celo preprečuje njihov odvod odpadnih voda v javno kanalizacijo, kot to določa 39. člen tega odloka,
– če kot industrijski uporabnik po določbi 42. člena tega odloka ne posreduje poročila o obratovalnem monitoringu izvajalcu javne službe, kot to določa 43. člen tega odloka,
– če kot industrijski uporabnik po določbi 42. člena tega odloka ne zagotovi predpisano število meritev kvalitete odpadne vode in rezultate le teh ne posreduje izvajalcu javne službe v skladu s 44. členom tega odloka,
– če kot industrijski uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadne vode, ki ne ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ter pri tem ne zagotovi ustrezno stopnjo predčiščenja v skladu s prvim odstavkom 45. člena tega odloka, ter če pred vsako spremembo tehnološkega procesa, ki vpliva na kvaliteto in količino odpadne vode ne pridobi soglasje izvajalca javne službe, kot to določa drugi odstavek 45. člena tega odloka,
– če kot industrijski uporabnik ne uredi in vzdržuje kontrolno merilno mesto pred izpustom industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, kot to določa 46. člen tega odloka,
– če kot industrijski uporabnik ne sklene pogodbe z izvajalcem javne službe z načinom obračunavanja, kot to določajo 48., 49. in 50. člen tega odloka,
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe, kot to določa 51. člen tega odloka,
– če kot lastnik obstoječe stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, glede na roke določene v uredbi o MČN, ne zagotovi čiščenja odpadnih voda v MČN ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu s 55. členom tega odloka,
– če kot investitor stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, po 1. 1. 2009 ne zagotovi čiščenja odpadnih voda v MČN ali zbiranje v nepretočni greznici, kot to določa 56. člen tega odloka.
(4) Z globo 400 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje posameznik:
– če nima urejene interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka in teh objektov in naprav ne vzdržuje, kot to določa 17. člen tega odloka,
– če se ne priključi na javno kanalizacijo na območjih, kjer je le ta zgrajena, v skladu z določbami 18. člena tega odloka,
– če ne uredi odvod in čiščenje odpadnih voda z izgradnjo MČN oziroma nepretočnih greznic na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, ter ne pridobi potrdila in strokovne ocene o obratovanju MČN, kot to določa 29. člen tega odloka,
– če ne omogoči izvajalcu ali od njega pooblaščenemu izvajalcu teh storitev prevzem blata oziroma komunalne odpadne vode, kot je navedeno v 33. členu tega odloka,
– če odlaga blato iz pretočnih greznic in MČN, ter komunalno odpadno vodo, v nasprotju s 35. členom tega odloka,
– če kot lastnik stavbe ali koristnik storitve javne službe po pogodbenem razmerju z lastnikom, ne uredi priključitve objekta na javno kanalizacijo, MČN ali nepretočno greznico, ter ne izvaja obveznosti, ki so določene v drugem odstavku 38. člena tega odloka,
– če izvaja dela v varovalnem pasu javnega kanalizacijskega omrežja ali izvaja ostale aktivnosti, katerih posledica so poškodbe na objektih in omrežju javne kanalizacije, ali če posega v obstoječe interno kanalizacijsko omrežje drugih uporabnikov ali celo preprečuje njihov odvod odpadnih voda v javno kanalizacijo, kot to določa 39. člen tega odloka,
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe, kot to določa 51. člen tega odloka,
– če kot lastnik obstoječe stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, glede na roke določene v uredbi o MČN, ne zagotovi čiščenja odpadnih voda v MČN ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu s 55. členom tega odloka,
– če kot investitor stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, po 1. 1. 2009 ne zagotovi čiščenja odpadnih voda v MČN ali zbiranje v nepretočni greznici, kot to določa 56. člen tega odloka.

(1) Občina Sevnica je dolžna zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji najpozneje do:
– 31. 12. 2015 za območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha,
– 31. 12. 2015 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prejšnje alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha,
– 31. 12. 2017 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prve ali druge alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Območja poselitve so opredeljena z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Sevnica.

(1) Lastniki stavb iz območij, kjer Občina Sevnica ni dolžna zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, morajo sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v MČN ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do:
– 31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju,
– 31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alineje.
(2) V primeru izgradnje MČN lahko lastniki stavb uveljavijo zmanjšanje višine plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda s skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Investitorji novih stavb v katerih nastaja komunalna odpadna voda morajo po 1. 1. 2009 odvajati komunalno odpadno vodo v MČN ali jo zbirati v nepretočni greznici, v primeru, da stavba nima zagotovljenega odvajanja v javno kanalizacijo.

Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Sevnica sočasno s sprejemom tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 43/07, 37/08).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Cene odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode iz streh in utrjenih površin se oblikujejo, potrdijo in zaračunavajo po vzpostavitvi evidenc s strani izvajalca javne službe v skladu s petim odstavkom 31. člena Uredbe o metodologiji.
(2) Elaborat o cenah iz 11. člena tega odloka za obdobje od 1. 4. 2014 pripravi izvajalec javne službe. Če Občina ne potrdi upravičenih cen do 1. 4. 2014, je dolžna zagotoviti subvencijo v skladu z 22. členom tega odloka.

Določbe VIII. poglavja Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 41/09 in 106/09) se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.