Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ta pravilnik podrobneje določa kazalnike in metodo za izračun indeksa razvojne ogroženosti za programsko obdobje 2014–2020 ter razvršča razvojne regije (v nadaljnjem besedilu: regije NUTS 3) po stopnji razvitosti. Statistična teritorialna členitev Republike Slovenije po regijah NUTS 3 je določena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1888/2005 z dne 26. oktobra 2005 o spremembah Uredbe (ES) št. 1059/2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (UL L, št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 1).

(1) Kazalniki razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti so:
– bruto domači proizvod na prebivalca,
– bruto dodana vrednost na zaposlenega,
– delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu,
– stopnja registrirane brezposelnosti mladih v starosti 15–29 let,
– stopnja delovne aktivnosti v starosti 20–64 let,
– delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v starosti 25–64 let,
– delež bruto domačih izdatkov za raziskovalno in razvojno dejavnost v bruto domačem proizvodu,
– delež prečiščene odpadne vode z vsaj sekundarnim čiščenjem v izpuščeni odpadni vodi,
– delež površine varovanih območij v regiji,
– delež ocenjene škode zaradi elementarnih nesreč v bruto domačem proizvodu,
– stopnja registrirane brezposelnosti,
– indeks staranja prebivalstva,
– razpoložljivi dohodek na prebivalca in
– poseljenost.
(2) Indeks razvojne ogroženosti za regije NUTS 3 se izračuna kot aritmetična sredina standardiziranih vrednosti kazalnikov pri čemer se kot metodo standardizacije uporabi metodo relativnega odklona od skrajnih vrednosti. Pri vsakem kazalniku sta to regiji z najvišjo in najnižjo vrednostjo. Standardizirana vrednost posameznega kazalnika se izračuna po formuli: standardizirana vrednost = (dejanska vrednost – najnižja vrednost) / (najvišja vrednost – najnižja vrednost). Izračunana inverzna vrednost (dejanska vrednost se odšteje od 1) se izrazi v indeksu ravni (Slovenija = 100), pri čemer večja vrednost indeksa pomeni večjo razvojno ogroženost regije. Pri izračunu se upošteva triletno povprečje zadnjih razpoložljivih podatkov, razen pri kazalniku »delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v starosti 25–64 let«, pri katerem so podatki razpoložljivi le za leti 2011 in 2012, ter pri kazalnikih »delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu«, »delež prečiščene odpadne vode z vsaj sekundarnim čiščenjem v izpuščeni odpadni vodi« in »delež površine varovanih območij v regiji«, pri katerih se upoštevajo podatki za zadnje razpoložljivo leto. Vsi kazalniki morajo biti pri tem enako uteženi. Upoštevani so podatki, ki so bili razpoložljivi do 31. marca 2014.

Regije NUTS 3 v Republiki Sloveniji se v programskem obdobju 2014–2020, upoštevaje indeks razvojne ogroženosti, razvrščajo po stopnji svoje razvitosti, kot sledi:
1. Osrednjeslovenska (35,5),
2. Jugovzhodna Slovenija (64,7),
3. Gorenjska (66,6),
4. Obalno-kraška (81,4),
5. Savinjska (92,6),
6. Goriška (100,4),
7. Posavska (101,5),
8. Koroška (121,6),
9. Podravska (123,9),
10. Primorsko-notranjska (124,8),
11. Zasavska (125,1) in
12. Pomurska (161,8).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.