Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12) in 16. člena Statuta Občine Šalovci (Uradni list RS, št. 38/06) je Občinski svet Občine Šalovci na 28. seji dne 15. 5. 2014 sprejel

S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (v nadaljevanju: OPN).

(1) Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.
(2) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Šalovci določijo:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova prostorskega razvoja občine,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo:
– enote urejanja prostora (EUP),
– območja namenske rabe prostora (ONRP),
– območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– prostorsko izvedbene pogoje (PIP),
– območja, za katere se pripravi občinski podrobnejši prostorski načrt (OPPN).
(4) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, prehodne in končne določbe,
– grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi izvedbenega dela,
– priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, povzetek za javnost in
– okoljsko poročilo.

(1) Občinski prostorski načrt Občine Šalovci temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost ter kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.
(2) V Občini Šalovci, predvsem pa v občinskem središču Šalovci, se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. Zagotavlja se kvaliteta bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine, varstva narave in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.
(3) Občina Šalovci meri ca 58 km2 in vključuje 6 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine, ki so: Šalovci, Domanjševci, Dolenci, Markovci, Budinci in Čepinci. Naselje Šalovci je opredeljeno kot občinsko središče, ki zadovoljuje nekatere upravne, centralne, oskrbne in druge funkcije.
(4) Območje Občine Šalovci je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja 29 % vsega prebivalstva v občini. Večjih kmetij je manj, ohranja se ljubiteljsko (ali dopolnilno) obdelovanje zemlje. Visoka vrednost indeksa staranja predstavlja odmirajoče prebivalstvo, ki se ni več zmožno samo naravno obnavljati. Izboljšanje demografskega stanja v občini bi tako omogočilo le množično priseljevanje večinoma mladega prebivalstva. V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del prebivalstva (58 %) vozi na delo v večja okoliška zaposlitvena in oskrbovalna središča in sosednjo Avstrijo. Območje Občine Šalovci je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter zaradi lege v dokaj naravnem okolju krajinskega parka kvalitetno bivalno okolje. To je tudi osnovni razvojni potencial občine, ki nudi razvoj turizma, razvoj obnovljivih virov energije, razvoj primarnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.
(5) Pomemben povezovalni člen med občinami Goričkega je območje Krajinskega parka Goričko, kjer se že izvajajo skupni programi za promocijo Goričkega. To je območje varstva narave, v katerem so možnosti za skupno turistično dejavnost.
(6) Naselja v Občini Šalovci so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V nižinskem delu so naselja strnjena, obcestna in razporejena ob lokalnih cestah v smeri sever–jug, predvsem v dolini potokov. V gričevnatem delu prevladuje razpršena poselitev, ki je na celotnem Goričkem avtohtoni poselitveni vzorec. Strnjeni deli naselij v gričevnatem delu so po slemenih, vrhovih in dolinah.
(7) Celotno območje Občine Šalovci je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin. Na območju občine je prisotna tudi geotermalna voda (vrtina v Domanjševcih).
(8) Cilji prostorskega razvoja občine vključno s cilji krajinskega parka Goričko so:
– zagotoviti delovna mesta v občini;
– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih in rekreacijskih površin;
– zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo predvsem z kvalitetno pitno vodo in kanalizacijo;
– zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva;
– ohraniti prostorsko identiteto naselij;
– zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti;
– zaradi ohranjanja vzorca poselitve v krajinskem parku in demografske ogroženosti na območju občine se ohranja in dopolnjuje gradnja v območjih razpršene poselitve, s čimer se racionalno izkoristi izgrajena javna gospodarska infrastruktura;
– spodbuja se rabo obnovljivih virov energije;
– ohranja in varuje se objekte in območja kulturne dediščine;
– cilj je ohraniti raznovrstnost narave in videz kulturne krajine oziroma izboljšati stanje, kjer je to potrebno, z naravi prijazno rabo zemljišč na način, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje tradicionalnih načinov rabe);
– cilj je skozi delovanje Krajinskega parka Goričko povečati utrip v razvoju podeželja in na ta način povečati dodano vrednost in zagotavljati kakovost bivanja;
– cilji občine so tudi cilji, ki so zastavljeni v okviru Krajinskega parka Goričko in temeljijo na trajnostnem razvoju ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnostih prebivalstva;
– ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje Goričkega;
– zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti.

