Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12) in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski svet Občine Idrija na 27. seji dne 7. 5. 2014 sprejel

(1) Ta odlok obravnava način in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Idrija, katere so:
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov;
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov;
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) S tem odlokom se določa:
– prostorsko in organizacijsko zasnovo opravljanja javnih služb;
– vrsto in obseg storitev javnih služb in njihova prostorska razporeditev;
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe;
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb;
– vire financiranja javnih služb in način obračunavanja storitev;
– nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja ravnanja z odpadki skladno z zakonodajo;
– zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
– zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov;
– zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno rabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov; predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek;
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj odpadkov«;
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja z odpadki;
– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov;
– osveščanje in obveščanje uporabnikov javnih služb o učinkovitem ravnanju z odpadki.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti, kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi, in so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni (v nadaljevanju: odpadki).
2. V ločeno zbrano frakcijo odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo, štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste odpadke, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi zmanjšanja izrabe kapacitete urejenih odlagališč odpadkov (v nadaljevanju: ločeno zbrani odpadki).
3. V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki).
4. V ločeno zbrano frakcijo kosovnih odpadkov štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za puščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke (v nadaljevanju: kosovni odpadki).
5. V ločeno zbrano frakcijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev štejejo tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih (v nadaljevanju: nevarni odpadki).
6. Mešani komunalni odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki, torej tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče.
7. Odpadna embalaža, ki je odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu, ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti.
8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, odvoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov.
9. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec zbiranja), njihovo predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
10. Kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom, z namenom, da se kompost tudi uporabi na tem vrtu in nima negativnega vpliva na okolje.
11. Zbiralnica ločenih frakcij (v nadaljevanju: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, podzemni ali nadzemni, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov in predstavljajo občinsko infrastrukturo.
12. Namenska zbiralnica je prostor, urejen in opremljen z ustreznimi namenskimi zabojniki za ločeno zbiranje in začasno hranjenje ene ločeno zbrane frakcije odpadkov.
13. Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja.
14. Premična zbiralnica nevarnih odpadkov je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu zbiranja te odpadke oddajajo.
15. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov iz širše okolice le-te prepuščajo izvajalcu zbiranja. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov.
16. Poslovna površina je uporabna površina, ki predstavlja tisti del neto tlorisne površine stavbe, ki ustreza namenu in uporabi stavbe po slovenskem standardu SIST ISO 9836.
17. Določene vrste komunalnih odpadkov, ki niso predmet tega odloka, so:
– greznične gošče;
– nevarni odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti;
– živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji;
– gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest;
– ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov z Uredbo o ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Ta odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov, za izvajalce javnih služb in udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali odpadki.

(1) Občina Idrija (v nadaljevanju: občina) zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 1. člena (v nadaljevanju: javne službe) tega odloka na celotnem območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Občina izvajanje javnih služb zagotavlja v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju;
– v režijskem obratu;
– v javnem gospodarskem zavodu;
– s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-­naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.
(3) Vsaka od gospodarskih javnih služb se lahko izvaja v drugačni organizacijski obliki, lahko pa je izvajalec enoten.
(4) Izvajalci javnih služb ne smejo posameznih storitev javnih služb izvajati s podizvajalci, razen v izjemnih primerih in v primeru povečanega obsega del, ob izrecnem soglasju občine.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko prevoz mešanih komunalnih odpadkov iz zbirnega centra do mesta obdelave izvaja preko podizvajalca.
(6) Z infrastrukturnimi objekti in opremo, ki služi izvajanju posamezne javne službe, upravlja posamezni izvajalec javne službe.
(7) Izvajalci javnih služb zagotavljajo izvajanje javnih služb na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in predpisi občine, ki urejajo področja javnih služb, tako da so storitve javnih služb dostopne vsem povzročiteljem odpadkov.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javnih služb, ki jih občina ne prenese na izvajalce javnih služb, opravlja občinska uprava Občine Idrija (v nadaljevanju: občinska uprava).
(2) Občinska uprava skrbi za koordinacijo aktivnosti med občino in izvajalci javnih služb oziroma med posameznimi izvajalci javnih služb.

