Na podlagi 32., 33., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12) in 26. členom Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 83/01, 52/06 in 78/12) je Občinski svet Občine Žužemberk na 27. seji dne 10. 4. 2014 sprejel

S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Žužemberk (v nadaljevanju: koncedent) določa predmet in pogoje za oddajo koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Žužemberk (v nadaljevanju: javna služba) ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje javne službe.

Javno službo iz 1. člena tega odloka izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje gospodarskih javnih služb in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
Koncesija gospodarske javne službe po tem odloku je javnonaročniška oblika javno-zasebnega partnerstva po zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

Odlok določa:
1. dejavnosti, ki so predmet javne službe,
2. območje izvajanja in uporabnike storitev javne službe ter razmerja do uporabnikov in koncendenta,
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe (koncesionar),
4. javna pooblastila koncesionarja,
5. splošne pogoje za izvajanje javne službe,
6. vrsto in obseg monopola,
7. začetek in čas trajanja koncesije,
8. način podelitve koncesije,
9. vire financiranja javne službe,
10. način plačila koncesionarja,
11. nadzor nad izvajanjem javne službe,
12. prenehanje koncesijskega razmerja,
13. druge pogoje za izvajanje javne službe.

Predmet javne službe je vzdrževanje občinskih cest na območju Občine Žužemberk ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno opravljanje javne službe.
Občinske ceste so opredeljene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 83/01, 52/06 in 78/12). Skladno z navedenim odlokom je predmet javne službe vzdrževanje kategoriziranih lokalnih cest ter javnih poti.
Predmet zimske službe niso lokalne prometnice zaselkov Občine Žužemberk, za katere župan s sklepom določi, da zimsko službo izvajajo lokalni izvajalci (praviloma prebivalci lokalne skupnosti, ki imajo registrirano dopolnilno delo na kmetiji, s.p. ali podobno).

Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za njihovo ohranjanje v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti, nadzor nad njihovim stanjem in stanjem njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev njihovih prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje občinskih cest). Vzdrževalna dela, ki jih izvaja koncesionar, zajemajo predvsem:
1. pregledniško službo;
2. redno vzdrževanje prometnih površin;
3. redno vzdrževanje bankin;
4. redno vzdrževanje odvodnjavanja;
5. redno vzdrževanje brežin;
6. redno vzdrževanje vegetacije;
7. zagotavljanje preglednosti;
8. čiščenje cest in javnih poti;
9. redno vzdrževanje cestnih objektov;
10. intervencijske ukrepe;
11. izvajanje zimske službe, kot je opredeljena v nadaljevanju;
12. druga dela in storitve, ki po veljavni zakonodaji štejejo med vzdrževanje cest.
Obseg in način izvajanja del se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest. Dela zimske službe se izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in potrebne nivoje vzdrževanosti javnih cest. V izvajanje zimske službe sodijo zlasti naslednja vzdrževalna dela:
1. posipanje javnih prometnih površin s snovmi za preprečevanje poledice;
2. pluženje, odstranjevanje in odvažanje snega iz javnih prometnih površin;
3. pluženje snega z glavnih pešpoti na javnih površinah, odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari;
4. odvoz snega iz avtobusnih površin in križišč;
5. čiščenje objektov in naprav, zgrajenih za intervencije in požarno varnost;
6. čiščenje odtokov uličnih požiralnikov v času odjuge;
7. čiščenje zasneženih ali poledenelih prometnih znakov;
8. obveščanje javnosti o stanju cest;
9. druge naloge, katere omogočajo v zimskem času nemoten promet na javnih prometnih površinah.

Občinska uprava vsako leto do 31. oktobra izdela operativni načrt zimske službe, ki obsega popis vseh površin in objektov, na katerih se izvaja zimska služba.
Z načrtom zimske službe iz prejšnjega odstavka se določi prioriteta pluženja, posipanja in odstranjevanja snega s cest, poti in ostalih javnih površin ter nadzor nad izvajanjem zimske službe.
Zimska služba se izvaja praviloma od 15. novembra do 15. marca. Načrt zimske službe mora vsebovati tudi izvajanje zimske službe v primeru potreb pred in po tem terminu. Obseg in način izvajanja del se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
Pri izvajanju zimske službe velja za koncesionarja v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe naslednji prednostni vrstni red opravil, ki so predmet zimske službe:
1. ceste, parkirni prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol, gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč ter drugih javnih ustanov in institucij,
2. ceste, po katerih se šolski prevozi opravljajo z avtobusi,
3. pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja,
4. druge javne površine za pešce,
5. ostale javne površine.
Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.

