Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – Odl. US), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/11 – Odl. US in 21/13), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 60/13), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10), Uredbe o emisiji snovi in odvajanju vode iz MKČN (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08), je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 33. redni seji dne 22. 5. 2014 sprejel

Ta odlok določa način in pogoje opravljanja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, zahteve, ki morajo biti izpolnjene, standarde komunalne opremljenosti, vrste nalog ter druge obveznosti, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na celotnem območju Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju: občine).

(1) Vsi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot je določeno v zakonih, podzakonskih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
1. komunalna odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
2. padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
3. industrijska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
4. komunalna čistilna naprava je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
5. mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
6. greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo,
7. obstoječa greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
8. nepretočna greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
9. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
10. obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem; k obdelavi blata se štejejo vsi postopki obdelave le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže:
– učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov,
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
11. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
12. javna kanalizacija je kanalizacija, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je predana v najem izvajalcu in jo zagotavlja občina; javna kanalizacija se začne z združitvijo priključkov najmanj dveh stavb, v katerih obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode presega 20 PE oziroma 10 PE, če gre za naselje ali del naselja na vodovarstvenem območju,
13. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, v katero se odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb,
14. kanalizacijski priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini ter predstavlja spoj med interno in javno kanalizacijo, to je kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do najbližje zunanje stene stavbe,
15. javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode,
16. območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
17. vodovarstveno območje je območje določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
18. posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in tega odloka,
19. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture,
20. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije,
21. ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje vode, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
22. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
23. uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma je koristnik storitve javne službe,
24. lastnik javnega kanalizacijskega omrežja je občina,
25. zavezanec za plačilo storitev opravljanja javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je uporabnik storitve v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo,
26. omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture, potrebne za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
27. kanalščina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom zaračunava praviloma mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode,
28. okoljska dajatev je dajatev v skladu Uredbo o okoljski dajatvi za varstvo okolja,
29. pogodba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode je pogodba, s katero so določena medsebojna razmerja med uporabnikom in izvajalcem javne službe.

Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na območju občine je Režijski obrat Občine Kanal ob Soči.

Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ali utrjenega zemljišča in upravljavec javnih površin priključenih na javno kanalizacijo, iz katerih se odpadne vode po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo, odvažajo odpadne vode ali koristijo storitve javne službe.

(1) Občina kot lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode mora zagotoviti izvajanje obvezne občinske javne službe na njenem celotnem območju v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se zagotavlja:
– v komunalnih čistilnih napravah (v nadaljevanju: KČN) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena,
– v malih komunalnih čistilnih napravah (v nadaljevanju: MKČN) z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE za komunalne odpadne vode iz stavb, dela stavb, gradbenih inženirskih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.

Območja zagotavljanja javne kanalizacije so opredeljena v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki je izvedbeni akt s katerim so določena območja poselitve, za katere je v predpisanih rokih obvezno zagotavljanje odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in njeno čiščenje na čistilni napravi.

Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga pripravi za obdobje štirih koledarskih let skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ter ga posreduje v potrditev občinskemu svetu in potrjenega ministrstvu pristojnemu za okolje.

Izvajalec javne službe mora v okviru storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območjih izvajanja zagotoviti:
1. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode v skladu s predpisi, standardi in normativi,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe ter o njihovih pravicah in obveznostih,
3. redno vzdrževanje priključkov na javno kanalizacijo, ki obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javno kanalizacijo tako, da ni negativnih vplivov na okolico in na delovanje javne kanalizacije,
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje na priključku),
4. vodenje predpisanih evidenc skladno z veljavno zakonodajo,
5. nadzor nad delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda,
6. nadzor nad izvajanjem del na vplivnem območju odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda,
7. pridobivanje podatkov o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode zaradi obračuna storitev,
8. izvajanje javne službe skladno s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
9. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
10. priključevanje novih uporabnikov javne službe,
11. preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju upravljanja,
12. prve meritve in obratovalni monitoring čistilnih naprav za odpadne vode,
13. ocena obratovanja čistilnih naprav po zakonodaji,
14. poslovnik objektov čistilnih naprav za odpadne vode,
15. operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju upravljanja,
16. evidenco malih komunalnih čistilnih naprav;
17. obratovalni dnevnik čistilnih naprav v skladu s predpisi,
18. evidenco izdanih soglasij,
19. čiščenje odpadnih voda in obdelava blata,
20. načrt gospodarjenja z blatom,
21. evidenco izvajalca javne službe,
22. poročanje o izvajanju javne službe,
23. poročanje o doseženih standardih opremljenosti in
24. opravljanje drugih nalog v skladu z veljavnimi predpisi:
– vodi kataster javne kanalizacije,
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
– izdaja mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, geodetski dejavnosti, drugimi predpisi ter tehničnem pravilniku izvajalca javne kanalizacije,
– sodeluje kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja, ter pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja.