Za nemoteno izvajanje javnih služb morajo izvajalci javnih služb zagotavljati naslednje storitve:
– izdelava letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki;
– obračun storitev javnih služb njihovim uporabnikom;
– vodenje evidenc o odpadkih in ravnanju z njimi;
– vodenje katastra;
– zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim organom ter objavljanje podatkov;
– redno in pravočasno obveščanje uporabnikov storitev o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb.

(1) Gospodarska javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zajema:
– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov;
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov;
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov;
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov;
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov;
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru;
– oddajanje mešanih odpadkov v nadaljnjo predelavo;
– oddajanje ločeno zbranih odpadkov v nadaljnjo predelavo;
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij odpadkov;
– tehtanje posameznih frakcij odpadkov;
– evidentiranje količin zbranih in oddanih posameznih frakcij odpadkov;
– ekološko obveščanje in osveščanje uporabnikov.
(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov zajema obdelavo mešanih odpadkov.
(3) Gospodarska javna služba odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov zajema odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov ter nadzor odlagališča po zaprtju.

(1) Izvajalec zbiranja določa projektne pogoje, izdaja soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Občina podeli javno pooblastilo izvajalcu zbiranja praviloma z upravno odločbo ob izbiri izvajalca, izjemoma pa med trajanjem izvajanja javne službe.
(3) Izvajalec zbiranja se pri izvrševanju javnega pooblastila, s katerim odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, ravna po Zakonu o splošnem upravnem postopku.

(1) Izvajalec zbiranja v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pripravi tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim se seznani občinski svet.
(2) Izvajalec zbiranja opravlja gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: program), ki ga izdela vsako leto do konca oktobra za naslednje leto. Sestavni del programa je tudi letni razpored zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: urnik). Program ravnanja s komunalnimi odpadki sprejme župan občine in z njim seznani občinski svet.

(1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju občine povzroča nastajanje odpadkov:
– fizične osebe v gospodinjstvu;
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in razpolagajo s poslovnimi prostori;
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi;
– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori;
– lastniki ali najemniki kmetijskih gospodarstev, kadar količina odpadkov presega količino odpadkov, določeno za število članov gospodinjstva iz 53. člena tega odloka;
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno);
– lokalna turistična organizacija in turistična društva, kadar organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah;
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec.
(5) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ukinjenim npr. vodovodni priključkom, električnim priključkom.

(1) Odpadki so razvrščeni v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki v klasifikacijsko skupino odpadka 20 01 in 20 03, vključno s klasifikacijsko skupino 15 01.
(2) Določbe tega odloka ne veljajo za:
– greznične gošče;
– nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti;
– živalske odpadke;
– gradbene odpadke in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest;
– ostale odpadke, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
(3) Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi predpisi.

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v namenske zabojnike za odpadke, katerih vrsto in število določi izvajalec zbiranja v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov.
(2) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine zabojnikov za odpadke.
(3) Izvajalec zbiranja, praviloma v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Izvajalec zbiranja mora poskrbeti za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, premajhni, preveliki, odtujeni ali drugo.
(4) Izvajalec zbiranja mora zagotavljati čiščenje in razkuževanje zabojnikov za biološke odpadke vsaj enkrat letno.
(5) Izvajalec zbiranja vodi namenske zabojnike za odpadke v evidenci osnovnih sredstev.
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov, s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov.
(7) Zabojniki za odpadke so lahko nameščeni za posameznega povzročitelja odpadkov ali za več povzročiteljev odpadkov skupaj. V večnamenskih stavbah, kjer se opravlja dejavnost z različno količino in strukturo odpadkov, lahko odredi izvajalec zbiranja posamične zabojnike za posamezne povzročitelje odpadkov.
(8) Lokacija postavitve zabojnikov za odpadke se določi skladno s 16. členom tega odloka.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem zbiranja predhodno dogovorjeno prevzemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja.
(2) Izvajalec zbiranja mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati v skladu z urnikom oziroma skladno s sklenjenim dogovorom.
(3) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem zbiranja pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki.
(4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.

(1) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov se uporab­ljata dva sistema:
– zbiralni sistem: povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipizirane zabojnike, ki so locirani v neposredni bližini nastanka odpadkov;
– prinašalni sistem: zbirno oziroma prevzemno mesto je namenjeno več povzročiteljem odpadkov skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipizirane zabojnike ali namenske vrečke.
(2) V prinašalni sistem so vključena tudi naselja oziroma njihovi deli, kjer zbiralni sistem ni možen ali ekonomsko upravičen.

