Na podlagi Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, 81/09, 84/11) in Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) je Občinski svet Občine Borovnica na 23. redni seji dne 22. 5. 2014 sprejel

(1) Ta odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Borovnica (v nadaljevanju: odlok), ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode (v nadaljevanju: javna služba) tako, da določa:
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje izvajanja javne službe,
– izvajanje javne službe na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo,
– izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo,
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– financiranje javne službe,
– meritve in obračun,
– vrste in obseg objektov in naprav za izvajanje javne službe,
– nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe in
– druge elemente, potrebne za izvajanje javne službe.
Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Internem pravilniku o tehnični izvedbi ter uporabi javnega kanalizacijskega sistema v Občini Borovnica (v nadaljevanju: Interni pravilnik).

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
a) Izvajalec gospodarske javne službe (v nadaljevanju: izvajalec) je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., ki ima v najemu objekte in naprave za izvajanje gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in jih vzdržuje.
b) Upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja je pravna oseba, ki zagotavlja pogoje za izvajane gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na njenem oskrbovanem področju.
c) Uporabnik javne službe je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna komunalna voda.
d) Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, predpisane v veljavni zakonodaji.
e) Padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
f) Mešan kanalizacijski sistem je sistem, ko odvajamo komunalno in padavinsko odpadno vodo skupaj v enem kanalu.
g) Ločen kanalizacijski sistem je sistem, ko odvajamo komunalno odpadno vodo posebej v kanalu za komunalno odpadno vodo in padavinsko odpadno vodo posebej v kanalu namenjenem padavinskim odpadnim vodam.
h) Javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Je v lasti občine in v upravljanju pri izvajalcu javne službe. Javna kanalizacija so tudi infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
i) Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
j) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška, ki se praviloma nahaja ob parcelni meji nepremičnine, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
k) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode.
l) Sekundarno kanalizacijsko omrežje je sistem kanalov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje.
m) MKČN je mala komunalna čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, skladno z zakonom, ki ureja male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju: MKČN).
n) Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in je obratovala na dan uveljavitve te uredbe (dne 1. 11. 2007).
o) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: kataster GJI) je sistem zbirk prostorskih podatkov, katere na nivoju države vodi GURS. Občina pooblasti IJS za vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, posredovanje podatkov državnim organom v skladu z zakonodajo in plača stroške povezane s tem.
p) Kataster izvajalca javne službe (v nadaljevanju: kataster IJS) je sistem zbirk podatkov, ki vsebuje vse spremembe na javnih vodih in hišnih priključkih, ki so posledica posegov v komunalno infrastrukturo. V primerih novogradenj in vzdrževanja komunalne infrastrukture stroške povezane z vpisom sprememb v kataster IJS, poravna lastnik voda.
q) Populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)).

(1) Javna služba na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo,
– vodenje evidenc v skladu z veljavno zakonodajo,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati naprave iz drugega odstavka 13. člena tega odloka.
(3) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(5) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz MKČN in obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– izvedbo prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja za MKČN v skladu z uredbo, ki ureja monitoring in izdelavo ocene obratovanja,
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Občina Borovnica je lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju Občine Borovnica v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec javne službe ter upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Borovnica je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec).
(3) Uporabniki javne službe so lastniki oziroma najemniki oziroma posestniki stavb, dela stavb, gradbeno inženirskega objekta ali utrjenega zemljišča in upravljavci javnih površin, za katerega se zagotavlja izvajanje javne službe.

Občina Borovnica zagotavlja izvajanje storitev javne službe na svojem območju v skladu z veljavno zakonodajo, izvajalec pa javno službo na navedenem območju Občine Borovnica, izvaja skladno s predpisi in s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program). Program izdela izvajalec skladno z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in ga sprejme župan, po sprejemu pa ga izvajalec objavi na svoji spletni strani.

Čiščenje komunalne odpadne vode na območju občine se prostorsko zagotavlja:
– v čistilni napravi Borovnica za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena,
– v MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.

Ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se zagotavlja na Centralni čistilni napravi Borovnica, ki je opremljena za obdelavo blata.