(1) Prednostna območja za razvoj poselitve je občinsko središče Šalovci in vsa ostala podeželska naselja z razvito centralno dejavnostjo Domanjševci, Dolenci in Markovci. Vsa naselja so opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo oziroma je ta načrtovana, zato predstavljajo kvalitetna bivalna območja, ki imajo prednost pred bivanjem v mestih in večjih urbanih naseljih. Z zapolnitvijo vrzeli in zaokrožitvijo naselij se razvijajo tudi ostala podeželska naselja, vasi in zaselki ter tudi vsa ostala območja razpršene poselitve. Prebivalstvo v občini upada, zato občina usmerja poselitev tudi na območja razpršene poselitve, s čimer bi zadržala prebivalstvo na Goričkem. Poselitev se usmerja v proste površine znotraj vseh naselij, pa tudi na nove površine, to so proste površine med obstoječo obcestno pozidavo, s čimer se racionalno izrabi izgrajena gospodarska infrastruktura, Poselitev naj se usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst.
(2) Lokalno središče je občinsko središče Šalovci, ki se razvija v občinski center in zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Cilji prostorskega razvoja naselja občinskega središča Šalovci so:
– omogočiti širitev naselja in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja v naselju z zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in območij za rekreacijo,
– zagotoviti opremljenost naselij z javno komunalno infrastrukturo,
– ohraniti prostorsko identiteto naselja,
– ohraniti urbani center naselja,
– zagotoviti delovna mesta v občini, z razvojem gospodarskih in turističnih dejavnosti, za katere je treba rezervirati nove površine in
– povečati ponudbo oskrbnih in servisnih dejavnosti.
Vsa ostala naselja v Občini Šalovci so opredeljena kot ostala naselja, ki so podeželska naselja z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servisne, obrtne dejavnosti, turizem in rekreacijo. Naselja Domanjševci, Dolenci in Markovci opredeljena, kot ostala – podeželska naselja, imajo v osrednjem delu poudarjeno centralno dejavnost, ki se jo ohranja.
(3) Gričevnato območje Občine Šalovci je območje razpršene poselitve s posameznimi večjimi in manjšimi zaselki, posameznimi domačijami ob komunikacijah, kjer so definirana stavbna zemljišča. Na območju razpršene poselitve se poselitev usmerja na proste površine stavbnih zemljišč, katerim se priključujejo manjše zaokrožitve in zapolnitve pretrganih poselitvenih vrzeli, s čimer se racionalno izrabi izgrajena gospodarska infrastruktura. Na območju razpršene poselitve se omogoči gradnja objektov skladno z usmeritvami iz 45. člena ZPNačrt.
(4) V Občini Šalovci so posebna območja, kjer se lahko gradijo samo počitniške hišice, vinske kleti ter zidanice definirane na gričevnatem delu v k.o. Domanjševci, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Počitniške hišice, vinske kleti in zidanice pa tudi nimajo funkcije stalnega bivališča.
(5) Razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja v in ob občinsko središče oziroma tudi ob regionalni cesti prvega reda R1-232, ki vodi skozi občino. V ostalih naseljih se spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti ter zagotovi razvoj servisnih in obrtnih dejavnosti.
(6) Razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(7) Razvoj športnih, rekreacijskih in turističnih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v in izven naselij.
(8) Območja varstva narave so kot potencial za razvoj turizma premalo izkoriščena, zato se spodbuja razvoj sonaravnega turizma na območju celotne občine, ki se v celoti nahaja znotraj KP Goričko. Načrtovan je razvoj turističnih dejavnosti, ki morajo biti povezane z omejitvami in cilji KP Goričko ter skladne z načrtom upravljanja in ostalimi dokumenti KP Goričko.

(1) Samostojna strnjena naselja v Občini Šalovci so: Šalovci in Domanjševci. Naselja z več manjšimi strnjenimi deli, so vsa ostala naselja Občine Šalovci; Dolenci, Markovci, Čepinci in Budinci. V vseh naseljih so poleg strnjenih delov naselij in zaselkov tudi območja razpršene poselitve.
(2) Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij.
(3) V Občini Šalovci so kot razpršena gradnja spoznani, sicer redki, vsi posamični objekti novih vinskih kleti in počitniških hišic. Nova razpršena gradnja se ne dovoli.