(1) Zbirno mesto za mešane komunalne odpadke je ustrez­no urejen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema zbirajo mešane odpadke v tipiziranih zabojnikih. Zbirno mesto je praviloma na zasebni površini.
(2) Prevzemno mesto je mesto, kjer morajo povzročitelji odpadkov določiti ustrezen prostor za odlaganje tipiziranih zabojnikov za odpadke. Prevzemno mesto je praviloma na funkcionalni površini objekta in mora biti izvajalcu zbiranja prosto in nemoteno dosegljivo. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena praviloma največ 10 metrov od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste). Če je dostopna pot ravna, mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m. Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali preozko obračališče ali drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko pristojni organ zagotovi prevzemno mesto tudi v razdalji več kot 150 m od roba zemljišča oziroma objekta uporabnika. V tem primeru se prevzemno mesto smatra za zbirno mesto, povzročitelj pa je na njem dolžan odlagati mešane komunalne odpadke v namenske vrečke.
(3) Med prevzemnim mestom in mestom vozila ne sme biti ovir, kot so robniki, stopnice, zidovi, ograje.
(4) Zbirna in prevzemna mesta določa izvajalec zbiranja v soglasju s povzročitelji odpadkov. V primeru, da med izvajalcem zbiranja in povzročiteljem odpadkov ni soglasja glede lokacije zbirnega in prevzemnega mesta, ju določi pristojni organ občinske uprave v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in povzročiteljem odpadkov.
(5) Novo zbirno in prevzemno mesto izvajalec zbiranja vpiše v evidenco uporabnikov, ki vsebuje naslov objekta, ime lastnika in uporabnika objekta ter podatke o načinu zbiranja oziroma vrsti in velikosti zabojnika. Obstoječa prevzemna mesta se vpišejo v evidenco uporabnikov po stanju 31. 12. 2013. Uporabnik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidenci uporabnikov.

(1) Povsod, kjer je možno, morata biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni pravočasno dostaviti tipizirane zabojnike z mešanimi odpadki na dan odvoza na prevzemno mesto oziroma do linije odvoza komunalnega vozila in jih po izpraznitvi še isti dan vrniti na zbirno mesto.
(2) V primeru slepe ceste, mora biti zagotovljeno primerno in varno obračališče za vozila izvajalca. V primeru slepe ulice brez obračališča mora biti tehnologija prevzemanja ustrezno prilagojena.
(3) Na zahtevo povzročitelja odpadkov izvajalec zbiranja lahko izjemoma izprazni zabojnik tudi ob cestah in poteh, ki niso kategorizirane, ob pogoju, da je omogočen varen in zanesljiv dovoz vozil izvajalca. Izvajalec zbiranja ne odgovarja za povzročeno škodo na teh voziščih, razen v primeru, da je le-ta povzročena iz malomarnosti.

Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora investitor del na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. V tem primeru je dolžan obvestiti izvajalca zbiranja in povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.

(1) Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. V primeru, kadar se zabojniki za zbiranje mešanih odpadkov nahajajo na zbirnih mestih, ki predstavljajo občinsko infrastrukturo, je za vzdrževanje teh mest pristojen izvajalec zbiranja.
(2) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti. Izvajalec zbiranja je, po izpraznitvi zabojnikov za odpadke, dolžan zabojnike za odpadke vrniti na prevzemno mesto.
(3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest in očistiti zabojnike. Povzročitelji odpadkov so dolžni zapirati pokrove zabojnikov na zbirnem in prevzemnem mestu.

Povzročitelji odpadkov morajo mešane komunalne odpadke odlagati na zbirnih mestih v:
1. tipizirane zabojnike na kolesih, volumna 120, 240, 360, 770, 900 litrov;
2. tipizirane velike zabojnike volumna 5–7 m3;
3. namenske vrečke različnih volumnov.

