Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 23. redni seji dne 14. 5. 2014, sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje), v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. naloge 19/2012-OPPN.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje), v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorja.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

Območje obravnave se nahaja v kraju Zgornje Prebukovje. Veliko je ca. 5.652 m2 in obsega parceli št. 554 in 555, obe k.o. Prebukovje.

Prometno bo ureditveno območje OPPN podrejeno navezano na lokalno cesto Ogljenšak–Kalše, preko obstoječe javne dovozne poti Zg. Prebukovje–Lastinja.
Za potrebe novega hleva in skladišča pridelkov je treba zgraditi nove komunalne vode (vodovod, komunalna kanalizacija) in jih priključiti na obstoječo vodovodno omrežje, ki se bo priključevalo na območju obstoječega hleva južno od območja.
Območje prečka NN elektro vod – 20 kV daljnovod Kalše (d-470), ki ga je treba prestaviti. Za potrebe napajanja predvidenih objektov z električno energijo je treba izgraditi NN kablovod iz parc. št. 618/3, k.o. Prebukovje do predvidene nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem objektu hleva. Padavinske odpadne vode je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, z iztokom na predvideno ponikovalnico na severnem robu obravnavanega območja, tehnološko odpadno vodo-gnojevko pa v zunanjo laguno za gnojevko. Zraven lagune je treba urediti še gnojišče, katero bo služilo za skladiščenje gnoja.

Načrtovana je gradnja hleva za krave molznice (50 glav), skladišča pridelkov, koritastega silosa in gnojne jame, enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov) ter objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) opisanih v 4. členu in IV. poglavju.

1. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo HLEVA:
– horizontalne dimenzije: 50,00 m x 27,00 m ±2 m v razpoložljive smeri;
– etažnost: klet (K)+pritličen (P) oziroma pritličen (P);
– višina: 10,30 m ±2 m;
– tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika;
– streha: dvokapnica z naklonom 20°–30°, krita z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno izolirano kritino, oziroma drugo temno kritino;
– smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog;
– lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom.
2. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo SKLADIŠČA PRIDELKOV:
– horizontalne dimenzije: 28,00 m x 15,00 m ±2 m v razpoložljive smeri;
– etažnost: pritličen z delno izkoriščenim podstrešjem;
– višina: 8,30 m ±2 m;
– tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika;
– streha: dvokapnica z naklonom 20°–30°, krita z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno izolirano kritino, oziroma drugo temno kritino;
– smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog;
– lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom.
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo KORITASTEGA SILOSA:
– horizontalne dimenzije: 40,00 m x 13,00 m ±1 m v razpoložljive smeri;
– višina: 2,5 m;
– prostornina: 1300 m3;
– možnost pokritja silosa s streho;
– lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom.
4. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo GNOJIŠČA:
– horizontalne dimenzije: 12,00 m x 8,00 m oziroma v skladu s tehnološkimi potrebami;
– višina: 2 m;
– prostornina: ca. 192 m3;
5. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo LAGUNE:
– (zunanji) premer 14,5 m oziroma v skladu s tehnološkimi potrebami;
– višina: 4 m;
– prostornina: ca. 615 m3.

Območje OPPN bo navezano na obstoječo dovozno javno pot JP 946031 Zg. Prebukovje–Lastinja, ki se prometno navezuje na lokalno cesto LC 440031 Ogljenšak–Kalše.
Priključek je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09, 109/10 – ZCes-1).
Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno. Pri umestitvi v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas javne poti oziroma je potrebno upoštevati odmik objektov min. 3 m od roba javne poti.
Pred pričetkom gradnje in po končani gradnji je potrebno pisno obvestiti KS Šmartno na Pohorju. Vsi posegi, ki se bodo dogajali v času gradnje ob in na javni poti št. 946031 Zg. Prebukovje–Lastinja, morajo biti predhodno usklajeni med investitorjem in Krajevno skupnostjo Šmartno na Pohorju. Morebitno odvodnjavanje mora biti urejeno tako, da meteorne vode ne povzročajo škode ob in na javni poti. Investitor je dolžan javno pot po posegu spraviti v prvotno stanje na svoje stroške.

Znotraj območja hleva in skladišča pridelkov se uredijo vozne in manipulativne površine. Površine se zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil določenih skladno s predvideno dejavnostjo ter prevoznost intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti primerno utrjene.

Za potrebe novega hleva in skladišča pridelkov je potrebno zgraditi novi vodovodni cevovod, ki se priključuje na območju obstoječega hleva predvidenega za rušitev na južni strani od obravnavanega območja. Nov hlev se priključi na interno omrežje oziroma obstoječ vodovodni priključek preko katerega se v tem času zagotavlja pitna voda za stanovanjski objekt in obstoječ objekt. Za merjenje porabe vode je potrebno predvideti jašek z vodomerom in zasunom izven objekta.

Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Industrijsko odpadno vodo predstavlja gnojevka. Laguna za gnojevko je predvidena pod objektom hleva. Gnojišče je predvideno na zunanji severni strani hleva, v velikosti 192 m3, katero služi za skladiščenje gnoja iz boksov za teleta, porodnišnice in prostora za bolno živino, kateri so nastlani s slamo.
Vsi vodi za odvajanje odpadnih vod – gnojevke, gnojna jama in zbirni kanali v hlevu morajo biti načrtovani vodotesno in odporno na gnojevko, oziroma urejeno v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99, 7/00, 41/04 – ZVO-1).
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
Padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato naveže na predvideno ponikovalnico na severnem robu obravnavanega območja.
Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v predvideno ponikovalnico.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico.
Če je iz geološkega poročila razvidno da ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok ali površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilnih ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.