V času izrednih razmer lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe in javne službe vzdrževanja občinskih cest.

Območje izvajanja javne službe je območje celotne Občine Žužemberk.

Uporabniki storitev javne službe so vse pravne osebe in fizične osebe, ki uporabljajo javne ceste, ki so predmet izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku.

Storitve, ki so predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je za uporabnike brezplačna.

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– na zahtevo koncedenta pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

V zvezi z rednim vzdrževanjem je koncesionar dolžan to izvajati v skladu potrjenim planom vzdrževanja. Koncesionar v okviru pregledniške službe izvaja stalen pregled cest ter podaja predlog (tedenskega oziroma mesečnega) plana vzdrževanja, ki se izvaja v obsegu dela vzdrževanja, kot ga potrdi koncedent. Koncesionar rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanja teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjše prometne obremenitve in kolikor je mogoče brez omejitev prometa.
Glede ostalih del rednega vzdrževanja in zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po veljavnih predpisih.

Dolžnosti koncesionarja v zvezi z izvajanjem zimske službe so, da:
1. redno vzdržuje naprave in opremo potrebno za zimsko službo;
2. skrbi za skladiščenje zadostne količine posipnega materiala in soli;
3. izvaja zimsko službo po potrjenem izvedbenem programu zimske službe in le-tega prilagaja s sprotnimi meteorološkimi napovedmi;
4. posipa ceste po prednostnem vrstnem redu takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cestnih odsekih, za katere je v operativnem planu predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica;
5. prične praviloma odstranjevati novo zapadli sneg skladno z veljavno zakonodajo;
6. do konca maja v tekočem letu izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo zimsko obdobje.

Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem (storitvijo ali opustitvijo) gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam).

Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
Koncesionar mora za vsako javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
Koncesionar, ki opravlja dejavnost gospodarske javne službe, mora imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju območja in obsega koncesije iz tega odloka;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Ponudbo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo ponudbi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami.
Vsaka oseba (v nadaljevanju: ponudnik) lahko vloži le eno vlogo (ponudbo). V primeru skupne ponudbe sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) ponudbi.

V ponudbi za pridobitev koncesije (ponudbi na javni razpis) mora ponudnik (in podizvajalci, če je za posamezen pogoj v Zakonu, ki ureja javno naročanje, ali v tem odloku tako določeno) dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje:
1. obvezne pogoje iz Zakona, ki ureja javno naročanje;
2. je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe in jih bo izvajal;
3. ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje javne službe, če so ta zahtevana z zakonom;
4. ni v postopku prisilne poravnave oziroma zanj ni bil podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
5. ni v stečajnem postopku oziroma zanj ni bil podan predlog za začetek stečajnega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
6. ni v postopku prisilnega prenehanja, zanj ni bil podan predlog za začetek postopka prisilnega prenehanja in sodišče o tem predlogu še ni odločilo, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče oziroma ni opustil poslovno dejavnost oziroma ni v katerem koli podobnem položaju;
7. ni bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
8. ni storil velike strokovne napake ali hujše kršitve poklicnih pravil, ki mu jih naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže;
9. ni pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, v tem ali predhodnih postopkih namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil;
10. ima poravnane vse obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja;
11. v zadnjih šestih mesecih od izdaje dokazila ni imel blokiranega nobenega poslovnega računa;
12. potrdi, da sprejema vse obveznosti, določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
13. ima povprečni letni promet v višini najmanj 1.000.000 EUR brez DDV v preteklih treh letih, kot so določena v objavi javnega razpisa. V primeru partnerske ponudbe se seštevek letnih prometov vseh partnerjev pomnoži s faktorjem 0,85 in upošteva tako dobljen rezultat povprečnega letnega prometa;
14. redno zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije, ki ima najmanj visokošolsko strokovno ali univerzitetno raven izobrazbe (raven 6/2);
15. ima ustrezne reference, ki se nanašajo na predmet gospodarske javne službe: ponudnik je kadarkoli v obdobju preteklih treh koledarskih let od objave razpisa izvajal istovrstna dela vsaj pri dveh naročnikih, pri čemer mora biti vrednost posamezne reference najmanj 200.000 EUR brez DDV. Pod istovrstna dela se šteje redno vzdrževanje na občinskih ali državnih cestah, vključno z izvedbo zimske službe;
16. potrdi, da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
17. potrdi, da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo (za nepremičnine mora dokazati lastništvo, najemno pogodbo za čas trajanja koncesije oziroma pismo o nameri, iz katerega je razvidno, da bo v primeru pridobitve koncesije imel na voljo nepremičnine), in sicer:
a. da ima ponudnik pokrita skladišča ali silose za sol za posipanje za minimalne zaloge 50 t;
b. da ima ponudnik pokrita skladišča za drobljenec za posipanje za minimalne zaloge 70 m3;
c. da ima skladišče za cestno-prometno opremo in signalizacijo;
d. da ima skladišče za materiale za intreventno krpanje cest;
e. da ima primerno mehanizacijo in opremo za izvedbo zimske službe. Vrsto in obseg opreme in mehanizacije določi koncedent javnem razpisu;
f. da razpolaga s poslovnim prostorom oziroma drugim primernim prostorom za hrambo vozil in opreme za izvajanje gospodarske javne službe na območju Občine Žužemberk oziroma ne več kot 50 km izven območja občine;
18. potrdi, da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
19. potrdi, da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
20. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči državi, koncedentu ali tretji osebi na način, kot je zahtevano v javnem razpisu;
21. predloži zahtevano finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Vrsto, višino in trajanje finančnega zavarovanja določi koncedent v javnem razpisu.
V primeru skupne ponudbe mora pogoje od 1 do 12 izpolnjevati vsak od partnerjev v skupni ponudbi, pogoj 13 se ugotavlja na način, kot je naveden, ostale pogoje pa morajo dokazati partnerji skupno.
Če ponudnik nastopa s podizvajalci ti skupaj ne smejo prevzeti več kot 25 % vrednosti koncesije, podizvajalec pa mora imeti reference na tistih vrstah del, ki jih prevzema (v tem delu se lahko ponudnik pri izpolnjevanju referenčnih pogojev sklicuje na kapacitete podizvajalcev).