(1) Namenske vrečke se lahko uporabijo občasno, ko se pri uporabnikih pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov. Zaprte namenske vrečke se smejo postaviti na prevzemno mesto le v času prevzemanja odpadkov.
(2) Odpadki se lahko zbirajo v namenske vrečke tudi stalno, in sicer za zbiranje mešanih odpadkov v objektih, ki so več kot 150 m oddaljeni od prevzemnega mesta. Zaprte namenske vrečke se smejo postaviti na prevzemno mesto le v času prevzemanja odpadkov.

(1) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje;
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska oprema);
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov;
– odpadke v tekočem stanju;
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov;
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki;
– poginule živali, kože in klavnične odpadke;
– odpadno embalažo;
– odpadno električno in elektronsko opremo;
– gume in pnevmatike;
– odpadne nagrobne sveče;
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka;
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke.
(2) Odpadke in njim podobne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke.
(3) Ustreznost vsebine odpadkov v zabojniku se preverja tako, da se na prevzemnem mestu pred izpraznitvijo naredi pregled odpadkov. V primeru, da izvajalec zbiranja pri preverjanju vsebine ugotovi neustreznost le-te, izvajalec zbiranja na primeren način pisno opozori povzročitelja odpadkov na neustrezno odložene odpadke. Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec zbiranja, ne glede na druge določbe tega odloka, zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom. Izvajalec zbiranja mora nespoštovanje navodil za odlaganje prijaviti medobčinski inšpekciji.

(1) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se izvaja po programu.
(2) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. Izvajalec zbiranja je dolžan povzročitelje odpadkov obvestiti o načinu ločenega zbiranja odpadkov na krajevno običajen način.

(1) Gospodinjstva so dolžna izločati biološke odpadke in jih obdelovati v hišnih kompostnikih. Tista gospodinjstva, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo, le-te oddajo v namenske zabojnike. Če oddajajo odpadke v te zabojnike v vrečkah, morajo biti vrečke biološko razgradljive. Gospodinjstva, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju.
(2) Obstoječi uporabniki, ki ne želijo več izvajati hišnega kompostiranja, svojo odločitev o oddaji bioloških odpadkov pisno sporočijo izvajalcu zbiranja. Novi uporabniki izberejo hišno kompostiranje oziroma oddajo bioloških odpadkov že na podlagi projektnih pogojev za gradnjo novega objekta.
(3) Pri uporabniku izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec zbiranja. Če pri nadzoru ugotovi, da uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, mu po trikratni ugotovitvi in pisnem opozorilu, izvajalec zbiranja prične zaračunavati odvoz bioloških odpadkov.
(4) V zabojnikih za biološke odpadke se zbira sadje, zelenjava, jajčne lupine, ostanki hrane, vrtni odpadki (npr. cvetje, trava), lesni odpadki (npr. žagovina, lubje, veje), papirnate vrečke in drugi biološki odpadki.

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike na ekoloških otokih ali na drugih namenskih zbiralnicah.
(2) Namenski zabojniki na ekoloških otokih so namenjeni zbiranju:
– papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke;
– odpadne embalaže iz stekla;
– odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov;
– bioloških odpadkov.
(3) V namenskih zbiralnicah se zbirajo:
– vse vrste tekstila iz umetnih in naravnih vlaken;
– zeleni vrtni odrez.
(4) Stroški ureditve ekoloških otokov ter nabave in postavitve zabojnikov na ekoloških otokih ter stroški ureditve namenskih zbiralnic se financirajo iz sredstev proračuna občine.
(5) Ekološke otoke in namenske zbiralnice je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja.

Ne glede na določbe prejšnjega člena se odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov zbira tudi v tipiziranih vrečkah z logotipom izvajalca zbiranja in sicer na prevzemnih mestih, določenih s strani izvajalca zbiranja, skladno s programom. Tipizirane vrečke za povzročitelje zagotavlja izvajalec zbiranja.

Lokacije za ureditev ekoloških otokov določita izvajalec zbiranja in pristojna krajevna skupnost s soglasjem občinske uprave. Pri določitvi lokacije se upošteva kriterij lastništva zemljišča. Če ni možno določiti lokacije na zemljišču, ki je javno dobro ali v lasti občine, je lokacija, s pisnim soglasjem lastnika, lahko tudi funkcionalno zemljišče ali skupno funkcionalno zemljišče objekta. V primeru, da se o predvideni lokaciji ni možno sporazumeti, najustreznejšo lokacijo določi občinska uprava.