(1) Izvajalec ima javno pooblastilo za vodenje katastra in posredovanje podatkov iz katastra javne kanalizacije.
(2) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k izvedbi priključkov na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju, Internem pravilniku in tem odloku.
(3) Izvajalec je dolžan izdati soglasje za priključitev najpozneje v 30-ih dneh od prejema popolne vloge.
(4) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičeni interes.
(5) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja se posredujejo v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture ter priključkov povezanih z javno infrastrukturo.

(1) Obstoječ kanalizacijski sistem, ki ni v lasti občine, se lahko prenese v njeno last ter tako postane del javne kanalizacije. S pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino Borovnica se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Borovnica.
(2) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežij le-te dolžan po končani gradnji prenesti v last Občini Borovnica s pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino Borovnica. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Borovnica.
(3) Pred prevzemom objektov in naprav, ki niso v lasti Občine, je potrebno Občini Borovnica predložiti:
– izvod projektne dokumentacije: projekt za gradbeno dovoljenje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, zaključno situacijo, projekt izvedenih del z vodilno mapo, tehničnim delom in geodetskim načrtom novega stanja ter vrisom v kataster javne infrastrukture, dokazila o zanesljivosti, navodila za vzdrževanje in obratovanje vgrajenih elementov in naprav,
– pridobljene služnosti v korist Občine Borovnica za vse objekte in naprave kanalizacije, ki so predmet prenosa,
– izdelano evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– izračunane stroške obratovanja,
– pri MKČN uspešno opravljene prve meritve MKČN,
– okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) za čistilne naprave, za katere je OVD potrebno,
– zapisnik o opravljenem terenskem pregledu objektov, omrežij in naprav, za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Borovnica, izdanega s strani izvajalca javne službe.
(4) Občina kot lastnik in investitor zagotavlja podatke o novozgrajenih objektih in omrežjih javne kanalizacije in jih daje v upravljanje izvajalcu.
(5) Medsebojna razmerja med izvajalcem in lastnikom javne kanalizacije glede razpolaganja s to komunalno infrastrukturo in druga, s komunalno infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi o najemu, vzdrževanju in uporabi javne infrastrukture.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v mešanem in ločenem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja se morajo praviloma graditi v ločenem sistemu skladno z generalno rešitvijo kanalizacije Borovnica.

(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje.
(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
(3) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do objektov in naprav javne kanalizacije z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(4) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v najkrajšem možnem času po izvedbi del.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– kanalizacijski priključek,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija,
– interno črpališče,
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in enako ali večjo od 50 PE za nestanovanjske stavbe v skladu z uredbo in niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.

(1) Na območjih poselitve, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, obvezna.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na teh območjih komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v MKČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočno greznico, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, ki jih zagotavlja občina in upravlja izvajalec javne službe, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(3) Kolikor je preračunana obremenitev na 1 m dolžine kanalskega voda večja od 0,02PE, odvajanje pa je možno s prečrpavanjem, je uporabnik dolžan izvesti interno črpališče.
(4) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(5) Priključitev na javno kanalizacijo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik dolžan vgraditi MKČN.
(6) Izvajalec mora v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo oziroma po njeni izgradnji, obvestiti lastnika objekta, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi, razen če ni z odločbo o odmeri komunalnega prispevka ali drugim pravnim aktom določeno drugače.
(7) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(8) Izvajalec lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Internem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(9) Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu s predpisi in zahtevami izvajalca javne službe.
(10) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu.

(1) Za vsak objekt je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objekta, se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja več priključkov.
(2) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na sanitarni kanal in padavinskih vod na meteorni kanal.
(3) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz objekta, pri katerem je iztok odpadne vode nižji od temena javne kanalizacije se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija. Podrobnosti so določene v Internem pravilniku.
(4) V primeru priključitve preko hišnega črpališča mora biti le-to zasnovano tako, da ne povzroča prekomernega zastajanja odpadne vode.
(5) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
(6) V primeru, da priključek v celoti ne poteka po zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, po katerem poteka.
(7) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz 12. člena in iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo, bremeni uporabnika. Uporabnik je s temi objekti dolžan gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske vode v javni kanalizaciji.