Koncedent bo koncesionarju podelil zlasti naslednja javna pooblastila:
– da izvaja javno službo v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Žužemberk ter koncesijsko pogodbo,
– da upravlja (izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne gospodarske službe;
– da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje predmetne gospodarske javne službe potrebne, skladno z veljavnimi predpisi.

Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi.

Koncesionar mora javno službo izvajati v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Žužemberk ter koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba ne more biti v nasprotju s koncesijskim aktom in veljavnimi predpisi.

Izvajanje javne službe zagotavlja koncesionar z opremo, objekti in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu, posesti ali jih kakorkoli drugače zagotovi. Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.

Določene dejavnosti javne službe lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci, pod omejitvami iz tega odloka.
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

Javno službo izvaja koncesionar na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe, v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in koncesionarja.
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Žužemberk:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo v obsegu, določenem v tem odloku in aktih naročnika, navedenih v tem odloku,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.

Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec koncesionirane javne službe na celotnem območju Občine Žužemberk, upoštevaje izjemo določeno v 4. členu tega odloka,v obsegu, določenem v tem odloku in aktih naročnika, navedenih v tem odloku.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na koncesijskem območju.

Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne dejavnosti izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo in začetkom veljavnosti koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje traja največ 8 let.
Koncesijska pogodba se lahko po njenem izteku podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi v zakonu, največ do izbire novega koncesionarja ali izvajalca za področje predmeta javne službe.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem začetka veljavnosti koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30. dneh po začetku veljavnosti koncesijske pogodbe.
Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku navedenega roka.

Koncedent izbere koncesionarja z enotnim javnim razpisom, ki se objavi na Portalu javnih naročil RS in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih in na spletnih straneh naročnika, vendar ne pred dnem posredovanja v objave iz prejšnjega odstavka.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje po zakonu, predpisih Občine Žužemberk, javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.

Sklep o javnem razpisu sprejme župan, postopek pa vodi ter o izbiri odloča občinska uprava. V razpisnih pogojih se ne sme določati novih pogojev za opravljanje dejavnosti kot tistih (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom, lahko pa se podrobneje določi način izpolnjevanja posameznega pogoja.

Javni razpis se objavi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javnega naročanja, kot odprti postopek.
Javni razpis določa zlasti:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg koncesije,
4. območje izvajanja predmeta koncesije,
5. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
6. postopek izbire koncesionarja,
7. merila za izbor koncesionarja,
8. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije,
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev in usposobljenosti za izvajanje koncesije,
10. druge obvezne sestavine ponudbe, jezik, v katerem morajo biti ponudbe napisane, in drugo potrebno dokumentacijo (pogoji za predložitev skupne ponudbe …),
11. način zavarovanja resnosti ponudbe,
12. kraj in rok za predložitev ponudb ter pogoje za njihovo predložitev,
13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,
14. druge podatke, pomembne za izvedbo javnega razpisa.
Javni razpis lahko vključuje tudi druge podatke, mora pa jih vključevati, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.

Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasno in transparentno merilo za izbor koncesionarja. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je najnižja skupna cena izvajanih storitev v obsegu, kot ga na podlagi preteklega povprečnega obsega posameznih naročenih istovrstnih del in storitev, upoštevaje pričakovane spremembe, opredeli koncedent v javnem razpisu. Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.

Koncedent je dolžan ponudnikom posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva ponudnika za pojasnitev ponudbe posredovana deset dni pred iztekom roka za oddajo ponudb.
V istem roku sme koncedent dopolniti razpisno dokumentacijo in ustrezno podaljšati rok za oddajo ponudb.

Ponudba mora vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane podatke.
Ponudba se vloži neposredno pri koncedentu ali se mu pošlje po pošti. Za pravočasno vloženo se šteje ponudba, ki je prispela na v razpisu predviden naslov naročnika, ne glede na vrsto prenosa pošiljke, najkasneje zadnji dan razpisanega roka in do ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele ponudbe se neodprte vrnejo vlagatelju.

Rok za ponudbe na javni razpis za izvajanje javne službe mora omogočiti ponudnikom pripravo popolne ponudbe in ne sme biti krajši od štiridesetih dni.

Javni razpis je uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno popolno ponudbo.
Če javni razpis ni uspešen, ga lahko koncedent ponovi ali pa izvede postopek s pogajanji, na način kot ga predvideva Zakon, ki ureja javno naročanje. Javni razpis se ponovi, če s ponudnikom, ki je bil izbran za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Odpiranje ponudb, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj višješolsko izobrazbo in delovne izkušnje s področja, ki je predmet koncesije, tako da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s ponudnikom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri ponudniku ali so kako drugače delali za ponudnika, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

Po končanem javnem odpiranju, ki ga vodi strokovna komisija, ta pregleda ponudbe in ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju skladno z zakonom, ki ureja javno naročanje, komisija sestavi poročilo. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja, ta pa izda odločitev o izbiri.
Po pravnomočnosti odločitve o izbiri pristojni organ koncedenta izvede postopek za izdajo odločbe o podelitvi koncesije skladno z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 15 dni od prejema in v roku iz pogodbe predložiti finančno zavarovanje, če je po koncesijski pogodbi zahtevano. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank in predložitvijo finančnega zavarovanja, če je po koncesijski pogodbi zahtevano.
Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan Občine Žužemberk.

Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar nosi celotno tveganje potreb po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije in skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije;
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.

Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene storitve javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev koncedentu, storitve pa se financirajo iz proračuna Občine Žužemberk ter drugih virov.

Cenik storitev in način usklajevanja cen je sestavni del koncesijske pogodbe.

Plačilo za izvajanje gospodarske javne službe je mesečno in se obračunava skladno s cenikom storitev za pretekli mesec na podlagi izvedenih del. Način plačila je urejen s koncesijsko pogodbo.

Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo pristojni občinski inšpektorji.
Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javne službe v režijo oziroma prenosom na javno podjetje.

Koncesijska pogodba preneha:
– s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana pravnomočna sodna ali dokončna upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami tega odloka.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naloži izvajanje javne službe ali izvajanje javne službe v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu temelječem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Smiselno enako velja v postopku likvidacije ali drugem postopku s pravno in dejansko primerljivimi pravnimi posledicami.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo, javnemu podjetju ali ga odda na drug način, določen z zakonom in koncedentovim Odlokom o občinskih cestah.

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot štiri mesece.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati javno službo do dneva, ko le-to prevzame drug izvajalec.
Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu najkasneje v enem mesecu po prenehanju koncesije izročiti vse morebitne objekte in naprave, ki sestavljajo javno infrastrukturo. Način prenosa se uredi v koncesijski pogodbi.
Koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi uredita tudi druge posledice prenehanja koncesijskega razmerja.

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Stavka delavcev koncesionarja ne šteje za razloge višje sile. V primeru stavke delavcev mora koncesionar zagotoviti izvajanje gospodarske javne službe najmanj v obsegu, kot je za tovrstni primer predvideno v veljavni zakonodaji.
Prav tako snežne razmere ne štejejo za višjo silo, saj je namen koncesije ravno v vzpostavitvi prometa in stanja, v katerem je mogoča uporaba cest, v primeru snega.

Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Koncesija je prenosljiva le z izrecnim pisnim soglasjem koncedenta.
Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije.
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

Postopek za podelitev koncesije po tem odloku koncedent začne z objavo javnega razpisa najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.