Izvajalec zbiranja je dolžan voditi kataster ekoloških otokov in ga sprotno ažurirati ter spremembe enkrat letno posredovati občinski upravi. V katastru ekoloških otokov morajo biti navedene lokacije ekoloških otokov, število in vrste namenskih zabojnikov ter pogostost odvoza.

Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.

(1) Na območju občine izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico nevarnih odpadkov. Zbiranje poteka v skladu z določenim terminskim planom, ki ga izvajalec zbiranja objavi na krajevno običajen način.
(2) Izvajalec zbiranja mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranjevanje.
(3) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

(1) Na območju občine izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po predhodnem naročilu. Povzročitelj in izvajalec zbiranja se morata dogovoriti o prevzemnem mestu, vrsti in ocenjeni količini odpadka ter o načinu zbiranja. Izvajalec zbiranja mora zagotoviti prevzem kosovnih odpadkov najkasneje v roku 14 dni od naročila povzročitelja in zagotoviti, da ni onemogočena oddaja tako prevzetih kosovnih odpadkov v pripravo za ponovno uporabo.
(2) Med kosovne odpadke se odlaga pohištvo, bela tehnika, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa.

(1) Zbirni center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzemanje, začasno hranjenje in morebitno dodatno sortiranje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov, nevarnih odpadkov in kosovnih odpadkov.
(2) Zbirni center je urejen tudi kot zbirno mesto odpadne električne in elektronske opreme, kjer se te frakcije začasno skladiščijo.
(3) V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.
(4) Izvajalec zbiranja je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.

(1) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, lahko na zbirnem centru brezplačno odda ločeno zbrane odpadke, kosovne odpadke in nevarne odpadke. Odpadke razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca.
(3) V zbirnem centru lahko odpadke, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom na podlagi medsebojne pogodbe.
(4) V zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj odpadkov zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(5) V zbirnem centru lahko povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva proti plačilu oddajo gradbene odpadke in odpadke, ki vsebujejo azbest. Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se uredi s pravilnikom.

(1) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:
– papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke;
– stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla;
– plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov;
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin;
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa;
– oblačila in tekstil;
– odpadna električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi;
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v Uredbi o ravnanju z odpadki;
– kosovni odpadki;
– izrabljene gume;
– drobni gradbeni odpadki;
– biološki odpadki;
– nevarni odpadki.
(2) Prepovedano je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru, in odlaganje odpadkov izven zbirnega centra.

Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec zbiranja v dogovoru z občinsko upravo. Povzročitelji odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

(1) Redni odvoz odpadkov opravlja izvajalec zbiranja skladno z urnikom. Razpored odvoza mora biti optimalen glede stroškov odvoza in izveden s tehnologijo in pogostostjo, ki ne povzroča motečih vplivov na okolje. Pri odvozu odpadkov je potrebno izprazniti vse zabojnike, ne glede na njihovo napolnjenost.
(2) Izvajalec zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov.
(3) Pristojni občinski organi imajo pravico zahtevati večjo pogostost odvoza ali drugačen način zbiranja komunalnih odpadkov in v tem primeru izvajalcu zbiranja kriti dodatne stroške izvajanja. Večjo pogostost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj odpadkov proti plačilu.
(4) Izvajalec zbiranja odvaža komunalne odpadke samo z ustreznimi vozili.

(1) V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni je izvajalec zbiranja dolžan opraviti odvoz najkasneje v petih delovnih dneh po prenehanju navedenih vzrokov.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko ob zabojniku postavi tudi namenske vrečke, napolnjene s komunalnimi odpadki, ki jih izvajalec zbiranja mora odpeljati.

(1) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju občine.
(2) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec obdelave).
(3) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(1) Izvajalec gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.
(2) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.
(3) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu zbiranja, ali druge odpadke, izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja odpadkov šteje lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki. Slednje velja, če lastnik zemljišča v roku 15 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti, stanja ni prijavil medobčinski inšpekciji. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti oziroma je lastnik zemljišča v roku prijavil stanje medobčinski inšpekciji, se zagotovijo sredstva za odstranitev odpadkov iz občinskega proračuna.