(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poseben poudarek po oskrbi prebivalstva z zdravo pitno vodo, saj je celotno Goričko, kakor tudi Občina Šalovci, na vododeficitarnem območju. Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je tudi Občina Šalovci pristopila k pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.
(2) Zaradi povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje kompleksno zbiranje in čiščenje, na območju razpršene poselitve pa se čiščenje izvaja z manjšimi čistilnimi napravami in individualnimi sistemi. Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj časa zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike (potoke).
(3) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poudarek na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti. Predvsem je poudarek po razširitvi voznih pasov. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi ločene površine za pešce in kolesarje. Občina spodbuja in razvija ureditev turističnih, tematskih peš in kolesarskih poti. Poudarek je tudi na vzpostavitvi lokalnega javnega potniškega prometa.
(4) Država načrtuje rekonstrukcijo železniške proge za hitrosti 160 km/h in izgradnjo 2. tira železniške proge.
(5) Preko območja Občine Šalovci potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati omejitve v območjih zračnih poti predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet iz 110. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06) in v primeru vpliva objektov na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Med ovire iz odstavka tega člena štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(7) Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih tk omrežij. Območje se posodablja tudi z omrežjem mobilne telefonije.
(8) V naselju Mačkovci, ki leži v osrednjem delu Goričkega, je razdelilna transformatorska postaja, povezana z RTP M. Sobota preko 35 kV daljnovoda. Ta se nadomesti z daljnovodom 2 x 110 kV, za kar je že sprejet državni prostorski načrt. Načrtovana je tudi rekonstrukcija in povečanje razdelilne transformatorske postaje v Mačkovcih. To bo izboljšalo oskrbo z elektriko, izboljšane bodo napetostne razmere, povečana bo tudi obratovalna varnost, tako v Občini Šalovci, kot v ostalem delu Goričkega, električna energija pa je potrebna tudi za elektrifikacijo železniške proge. Na območju Občine Šalovci je predvidena izgradnja povezovalnega 20 kV daljnovoda križišče Križevci do križišče Domanjševci v dolžini 1570 m z navezavo Križevci 3 (D287). S tem pridobimo dvostransko napajanje za ca 30 TP, ki poveča zanesljivost dobave na širšem območju Občine Šalovci.
(9) Na območju Občine Šalovci je v srednjeročnem obdobju predvidena obnova in izgradnja elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer obnova: 20 kV DV Adrijanci (d-079), DV Markovci (d-089), DV Čepinci–Markovci (d-090), 20 kV kablovodi (KBV): KBV Križevci igrišče, KBV Križevci igrišče–Domanjševci križišča, KBV Hodoš karavla–Dolenci cerkev, KBV Budinci meja, KBV Markovci Črnkin breg, KBV Markovci puščara, KBV Čepinci Špic breg–DV Čepinci, KBV Čepinci meja–Čepinci špic breg, KBV Markovci Barbabaš in transformatorske postaje: TP Križevci igrišče, TP Budinci meja, TP Markovci Črnkin breg, TP Markovci puščara, TP Čepinci špic breg–nadomestna, TP Čepinci meja–nadomestna, TP Markovci Barbabaš.
(10) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem sončno energijo, geotermalne vode in ostale alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi biomase iz kmetijstva in gozdarstva. Sicer je celotno območje občine opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin.
(11) Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. Za proizvodnjo električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so veter, geotermalna energija in druge, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema ter prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih sistemih daljinskega ogrevanja se preveri možnost soproizvodnje.
(12) V občini je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov urejeno v vseh naseljih. V občini je urejen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov.
(13) Občina načrtuje izgradnjo infrastrukture na vseh območjih, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča.