Območje prečka NN elektro vod – 20 kV daljnovod Kalše (d-470), ki vključen z SN izvodom Šmartno iz RTP 110/20 kV Slovenska Bistrica, ki ga bo potrebno prestaviti, kolikor se pri načrtovanju in gradnji objektov na območju ne bodo morala upoštevati določila 48. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 in 70/08) glede varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja, Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) in Pravilnika o projektnih omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovanega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
Za napajanje obravnavanega območja z električno energijo, bo potrebno:
– izgraditi NN kablovod iz parc. št. 618/3, k.o. Prebukovje do predvidene nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem objektu hleva za potrebe napajanja predvidenih objektov z električno energijo;
– prestaviti 20 kV daljnovod Kalše (d-470) na novo traso oziroma jih mehansko zaščititi;
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase prestavljenih elektroenergetskih vodov;
– med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov;
– pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav ter naročiti zakoličbo kablov.

V bližini in na območju posega potekajo obstoječe telekomunikacijske instalacije.
Kolikor bodo obstoječe telekomunikacijske instalacije ogrožene jih je pred pričetkom del potrebno prestaviti in ustrezno zaščititi. Vse stroške prestavitev, zaščite ali eventualnih poškodb na TK instalacijah nosi investitor. Vsa dela bodo vršili strokovni delavci upravljavca telekomunikacijske infrastrukture.

Objekta je možno ogrevati na električno energijo. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.

Območje občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti.
Objekta, oziroma hlev in skladišče pridelkov kot celota, morata biti po svoji dejavnosti ekološko čista, koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva – kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2x letno.
Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves – mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva.
V izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne energente.
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

Območje obravnave se nahaja na območju varovanja podtalnice. Obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11 in 22/13).
Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:
– padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov in
– industrijske odpadne vode.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– izkopi gradbenih jam predvidenih objektov morajo biti izvedeni najmanj 2,0 m nad najvišjo koto podzemne vode;
– treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda;
– padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v predvideno ponikovalnico;
– odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico;
– industrijske odpadne vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče);
– pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
– ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
– v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega;
– investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
Izdelati in predložiti je potrebno revidirano analizo tveganja za onesnaženje in sicer na način, ter v obsegu, kot to določata 50. in 51. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06 in 58/11). Iz rezultatov predmetne analize tveganja mora biti jasno razvidno, ali je tveganje za onesnaženje podzemne vode, vsled predvidenega posega, še sprejemljivo. Vse izsledke revidirane analize tveganja za onesnaženje je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije PGD.
Projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja je, s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega Živinorejskega zavoda, treba priložiti ustrezni program z gnojilnim načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega mora biti razvidno predvsem:
– potrebna kapaciteta predvidene gnojne jame za polletno skladiščenje gnojevke,
– možnost neobremenjenega gnojenja z upoštevanjem končnega staleža živali ter
– zadostnost in lokacija razpoložljivih kmetijskih površin za predvideno gnojenje. Iz gnojilnega načrta mora biti jasno razvidno, da pri gnojenju niso presežene mejne vrednosti, določene z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 62/08 in 113/09).

Lokacija predvidene gradnje leži na območju majhne do velike verjetnosti pojavljanja plazov in na erozijskem območju običajnih zaščitnih ukrepov, zato bo v fazi PGD potrebno izdelati geološko poročilo, iz katerega bo razviden način temeljenja objekta in zmožnost ponikanja, ter v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.
Med gradnjo je potrebno:
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče poiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije.
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.

Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja kulturne dediščine ali njenih enot. Najbližja enota kulturne dediščine, EŠD 20135 Zgornje Prebukovje-Fedigecova kapelica, je oddaljena ca. 100 m.
Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebo Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor, vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbi zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalih, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

Obravnavani zemljišči se v celoti nahajata v območju predlaganem za zavarovanje, območju pričakovanih naravnih vrednot (Pohorje – nahajališče redkih mineralov in kamnin), ekološko pomembnem območju (EPO ID-4100 Pohorje) in posebnem varstvenem območju – območju Nature 2000 (SI3000270 – SCI Pohorje).
Na področju posebnega varstvenega območja (območje Nature 2000) in področju ekološko pomembnega območja, se posegi lahko izvedejo izključno na območju, ki je v OPPN opredeljeno kot območje izgradnje kmetijskih objektov, sicer se ohranja obstoječ obseg in obstoječe ekološke značilnosti habitatov.
Na področju pričakovanih naravnih vrednot obstajajo možnosti obstoja naravnih vrednot, katere najdbo mora lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja čim prej obvestiti pristojno organizacijo za ohranjanje narave.

Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici (50-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g.
Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice, se pa območje nahaja na območju majhne do velike verjetnosti pojavljanja plazov in na erozijskem območju običajnih zaščitnih ukrepov.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnosti snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:
– treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja;
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo;
– treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;
– treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženje pri požaru ter dostopov, dovozov;
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane ali izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN;
– treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.

Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi oziroma se lahko izvajajo fazno, kolikor objekti niso odvisni eden od drugega.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem odlokom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu OPPN. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju.
V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ARSO, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).
Za pridobitev vodnega soglasja bo moral investitor predložiti dokazilo oziroma soglasje za priključitev predvidenega objekta na javno oziroma lokalno vodovodno omrežje za oskrbo s pitno vodo od pristojnega upravljavca vodovoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.