(1) Uporabnik storitev javnih služb (v nadaljevanju; uporabnik) na območju občine po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec zbiranja.
(2) Uporabnik mora:
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične zbiralnice nevarnih odpadkov;
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih ob določenem času po predhodnem naročilu;
– oddajati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in v zbirnem centru;
– oddajati biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če jih sam hišno kompostira;
– oddajati mešane odpadke v zabojnike za mešano zbiranje odpadkov.
(3) Uporabnik je dolžan zagotavljati:
– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju;
– da so zabojniki in namenske vrečke na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto;
– da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju;
– da so pokrovi na zabojnikih in namenske vrečke na prevzemnih mestih zaprte;
– da je okolica zbirnih in prevzemnih mest čista;
– dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila;
– odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje pokrovov zabojnikov;
– prijavo pri izvajalcu zbiranja, ki ga vpiše v evidenco zbiralcev;
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javnih služb, izvajalcu zbiranja takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v petih dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe nastanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih;
– redno plačevanje storitve javne službe.

Pravice uporabnika so:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb;
– uporaba zabojnikov za odpadke;
– pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov;
– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja;
– da je obveščan o storitvah javnih služb;
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca zbiranja.

Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, so dolžni izvajalcu zbiranja predajati mešane komunalne odpadke, lahko pa se z izvajalcem zbiranja dogovorijo tudi za predajo ostalih ločeno zbranih odpadkov. Z izvajalcem se tudi dogovorijo o nabavi, namestitvi, vzdrževanju in obnavljanju zabojnikov.

(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(3) Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.

Uporabniki po tem odloku so tudi investitorji novogradenj ali obnov, kar pomeni, da morajo poskrbeti za zbiranje odpadkov za potrebe delovanja gradbišča, bodisi da za zbiranje in odvoz odpadkov pooblastijo izvajalca del, bodisi da za zbiranje odpadkov poskrbijo sami in izvajalcu zbiranja, ki poskrbi za namestitev ustreznih zabojnikov in odvoz odpadkov, posredujejo potrebne podatke o količini in vrsti odpadkov.

(1) Prepovedano je:
– odlaganje odpadkov izven zabojnikov za odpadke, brskanje po zabojnikih za odpadke, odnašanje in razmetavanje odpadkov iz zabojnikov za odpadke;
– onesnaževanje prevzemnih mest in okolice premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov, ekoloških otokov in zbirnega centra;
– odlagati odpadke, ki niso komunalni, v zabojnike za komunalne odpadke;
– mešati biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke, nevarne odpadke z drugimi odpadki;
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javnih služb;
– samovoljno premikati zabojnike na ekoloških otokih z ene lokacijo na drugo;
– lepiti plakate in obvestila na zabojnike, pisati ali risati po njih in jih barvati (razen za izvajalce zbiranja odpadkov).
(2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja.
(3) V zabojnike ali namenske vrečke, ki so namenjeni mešanim komunalnim odpadkom ali biološkim odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati:
– nevarne odpadke;
– ločeno zbrane odpadke;
– gradbeni material in kamenje;
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti;
– tople ogorke in pepel;
– kosovne odpadke;
– tekoče odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.

Izvajalci javnih služb pridobivajo sredstva iz:
– storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov;
– storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov;
– storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– sredstev občinskega proračuna;
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov;
– subvencij;
– okoljskih dajatev;
– sredstev finančnega jamstva za zaprtje odlagališča;
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin;
– drugih virov.

Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov;
– po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo;
– po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta;
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.

(1) V primeru, da občina ne zagotavlja izvajanja javni služb z enim izvajalcem, občina pooblašča izvajalca zbiranja, da za storitve gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov prejema račun od izvajalcev teh storitev, stroške pa naprej zaračuna povzročiteljem odpadkov.
(2) Občina tudi prevzema odgovornost v primeru, da se stroški obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ne pokrijejo s plačili uporabnikov.
(3) Za storitve izstavljanja enotnega računa komunalnih storitev izvajalcu zbiranja ne pripada posebno denarno nadomestilo.

(1) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Ceno storitev predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z elaboratom, ki ga predložijo pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Pristojni občinski organ določi potrjeno ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalci javnih služb pa oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način objavijo cenik s potrjeno ceno storitev.