(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– razvoj in izgradnjo javne kanalizacije ter njeno nemoteno obratovanje,
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo,
– vodenje evidenc in drugih obveznosti v skladu z veljavno zakonodajo,
– druge storitve, skladno s predpisi.
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(3) Storitve iz prejšnjega odstavka izvaja izvajalec javne službe v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture.

(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja skladno z veljavno zakonodajo zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz MKČN in obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja za MKČN,
– predpisane evidence o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge evidence in
– druge storitve, skladno s predpisi.
(2) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.

(1) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi.
(2) Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

(1) V primeru uporabe blata iz greznic ali MKČN, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, blato zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni monitoring, uporabnik pa te storitve plača po ceniku izvajalca javne službe.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo le v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe za vsako triletno obdobje predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(1) Izvajalec sprejme Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno zakonodajo.
(2) Tehnični pravilnik podrobneje določa:
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje, uporabo,
– upravljanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja,
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v tehničnem pravilniku ter
– navodila in druge pogoje za izvajanje javne službe.

Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe po predhodnem obvestilu lastnika tudi brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic.

(1) Lastnik javne kanalizacije in drugih objektov ter naprav, ki so potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je občina.
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije v lasti občine so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalniki in pretočni bazeni,
– čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod,
– nepretočne greznice in MKČN iz tretjega odstavka 16. člena tega odloka,
– drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije, prevzeti v najem.

(1) Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnikov so:
– kanalizacijski priključek,
– interno kanalizacijsko omrežje objekta,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi, lovilci mineralnih olj, lovilci olj in maščob rastlinskega oziroma živalskega izvora ter druge naprave na kanalizacijskem priključku oziroma internem kanalizacijskem omrežju.
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena ravnati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

(1) Na območjih poselitve, kjer je javna kanalizacija zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev in izdanega soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(3) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo se izjemoma lahko odvaja v MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE ali nepretočno greznico, ki jo zagotavlja občina in upravlja izvajalec javne službe, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje oziroma je tehnična rešitev priklopa na javno kanalizacijo nesorazmerno draga.
(4) Ob prevzemu javne kanalizacije v najem, izvajalec obvesti lastnika objekta, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posreduje pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(5) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz obstoječega sistema odvajanja odpadne vode, loči sistem odvajanja odpadnih voda ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Prevzem odpadne komunalne vode in blata iz MKČN oziroma greznice zagotavlja izvajalec javne službe.
(6) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi v soglasju za priključitev in v soglasju k priključitvi na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave, ki so skladne z zahtevami oziroma opremo izvajalca javne službe. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(7) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(8) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.

(1) Pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka si mora uporabnik od izvajalca pridobiti soglasje k priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje. Za pridobitev soglasja, mora vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v tehničnem pravilniku.
(2) Izvajalec je dolžan najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge:
– izdati soglasje k priključitvi ali
– izdati odločbo o zavrnitvi, v primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna.
(3) Lastnik objekta je dolžan obvestiti izvajalca o fizični izvedbi priključka najmanj petnajst dni pred izvedbo del. Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(4) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.

(1) Cena storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode se oblikujejo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba o metodologiji).
(2) Cene storitev potrdi občinski svet.

(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
(2) V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(3) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena po navodilih izvajalca priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(4) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih komunalnih voda na fekalni kanal in padavinskih voda na meteorni kanal.
(5) Za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere se lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.

(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca javne službe.
(2) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki služi izvajalcu za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega voda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
(3) Če izvedba priključka ni možna na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška in priključnega voda predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča.
(4) Interna kanalizacija s priključkom in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni v skladu s pridobljenim soglasjem in Tehničnim pravilnikom tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora povratne vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz stavb, ki so nižje od kote javne kanalizacije ali pa v njih obstaja nevarnost vdora povratne vode iz javne kanalizacije, se mora izvesti s prečrpavanjem na ustrezen nivo.
(5) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz 16. člena tega odloka, se mora izvajati po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo na stroške uporabnika. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.