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije,
– da je izdelan projekt priključka,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.
Lastnik objekta je dolžan podati vlogo za priključitev in izvajalca obvestiti o fizični izvedbi priključka najmanj osem dni pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.
(2) K vlogi za priključitev na javni kanalizacijski sistem uporabniku ni potrebno predložiti projekta hišnega priključka v primeru, da se gradi nova ulična kanalizacija in je priključek že obravnavan v projektu nove ulične kanalizacije in je za celotno območje izdelan projekt priključkov.

(1) Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede:
– izvajalec,
– drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca.
(2) Priključitev na javno kanalizacijo izvede izvajalec.
(3) V primeru iz druge alineje prvega odstavka, nadzor nad deli pri gradnji priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. V ta namen izvajalec pred pričetkom del opravi ogled za izvedbo priključka.
(4) Izvajalec ob pregledu priključka izdela izvedbeno skico ali geodetski načrt. Tehnični podatki kanalizacijskega priključka se vnesejo v bazo kanalizacijskih priključkov. Stroške izdelave izvedbene skice ali geodetskega načrta in vnosa podatkov nosi uporabnik priključka v skladu z veljavnim cenikom izvajalca.
(5) Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco priključenih uporabnikov.

Priključek uporabnika mora biti grajen iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Internem pravilniku.

(1) Sprememba dimenzije ali trase priključka, izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način kot za nov kanalizacijski priključek.
(2) Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta ali spremembe mesta priključitve. Za izvedbo ukinitve se smiselno uporabi prvi in drugi odstavek 16. člena.
(3) Vsaka sprememba priključka se evidentira v interni bazi priključkov na stroške uporabnika.

Javna kanalizacija je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode. V javno kanalizacijo, ki mora biti vodotesna, ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov, meteornih vod, kjer jih je mogoče speljati v ponikanje ali v vodotok, vsebine greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov. Ravno tako ni dovoljeno odvajanje kemikalij, olj, organskih odpadkov in jedkih snovi. V javno kanalizacijo se sme odvajati samo komunalno odpadno vodo v skladu z veljavno zakonodajo.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo, pod pogoji, ki jih določa ta odlok in soglasje izvajalca.

(1) Na območjih, ki niso opremljene z javno kanalizacijo in na katerih je po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo predvidena gradnja javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod (mala komunalna čistilna naprava ali izjemoma nepretočna greznica v skladu z veljavno uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah). Lastni objekti za čiščenje odpadnih vod, ki morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi, imajo na teh območjih začasen značaj. Za gradnjo ustrezne male komunalne čistilne naprave oziroma greznice, si je povzročitelj obremenitve dolžan pridobiti ustrezno dovoljenje.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali izjemoma nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati vsem veljavnim predpisom. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo lastniki izbrati in pooblastiti odgovornega upravljavca – vzdrževalca naprav.
(3) Skladno z veljavnimi predpisi izvajalec na stroške lastnika ali uporabnika izdela obratovalni monitoring oziroma oceno obratovanja MKČN.
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je potrebno preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
– zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost MKČN s standardi navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.

Investitor, ki namerava graditi na območju kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, mora pred izdajo soglasja z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju malih komunalnih čistilnih naprav oziroma greznic.

(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz nepretočnih greznic, MKČN in obstoječih greznic na celotnem območju občine. Praznjenje individualnih greznic se izvaja na podlagi programa praznjenja greznične gošče oziroma na podlagi predhodnega naročila uporabnikov (najmanj enkrat na tri leta). Uporabniki morajo v ta namen omogočiti dostop do greznic. Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in količino načrpane greznične gošče.
(2) Izvajalec je uporabnika dolžan obvestiti o obveznosti in datumu dejanske izvedbe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode 14 dni pred izvedbo storitve elektronsko ali po pošti. Kolikor praznjenje ni izvedeno v predpisanem roku in ali se uporabnik ne odzove na obvestilo se uporabniku določi nov termin. Obvestilo o izvedbi storitve z novim terminom se posreduje s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(3) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.
(4) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(5) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov iz prejšnjega odstavka v primeru, ko zaradi daljše odsotnosti upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega opravljanja storitve.
(6) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
(7) Praznjenje greznice ali MKČN je obveznost izvajalca.
(8) Izvajalec lahko odda storitev praznjenja in čiščenja blata iz greznic in MKČN po pogodbi drugim podizvajalcem.