(1) Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki se ločeno oblikujejo cene za posamezno javno službo in naslednje storitve znotraj njih:
1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje zbiranje:
– ločenih frakcij določenih vrst komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, razen ločeno zbrane odpadne embalaže ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada;
– ločeno zbrane odpadne embalaže;
– biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada;
– mešanih komunalnih odpadkov;
2. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov;
3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena storitve posamezne javne službe:
– cena storitev iz prve, druge in četrte alineje 1. točke prejšnjega odstavka;
– cena storitev iz tretje alineje 1. točke prejšnjega odstavka;
– cena storitev iz 2. točke prejšnjega odstavka;
– cena storitev iz 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Cena posamezne storitve iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev.
(4) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.
(5) S plačilom, ki ga upravljavec odlagališča zaračuna za storitve odlaganja odpadkov, morajo biti kriti vsi stroški, povezani z gradnjo in obratovanjem odlagališča, finančnim jamstvom v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in predvideni stroški zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let.
(6) Cena javne infrastrukture vključuje:
– stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture;
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe;
– stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe;
– finančna jamstva;
– odhodna financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe; pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(7) V ceno opravljanja storitev javnih služb se lahko vključujejo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vsebujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev;
– neposredne stroške dela;
– druge neposredne stroške;
– splošne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe;
– neposredne stroške prodaje;
– druge poslovne odhodke;
– donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca.
(8) Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena ne pokriva celotne cene iz tretjega odstavka tega člena, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet.
(9) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.

(1) Enota količine storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu zbiranja. Sodilo za razdelitev količine storitev na povzročitelja odpadkov je velikost zabojnika in število odvozov, pri čemer se za gospodinjstva izračuna vsakoletno povprečno količino odpadkov na osebo glede na podatke preteklega obdobja.
(2) Podlaga za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je:
– za gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena;
– za uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena;
– za lastnike praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih, skladno z zakonodajo, ki ureja večstanovanjske objekte: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena;
– za lastnike ali najemnike kmetijskih gospodarstev, kadar količina odpadkov presega količino odpadkov, določeno za število članov gospodinjstva iz prve alineje drugega odstavka tega člena: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za štiri osebe na način iz prvega odstavka tega člena.

(1) Uporabniki storitev iz gospodinjstva plačujejo storitve ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je določeno v prvem odstavku prejšnjega člena. Upoštevajo se količine bioloških odpadkov in število prebivalcev, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Ločeno se oblikuje cena za storitev ravnanja z biološkimi odpadki za tiste uporabnike, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja in biološke odpadke redno oddajajo v namenske zabojnike na zbirnem oziroma prevzemnem mestu na mestu nastanka ter za tiste uporabnike, ki sicer hišno kompostirajo, a imajo na ekoloških otokih možnost oddaje manjših količin bioloških odpadkov, ki za kompostiranje niso primerni.
(2) Uporabniki storitev iz gospodinjstev plačujejo storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku prejšnjega člena.
(3) Uporabniki storitev iz gospodinjstev plačujejo storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku prejšnjega člena.

(1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljenje, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
(2) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Idrija, začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve iz 53. in 54. člena za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu se obračun izvaja na način, določen za gospodinjstva. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.

(1) Cene storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja.
(2) Pogodba o ravnanju z odpadki mora biti sklenjena najmanj 30 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti.
(3) V primeru, da uporabniki storitev iz prejšnjega odstavka ne sklenejo pogodbe za ravnanje s komunalnimi odpadki, izvajalec zbiranja obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe.

(1) Uporabnik plačuje storitev po tem odloku mesečno, na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Uporabnik mora plačati račun najpozneje v 20-ih dneh po njegovi izstavitvi.
(2) Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z veljavno zakonodajo predpisane elemente.

(1) Račun mora uporabnik plačati v navedenem roku. Uporabnik lahko izvajalcu zbiranja sporoči pisni ugovor na obračun, najkasneje v 8-ih dneh od datuma izstavitve računa. Izvajalec zbiranja je dolžan pisno odgovoriti na ugovor v roku 8-ih dni.
(2) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v postavljenem roku in računu ne ugovarja, ga je izvajalec zbiranja dolžan opomniti.
(3) Če uporabnik ne plača računa niti v 18-ih dneh po izdanem opominu, mu izvajalec izstavi opomin pred tožbo in opozori uporabnika na posledice neplačila.