(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega kanalizacijskega priključka, izvedba merilnega mesta industrijske odpadne vode in ostale spremembe se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo, uporabnik pa je dolžan sporočiti izvajalcu vsako spremembo, ki je vezana na odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode, in sicer v 15 dneh od nastale spremembe ter dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za spremembo.
(3) Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoča pod pogojem, da dotedanji uporabnik nima odprtih obveznosti do izvajalce iz naslova odvajanja in čiščenja na priključku, v nasprotnem primeru se priključitev novega uporabnika izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javno kanalizacijo.
(4) Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu vlogo za odjavo priključka v pisni obliki. Izvedbo prekinitve priključka izvrši izvajalec na stroške uporabnika.
(5) Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov po poravnavi vseh obveznosti do izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.

V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati hladilnih voda, drenažnih voda, zalednih voda, vodotokov, izvirskih voda, površinskih voda z neutrjenih površin ter podtalnice. Izjemoma je te vode dopustno odvajati v ločeno meteorno kanalizacijo, pod pogojem, da zmogljivosti sistema to dopuščajo.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v vode in javno kanalizacijo in nimajo škodljivega vpliva na kanalizacijo in objekte, ter škodljivega vpliva na čiščenje v KČN in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ter pod pogoji, ki jih določa ta odlok in soglasje izvajalca.

Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, obvestiti:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN ter predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Na območjih, kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v rokih, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Skladno z zgoraj navedenimi predpisi opravlja izvajalec obratovalni monitoring oziroma za naprave zmogljivosti do 50 PE izdela oceno obratovanja, v skladu z zakonsko predpisanim navodilom in obrazcem na podlagi pravilnika, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring ČN.
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja se skladno z veljavno zakonodajo preveri dokumentacija, stanje in delovanje MKČN.

(1) Izvajalec zagotavlja prevzem, ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v skladu s Programom odvajanja in čiščenja.
(2) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža na KČN, ki je opremljena za obdelavo blata, zato je blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic prepovedano neposredno odvajati, odvažati in odlagati v naravno okolje (na kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
(3) Če izvajalec javne službe ne upravlja KČN, ki je opremljena za obdelavo blata, mora občina zagotoviti zmogljivosti za ustrezno obdelavo blata na drugi KČN.

(1) Izvajalec javne službe se o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode predhodno dogovori z uporabnikom storitve.
(2) Če uporabnik dogovorjenega časa izvedbe storitve ne odpove oziroma ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi in s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške, razen stroškov ravnanja z blatom (obdelava blata v ČN), ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(3) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov izvedbe storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane upravičene daljše odsotnosti (daljša bolniška odsotnost, višja sila …) ni mogel odpovedati najavljenega časa izvedbe storitve.

(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Na računu se ločeno prikaže:
– omrežnina,
– cena posamezne storitve javne službe v skladu z prvim odstavkom tega člena,
– okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.
(3) Cena storitev javne službe iz prve in tretje alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe in okoljske dajatve, iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja storitev javne službe.
(4) Cena opravljanja storitev javne službe iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 na podlagi odčitka porabe vode na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta.
(5) Cena opravljanja storitev javne službe iz druge in pete alineje prvega odstavka tega člena, ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(6) Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture javne službe in se obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov in na način, ki je določen v Uredbi o metodologiji.

(1) Količina opravljanja storitev javne službe iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena se zaračuna na podlagi iz javnega vodovoda odvzete vode in se meri v m3 na podlagi odčitka obračunskega vodomera.
(2) Izvajalec je dolžan odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec.
(3) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, na oskrbovanih območjih, se količino storitev obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1.
(4) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev.
(5) V primerih, ko je na internem omrežju več uporabnikov, ki koristijo storitve iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni vodomeri, lahko izvajalec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Količina se poveča ali zmanjša za razliko med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na obračunskem vodomeru, ki se razdeli na vse uporabnike v objektu glede na porabo po internih vodomerih.
(6) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni vodomeri, se količina opravljenih storitev obračuna skladno z veljavno zakonodajo.

(1) V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, se obračuna količina storitev glede na pavšalno porabo vode na osnovi povprečja porabe vode v obdobju zadnjega obračunskega leta razen v primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek.
(2) Če izvajalec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika. Ta mora sporočiti stanje vodomera, sicer se mu obračuna storitev v višini povprečne mesečne porabe zadnjega obračunskega leta razen v primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek.