(1) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in MKČN, izvajalec javne službe na območju občine, zagotavlja iz prostornine prvega usedalnika, merjenega v m3.
(2) V primeru, da obstoječa greznica ni zgrajena v skladu s predpisi, je izvajalec javne službe dolžan izprazniti do 6 m3 vsebine iz obstoječe greznice ob enkratnem praznjenju v obdobju treh let za enostanovanjsko stavbo.

(1) Blato iz MKČN ali greznic znotraj kmetijskega gospodarstva se lahko zmeša skupaj z gnojevko oziroma gnojnico in mora biti skupaj skladiščena najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav. Kmetijsko gospodarstvo je izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in ravnanja blata iz greznic ali MKČN. Izvajalec v tem primeru kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma oceno obratovanja za MKČN. Uporabnik te storitve plača po ceniku izvajalca javne službe.
(2) Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu ob začetku, prenehanju ali kakršnikoli spremembi, v zvezi z opravljanjem te dejavnosti vložiti zahtevek za oprostitev plačila storitve, povezane z greznicami in MKČN do 50 PE, ki nastaja v kmetijskem gospodarstvu na območju Občine Borovnica za dostaviti obrazec o kmetijskem gospodarstvu in obrazec o staležu rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz registra živali (GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šest mesecev, ter predložiti pisno izjavo, da je ravnanje z blatom namenjeno za gnojilo v kmetijstvu skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(3) Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu ne dostavi ustreznih potrdil oziroma ne sporoči sprememb skladno s prejšnjim odstavkom, mu izvajalec zaračuna stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami ali MKČN. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema potrdila, izvajalec javne službe uporabniku za nazaj ne sme povrniti stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev, povezanih z greznicami ali MKČN, merjenih po m3 dobavljene pitne vode.

(1) Izvajalec v soglasju, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in kvalitete odpadne vode in izgradnje merilnega mesta.
(2) Naprave, s katerimi uporabnik izvaja meritve, vzdržuje na lastne stroške.

(1) Prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, določene v soglasju, izvaja uporabnik sam pri za to pooblaščenem izvajalcu, ki je pridobil pooblastilo Agencije RS za okolje.
(2) Izvajalec predpiše način vzorčenja, pogostost meritev in analizne parametre.

(1) Izvajalec lahko v skladu z veljavno zakonodajo določi način merjenja količin, stopnjo onesnaženosti in pogostost meritev odpadnih voda.
(2) Izvajalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne v manjšem obsegu kot predpisuje Uredba o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(3) O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati izvajalca v skladu z določili v soglasju, oziroma najmanj enkrat na leto, najkasneje do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.

(1) Uporabnik mora izvajalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
(2) Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. Uporabnik mora izvajalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav. Merilno mesto mora biti dostopno izvajalcu 24 ur na dan.
(3) Kadar izvajalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja tega mesta nesorazmerno draga, lahko izvajalec predvidi druge načine za določitev količin in kvalitete odpadnih voda.

Vse stroške za meritve plača uporabnik.

Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno zakonodajo,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ter manjše od 100 m2, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture,
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno zakonodajo,
– na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture,
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence,
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje,
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN,
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku,
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov,
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
– izvajati dežurno službo,
– izvajati druge obveznosti tega odloka.

(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
(3) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti.
(4) V primeru rekonstrukcije in novogradnje javne kanalizacije mora projekt nove kanalizacije predvideti mesto priključitve vseh obstoječih in predvidenih objektov. Mesta priključitve morajo biti vrisana v situaciji in podolžnem profilu. V projektu za izvedbo morajo biti v situaciji vrisani hišni priključki v celoti z vsemi višinskimi kotami za vsak obstoječ objekt, od mesta priključitve na javno kanalizacijo do iztoka iz objekta.
(5) V primeru vzdrževanja, rekonstrukcije in novogradnje javne kanalizacije se v sklopu izvedbe izvedejo odcepi za hišne priključke do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa tako, da je možna kasnejša izvedba priključka brez posega v cestno telo.
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije skladno s soglasjem za priključitev in projektno dokumentacijo;
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa;
– redno vzdrževati (pregledovati, čistiti …) interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, ter voditi dnevnik obratovanja posamezne MKČN in lovilca olja;
– redno kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu;
– pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah pogojev za priključitev;
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov;
– odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v uredbi, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
– prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete komunalne odpadne in padavinske vode;
– spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode;
– pri odvajanju odpadno tehnološke vode v javno kanalizacijo najmanj štirikrat letno oziroma pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu z uredbami Vlade RS;
– preprečiti spuščanje odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo in ne smejo odpadne vode pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno) da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti;
– v primeru, da naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja;
– od izvajalca pridobiti soglasje za priključitev na javno kanalizacijo;
– ne smejo preprečiti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– upoštevati, da ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi;
– pisno obvestiti upravljavca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov;
– poravnati stroške in odpravo škode zaradi nepravilnega ravnanja.