(1) Izvajalec zbiranja izstavi račun uporabniku.
(2) Če je v stavbi več uporabnikov, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z izvajalcem zbiranja glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in načina plačila nastalih stroškov take delitve;
– v primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalnih storitev solastnik do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo; solastniki stavbe lahko sklenejo medsebojni dogovor, s katerim uredijo drugačen način plačevanja;
– ne glede na določbe prve alineje tega odstavka, lahko v primeru, da upravnik ne izpolnjuje zakonsko predpisanih obveznosti, ki jih ima do izvajalca zbiranja, izvajalec zbiranja prevzame obračun in izdaja račune posameznim uporabnikom neposredno.

V primeru, da se povzročitelj odpadkov in izvajalec zbiranja dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz z zbirnega mesta, namesto s prevzemnega mesta), je plačilo povzročitelja odpadkov v tem delu prihodek gospodarske javne službe določenih vrst odpadkov.

Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu zbiranja pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega odstavka 45. člena tega odloka, in sicer:
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine;
– podatke o nosilcih gospodinjstev;
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov;
– podatke o površinah poslovnih objektov;
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve;
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti.

(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra;
– zemljišče in objekti ekoloških otokov;
– zemljišče prevzemnih mest.
(2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.
(3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.
(4) Zemljišča iz prve alineje prvega odstavka tega člena se lahko zagotovi tudi pogodbeno.
(5) Zemljišča, objekte in naprave iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora zagotoviti izvajalec teh gospodarskih javnih služb.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinska inšpekcija, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo strokovni nadzor.
(2) V primeru ugotovljenih kršitev odloka inšpektor izda ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(1) Z globo 1.400 eur se za prekršek kaznuje izvajalec zbiranja, če:
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 20. člena;
– ne čisti ali ne vzdržuje ekoloških otokov in namenskih zbiralnic (peti odstavek 26. člena);
– ravna v nasprotju z 29. členom;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 32. člena;
– ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra (četrti odstavek 33. člena);
– ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 37. člena;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena.
(2) Z globo 400 eur se kaznuje odgovorna oseba izvajalca zbiranja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.400 eur se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot povzročitelj odpadkov, če:
– ne vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta (prvi odstavek 20. člena);
– ne odlaga bioloških odpadkov v skladu s prvim odstavkom 25. člena;
– ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v namenske zabojnike na ekoloških otokih (26. člen);
– ne odlaga odpadnih nagrobnih sveč na zbirnih mestih v namenske zabojnike (30. člen);
– ne odloži odpadkov v zbirnem centru v predvidene zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov (drugi odstavek 34. člena);
– odlaga odpadke v naravi na nedovoljen način (41. člen);
– ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe, ter o spremembah teh podatkov (tretji odstavek 42. člena);
– se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 45. člena);
– opravi prepovedano dejanje iz 47. člena tega odloka;
– ne sklene pogodbe za odvoz odpadkov (56. člen).
(2) Z globo 400 eur se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 200 eur se kaznuje fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 400 eur se za prekršek kaznuje organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za ravnanje z odpadki v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega odloka.
(2) Z globo 200 eur se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba organizatorja.
(3) Z globo 200 eur se za prekršek kaznuje organizator taborov v naravi, če ne poskrbi za ravnanje z odpadki v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega odloka.
(4) Z globo 200 eur se za prekršek kaznuje organizator čistilne akcije, če ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 14. člena tega odloka.

(1) Do sprejema novih cen ravnanja z odpadki se stroške ravnanja z odpadki obračunava na dosedanji način.
(2) Na območjih, kjer določb tega odloka še ni možno upoštevati v celoti, se ravnanje z odpadki prilagodi dejanskemu stanju, ki ga je potrebno uskladiti z določili tega odloka v štirih letih po sprejemu tega odloka.

Povzročitelji odpadkov iz 56. člena tega odloka, ki na dan uveljavitve tega odloka z izvajalcem nimajo sklenjene pogodbe o ravnanju z odpadki, morajo pogodbo o ravnanju z odpadki skleniti v skladu s tem odlokom v roku dveh let od njegove uveljavitve.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Idrija (Uradni list RS, št. 15/09) in Tarifni sistem za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 2/06).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.