(1) Uporabnik je dolžan račun poravnati v roku, navedenem na računu.
(2) Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je taka pogodba posredovana izvajalcu javne službe. V takem primeru lastnik za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku, odgovarja v razmerju do izvajalca solidarno.
(3) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora izvajalec določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni obveznosti, izvajalec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani uporabnika. V takem primeru bo izvajalec prekinil dobavo vode do poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve.

Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe, če meni, da mu storitve niso bile pravilno obračunane. Del računa glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta mora uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku nadaljnjih osem dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.

(1) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. Poraba pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo.
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti kot je to določeno s predpisi.

(1) Za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci zaprositi upravljavca vodovodnega omrežja z vložitvijo pisne vloge najkasneje do 15. 2. tekočega leta.
(2) Za popolno vlogo morajo priložiti naslednje priloge:
– fotokopijo zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu glede na predmet uveljavljanja oprostila,
– potrdilo o družinski skupnosti, če se ne zagotavlja ločeno merjenje porabe pitne vode,
– številko odjemnega mesta odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja, navedeno na računu upravljavca omrežja.
(3) Vloga se obnovi enkrat letno. Kolikor upravičenec ne obnovi vloge v roku iz prvega odstavka tega člena, mu izvajalec z mesecem marcem tekočega leta začne obračunavati polno okoljsko dajatev. Enako velja kolikor vlagatelj v roku ne priloži vseh zahtevanih prilog.

(1) Najmanj 7 dni pred pričetkom del oziroma gradnje javne kanalizacije je investitor dolžan obvestiti izvajalca javne kanalizacije o nameravani gradnji.
(2) Gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javne kanalizacije pa opravlja izvajalec javne službe ali druga strokovna usposobljena oseba pod nadzorom izvajalca javne službe.
(3) Uporabnik, ki sofinancira gradnjo javne kanalizacije, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javni kanalizaciji.
(4) Ob izgradnji kanalizacijske infrastrukture je investitor dolžan na lastne stroške zagotoviti strokovni nadzor izvajalca javne kanalizacije.
(5) Javna kanalizacija mora biti grajena na način in iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve glede gradnje so navedene v tehničnem pravilniku.
(6) Po izgradnji KČN izvajalec gradnje na svoje stroške izvede najmanj šest mesečno poskusno obratovanje čistilne naprave. V tem času se ob prisotnosti bodočega upravljavca ČN preveri delovanje sistema in zagotovi usposabljanje strokovnega kadra bodočega upravljavca za samostojno delo na ČN. Po koncu predpisanega obdobja poskusnega obratovanja je izvajalec del dolžan opraviti prve meritve in kontrolo delovanja čistilne naprave. Rezultati prvih meritev so sestavni del dokumentacije za primopredajo objekta investitorju in za pridobitev uporabnega dovoljenja.
(7) V času poskusnega obratovanja čistilne naprave mora investitor zagotoviti priklop zadostnega števila kanalizacijskih hišnih priključkov oziroma uporabnikov na kanalizacijski sistem (zadostno število PE), ki omogoča zagon ČN in začetek njenega obratovanja. Optimalno število priključenih PE na čistilno napravo določita projektant in/ali tehnolog čistilne naprave.
(8) Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave in po pridobitvi uporabnega dovoljenja se lahko čistilna naprava obremeni do polne zmogljivosti.

Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji z zapisnikom le-te predati v last občini brezplačno v skladu s Tehničnim pravilnikom, občina pa prenese kanalizacijske objekte in naprave v najem izvajalcu.

(1) Na javni kanalizaciji se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na kanalizaciji ali ovira njeno delovanje in vzdrževanje.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu javne kanalizacije, si mora pred začetkom del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in dovoljenje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za poseg na območju trase ter ga obvestiti o pričetku del.
(3) V primeru nastalih poškodb na javni kanalizaciji ali priključkih je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti izvajalca javne službe o kraju, času in vrsti poškodbe. V takem primeru mora povzročitelj, izvesti ustrezno sanacijo pod nadzorom izvajalca in pokriti vse nastale stroške.

(1) Investitorji oziroma izvajalci del morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic, trgov ... vzpostaviti kanalizacijski sistem v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe. Vsi stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
(2) Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektro, telefona, plinovoda, KATV …) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijski sistem nepoškodovan, v primeru nastanka škode, pa obvestiti izvajalca javne službe in poravnati vse nastale stroške.

Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za organizacijo in nadzor gospodarske javne službe ter varstvo potrošnikov in javnega interesa skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja občinsko gospodarsko službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Omogočiti mora varno in nemoteno delovanje sistema.