(1) Naselja se glede na funkcijo delijo na naslednje kategorije: urbano naselje, opredeljeno kot lokalno središče, je občinsko središče Šalovci, kot podeželska naselja s poudarjeno centralno dejavnostjo so Domanjševci, Dolenci in Markovci, kot ostala podeželska naselja so opredeljeni Budinci in Čepinci, ki so prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela. Poseben tip poselitve so vinske kleti in počitniške hišice. Posamezni tovrstni objekti predstavljajo negativen pojav v prostoru (razpršena gradnja).
(2) Naselja v Občini Šalovci se razvijajo v skladu s svojo vlogo in funkcijo v omrežju naselij. V lokalnem središču se poleg zagotavljanja možnosti za stanovanjsko gradnjo, zagotavlja možnost za razvoj družbenih, rekreacijskih, športnih in gospodarskih dejavnosti ter turističnih dejavnosti v povezavi s širšim atraktivnim okoljem. V občini so določena območja za gradnjo počitniških hišic.
(3) Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih, v strnjenih delih naselij, v sanacijo in pozidavo degradiranih in nezadostno izkoriščenih površin. Opuščeni objekti se sanirajo ali nadomestijo z novimi.
(4) Prenova v naseljih je omejena na komunalno in oblikovno prenovo. S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja.
(5) Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo stanovanj. Načrtno se urbanizira občinsko središče Šalovci, kjer je tudi manj nezazidanih stavbnih zemljišč in kjer občina želi zagotoviti površine za poselitev, gospodarske dejavnosti in s tem okrepiti občinsko središče. Površine za poselitev se umeščajo, kot zapolnitve med prostimi vrzelmi med obstoječo poselitvijo, širitev pa je predvidena za ureditev gospodarskih dejavnosti. Na območju naselij, ki so opredeljena kot podeželska naselja in imajo razvito centralno dejavnost (Domanjševci, Dolenci in Markovci), se omogoči zmerna urbanizacija, kjer so širitve poselitve predvidene, kot zapolnitve prostih površin med obstoječo poselitvijo in med zaselki. V ostalih naseljih, ki so opredeljena kot podeželska naselja, niso predvidene večje širitve poselitve, pač pa gre v teh naseljih za zaokrožitve in zapolnitve stavbnih zemljišč, kjer je izgrajena javna gospodarska infrastruktura. S priključitvijo posamičnih parcel zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je omejena na posamične parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za prostorsko zapolnitev ali zaokrožitev meje naselja ali razpršene poselitve. Poselitev naj se ne širi na območja naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov in habitatnih tipov in habitatov varovanih vrst.
(6) Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na dostopna zemljišča, ki čim manj negativno vplivajo na bivalno okolje, zato občina načrtuje ureditev gospodarske cone na robu naselja Šalovci ob regionalni cesti v smeri Hodoša. Razvoj turizma je vezan na atraktivne in dostopne lokacije, zato občina načrtuje razvoj turističnih dejavnosti na mirnih, dostopnih in atraktivnih območjih. V ostalih naseljih je predvidena pretežno stanovanjska gradnja, rekreacijske, servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V vseh naseljih se spodbuja razvoj turističnih dejavnosti v skladu s cilji Krajinskega parka Goričko.
(7) Razvoj centralnih dejavnosti in posebnih območij je usmerjen pretežno v občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani in dopolni urbani center. Ohranja se obcestna pozidava, ohranja se zaporednost zazidave na parceli v območjih podeželskega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, večstanovanjska gradnja se usmerja v centralni del naselja Šalovci.
(8) Gradnja izven poselitvenih območij v Občini Šalovci je možna za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, turistične dejavnosti, za športno-rekreacijske dejavnosti, za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), za namene splošne rabe (lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije ali farme se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. Omeji se razpršena gradnja.
(9) Za ohranjanje razpršene poselitve se načrtuje zapolnjevanje obstoječih stavbnih zemljišč (notranji razvoj), obnova, prenova obstoječih, tudi zapuščenih domačij, novogradnje, ki pomenijo zapolnjevanje prostih površin med stavbnimi zemljišči in zaokrožitev zaselkov, s čimer se funkcionalno zaokrožijo komunalno opremljena območja v skladu z usmeritvami Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije ter tudi v skladu z usmeritvami 45. člena ZPNačrt-a.
(10) Območja redke razpršene gradnje se pojavljajo izven naselij, kot posamična razpršena gradnja, kot so novogradnje stanovanjskih objektov, počitniških hišic in drugih objektov, ki se sanirajo oblikovno in s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi s vključitvijo v naselje.