(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo o opravljanju del na svojih objektih in napravah v varovalnem pasu kanalizacije obvestiti izvajalca in izvajati dela tako, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravila.

(1) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje in čiščenje odpadne vode v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod;
– če odpadna voda ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije;
– če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih strupenih, gorljivih, eksplozivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav;
– če je bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim, ali če uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem izvajalca odčitavanje, zamenjavo in pregled merilca pretoka;
– če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo na merilcu pretoka ali kako drugače spremeni izvedbo priključka;
– če uporabnik izvajalcu onemogoči izvajanje nujnih vzdrževalnih del;
– če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati količine porabljene vode;
– če uporabnik ne vzdržuje merskega mesta in v njem instalirane merilne opreme;
– če uporabnik v sanitarni sistem nedovoljeno odvaja padavinsko, drenažno ali izvorno vodo;
– če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, izvajalcu ne predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščeni laboratorij;
– če uporabnik ne plača računa niti v roku 7 dni po prejemu pisnega opomina.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Uporabnik je dolžan povrniti škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, ki jo je povzročila njegova odpadna voda s tem, ko je zaradi njegovega ravnanja prišla v omrežje.

(1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora v času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
(2) V primeru intervencije na objektih in napravah lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitji škodljivih snovi v kanalizacijo, ima IJS pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

(1) Viri financiranja javne službe so:
– cena odvajanja odpadne komunalne in padavinske odpadne vode;
– cena čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
– komunalni prispevek;
– okoljska dajatev za onesnaževanje odpadnih voda;
– cena storitve, povezane z greznicami in MKČN;
– sredstva občinskega proračuna;
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb;
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov;
– sredstva Evropske unije;
– različne dotacije ali subvencije;
– druga sredstva, namenjena izgradnji javne kanalizacije.
(2) Cene odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode potrjuje Občinski svet Občine Borovnica.

(1) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje glede na količino v javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3.
(2) Količina meteorne vode se določi in obračuna v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Velikost strešnih in zasebnih utrjenih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.

(1) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov plačajo stroške odvedene vode v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi.
(2) Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo povpreček za količino kot jo določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja (0,15 m3 odvedene vode na osebo na dan).

(1) Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
(2) Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se obračuna porabo na podlagi standardov porabe.

(1) Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračuna odvajanja, stroška čiščenja in okoljske dajatve za obremenjevanje vode, pod naslednjimi pogoji:
– da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
– da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa soglasja za objekte za katere se zahteva.
(2) Nosilci dejavnosti, ki vodo uporabljajo v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alineje tega člena vložijo zahtevek za oprostitev stroškov odvajanja, stroškov čiščenja in okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za nosilce dejavnosti po 43. členu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Borovnica (Priloga 1), ki je sestavni del tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo (v nadaljevanju: MIRED).

(1) Občinska inšpekcija pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
– ali se kanalizacijska omrežje uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določajo ta odlok in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
– ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske javne infrastrukture ter za druge posege v območju javnega kanalizacijskega omrežja po tem odloku;
– ali se priključki na kanalizacijsko omrežje gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem odloku in predpisi izdanimi na podlagi tega odloka.

(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) V primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.

Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega odloka, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(1) Pristojni občinski inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi:
– z vzdrževalnimi deli na javnem kanalizacijskem omrežju v nasprotju z odlokom ali izvedbenimi predpisi;
– s priključki na javno kanalizacijsko omrežje, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem oziroma s predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje;
– z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javnega kanalizacijskega omrežja v nasprotju s soglasjem;
– z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega soglasja;
– z ukrepi, kjer se posega v kanalizacijsko omrežje (odstranitev plomb, okvara na priključku …);
2. odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi:
– gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na kanalizacijsko omrežje brez soglasja;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja;
– gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja;
3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela vezana na posege v javno kanalizacijsko omrežje, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4. prepove izvedbo priključka na javno vodno omrežje:
– ki je zgrajen brez soglasja;
– ki je zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
– ki ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s pogoji iz tega odloka, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
5. odredi odstranitev predmetov, opreme ali materiala s katerimi se posega v območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja;
6. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo priključka ali javnega kanalizacijskega omrežja, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja.

(1) Pristojni občinski inšpektor sme v primerih iz tega odloka, ko bi bilo ogroženo odvajanje odpadne vode in bi lahko nastale škodljive posledice za kanalizacijsko omrežje izvesti začasni ukrep omejitve odvajanja odpadne vode, ter druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda na kanalizacijskem omrežju.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja dokler so razlogi zanj.
(3) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni občinski inšpektor obvestiti občinsko upravo, upravljavca in policijo.

Z globo 1.400,00 € se kaznuje izvajalec, če:
– prekine odvod odpadnih vod brez predhodnega obvestila uporabnikom (37. člen),
– ne izda soglasja kot to določa 8. člen,
– ne dopusti priključitve, kot to določa 15. člen,
– ne izpolnjuje obveznosti iz 23., 31. in 57. člena.
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca.

Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
– se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije (13., 14. in 15. člen),
– ne izprazni opuščene greznice in ne odstrani MKČN (13. člen),
– ne prazni greznice in MKČN v okviru javne službe in posreduje netočne podatke MKČN (21. in 22. člen),
– ne izključi greznice iz sistema odvajanja odpadne vode (54. člen),
– ne evidentira spremembe priključka v interni bazi priključkov (18. člen),
– dovoli prazniti greznice ali MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni pooblaščeni izvajalec (23. člen),
– nepooblaščeno izvaja praznjenje greznic ali MKČN uporabniku (23. člen).

Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna oseba, ki pri odvajanju tehnoloških odpadnih voda:
– ne obvesti upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja o izpustu nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo (33. člen),
– ne zaprosi za pregled merilnega mesta oziroma ne omogoči dostopnosti do le-tega v vsakem času, ter ne obvešča o rezultatih meritev (28. in 29. člen),
– prekine odvajanje odpadne vode drugemu uporabniku oziroma s svojim ravnanjem onesnaži vodo v omrežju (33. člen),
– ne izpolnjuje pogojev iz 33. člena,
– ne evidentira spremembe priključka v interni bazi priključkov (18. člen).
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna oseba, ki:
– ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju (34. člen),
– pri opravljanju del na svojih objektih ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju (34. člen),
– ne opravljajo meritev, predpisanih v soglasju (26. člen),
– dovoli prazniti greznice ali MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni pooblaščeni izvajalec (23. člen),
– nepooblaščeno izvaja praznjenje greznic ali MKČN uporabniku (23. člen).
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) V naselju, kjer obstaja javna kanalizacija, se morajo nanjo priključiti vsi povzročitelji odpadnih voda, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2) Objekt, iz katerega se je do zgraditve centralne čistilne naprave komunalna odpadna voda odvajala v kanalizacijo preko greznice, mora greznico v roku šestih mesecev po končani gradnji čistilne naprave, izključiti iz sistema odvajanja odpadne vode, če ni prejel s strani izvajalca drugačnih navodil.

Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti izvajalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

(1) Določba prve alineje 6. člena in 7. člen se začne uporabljati z dnem pričetka obratovanja čistilne naprave Borovnica.
(2) Do pričetka obratovanja centralne čistilne naprave Borovnica izvajalec gošče iz greznic ter blato iz MKČN odvaža na drugo, za to usposobljeno čistilno napravo. Vse stroške prevoza in čiščenja krije uporabnik.

(1) Izvajalec je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka sprejeti Interni pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema v Občini Borovnica in ga objaviti na svoji spletni stani.
(2) Do uveljavitve novega Internega pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema v Občini Borovnica se uporablja Interni pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema v občini Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 81/03).

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.