(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javno kanalizacijo se lahko priključijo le s soglasjem izvajalca skladno z odobreno projektno in tehnično dokumentacijo,
2. odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MKČN ali nepretočno greznico,
3. pridobiti soglasja, mnenja in strokovne ocene, kot to določa ta odlok,
4. vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo, obstoječo ali nepretočno greznico in MKČN,
5. vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
6. ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,
7. izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod,
8. omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
9. omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine,
10. omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode,
11. obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN,
12. obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
13. uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti,
14. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa vodomera, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je novi uporabnik dolžan poravnavati,
15. plačevati stroške storitev javne službe,
16. obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
17. upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov in ne povzroča motenj pri postopku čiščenja odpadne vode.
(3) Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova odpadna voda.
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti brez soglasja izvajalca. Za objekte, ki se priključujejo na javno kanalizacijo in za katere se pred izdajo uporabnega dovoljenje izvede tehnični pregled, morajo izvajalcu pred tehničnim pregledom dostaviti projekt izvedenih del z vrisanimi komunalnimi vodi.
(5) Opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca pravico do:
1. priključitve na javno kanalizacijo,
2. sprememba dimenzije priključka, trase,
3. izvedba dodatnega dela priključka in
4. ukinitve priključka.

(1) Uporabniku se prekine dobava pitne vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
1. je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
2. je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
3. uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
4. uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
5. uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni izvedbo priključka,
6. uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
7. kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
8. industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca javne službe ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
9. kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
10. uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.
(4) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti izvajalca javne službe. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih organov.

(1) Izvajalec javne službe ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec javne službe obvesti uporabnike na krajevno običajen način in na spletni strani.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima izvajalec javne službe pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.
(3) V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih voda objava za izvajalca javne službe ni obvezna.

Zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika, zaradi združevanja več stanovanjskih ali poslovnih enot v eno in podobnih vzrokov lahko izvajalec na pisno zahtevo uporabnika začasno prekine dobavo pitne vode uporabniku. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačevati fiksni del cene javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode – omrežnino in stroške odvajanja in čiščenja padavinske vode.

(1) V primeru višje sile ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov, prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za zaščito in reševanje. Višja sila po tem odloku so: potres, požar, poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni kanalizaciji.
(2) Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane, ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.

(1) V primerih nedovoljenega izpusta odpadnih vod iz objektov in naprav uporabnika, ki bi ogrozilo vodne vire in distribucijo vode ali povzročilo onesnaženje pitne vode, izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja takoj, brez predhodnega obvestila prekine dobavo pitne vode in odvajanje odpadne vode.
(2) Ponovno priključitev objekta na infrastrukturo izvede izvajalec javne službe po sanaciji stanja.
(3) Pred ponovno priključitvijo na infrastrukturo je uporabnik dolžan poravnati vse nastale stroške.

Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v stavbah, gradbeno inženirskih objektih in ostalih objektih in napravah zaradi izlivov vode iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.

Javna služba se financira iz:
– cen storitev javne službe,
– občinskega proračuna in
– drugih virov.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinski inšpekcijski organ v skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru in predpisi o prekrških, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

(1) Z globo 500 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določili tretjega odstavka 16. člena, 17., 18., 20., 21., 22., 23., 24., 28., 39. in 41. člena.
(2) Z globo 200 evrov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorno osebo pravne osebe.
(3) Z globo 100 evrov se kaznuje uporabnika, ki ni pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(1) Upravljavec pripravi tehnični pravilnik iz 13. člena tega odloka najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
(2) Skladno s 17. členom odloka, se mora priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo izvesti v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(3) Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov javne kanalizacije, se morajo prijaviti izvajalcu javne službe najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
(4) 3. točka 30. člena začne veljati dne 1. 1. 2017.
(5) Do uveljavitve določila iz prejšnjega odstavka tega člena in prvega odstavka 49. člena tega odloka se uporabnikom zaračunava pavšal v višini:
– 4,5 m3/osebo za gospodinjstva na mesec,
– 2,5 m3/glavo za živino na mesec in
– 10 m3/iztočno mesto za gospodarske in storitvene dejavnosti, ki v svojem procesu uporabljajo pitno vodo.
(6) Cena storitve za odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih površin in streh ter storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami se bo oblikovala do leta 2017, ko bodo vzpostavljene evidence.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Kanal ob Soči (Uradne objave – časopis Primorske novice, št. 25/96).

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.