(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V Občini Šalovci so to predvsem kmetijska zemljišča in gozdovi, sledijo vode in podzemni viri (nafta, plin, geotermalna voda). Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj turističnih in rekreacijskih območij ter v razvoj kmetijstva. V teh panogah se izkoristi naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. V krajini se spodbuja sonaravno naravnan turizem, ekološki način kmetovanja in uporaba obnovljivih virov energije.
(2) Spodbuja se razvoj kmetijstva v skladu z usmeritvami Krajinskega parka Goričko. Na gričevnatem območju občine se na kmetijskih zemljiščih spodbuja razvoj vinogradništva, sadjarstva in pašništva, v nižinah pa predvsem poljedelstva.
(3) Predvidene so agrarne operacije na območju katastrske občine Dolenci.
(4) Na področju gozdarstva se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na območjih zaraščanja. Ohranjajo se vse gozdne površine: zaplate, obmejke, biokoridorje v kmetijski krajini. Zaradi dobrega deleža gozdov (ca. 43 %) se v občini izvaja in spodbuja izkoriščanje lesne mase za gospodarstvo in tudi za pridobivanje toplotne energije. V ta namen je potrebno zagotoviti mesta za deponiranje lesne mase. Gozdne površine ob poselitvi se ohranja in vključuje v zeleni sistem naselij.
(5) Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Z določenimi ekoremediacijskimi in hidrotehničnimi ukrepi se na in ob vodotokih spodbuja posege v smeri njihovih izboljšav, predvsem na odsekih, kjer so potrebne določene ureditve za zagotavljanje večje protipoplavne varnosti.
(6) Razvija se obstoječa in nova turistična območja z možnostjo ureditve nastanitvenih objektov. Celotna Občina Šalovci je v Krajinskem parku Goričko, kjer se z razvojem kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti ter z ohranitvijo in širitvijo razpršene poselitve spodbuja rekreativni in kmečki turizem.

(1) Posebna območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja varstva kulturne dediščine, poplavna in erozijska območja in druga območja varstva z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča.
(2) V Občini Šalovci so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora že določena in zavarovana z Krajinskim parkom Goričko. Kot posebna območja so še območja naravnih in kulturnih vrednot, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci).

(1) V Občini Šalovci so poplavna območja ob Veliki Krki, ki teče skozi Šalovce, in ob Mali Krki, ki teče skozi Domanjševce. Poplave so evidentirane še na območju Peskovskega, Dolenskega, Adrijanskega, Markovskega in Budinskega potoka. Podatki o poplavnih območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno prikaže v občinskem prostorskem načrtu, v prikazu stanja prostora. Na teh območjih so dopustni le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) Večji del območja občine je erozijsko območje, kjer veljajo zahtevnejši zaščitni ukrepi, le v skrajnem južnem del občine veljajo običajni protierozijski ukrepi. Zato bo občina pri načrtovanju prostorskih ureditev upoštevala varstvene ukrepe oziroma se izognila načrtovanju ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje.
(3) Območje Občine Šalovci se nahaja na območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačena plošča nad pritličjem, kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.
(4) Požarna ogrožena območja se nahajajo na zahodni strani občine, kot je opredeljeno v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtuje dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. V vseh naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.
(5) Slovenija ima kljub razvejani hidrografski mreži celinskih voda območja, ki so izrazito vododeficitarna. Vododeficitarna območja obsegajo tudi Goričko in Občino Šalovci, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Prebivalcem teh območij se zagotovi sistem trajne in kvalitetne vodooskrbe ter odvajanja odpadnih voda. Vododeficitarnost je omejitev tudi za razvoj dejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo velike količine vode, zato se morebitno umeščanje takih dejavnosti v vododeficitarna območja predhodno vsestransko preuči z okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. V vododeficitarnih območjih se prebivalcem prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z vodo. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih.
(6) V Občini Šalovci ni območij za potrebe obrambe. Občina ima izdelan občinski načrt za obrambo.
(7) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na območju že urejenega centra za ločeno zbiranje odpadkov ob čistilni napravi v Šalovcih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju opuščenega nelegalnega kopa v Šalovcih na Bregu, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost od lokalnega središča Šalovci 38 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v šolah v Šalovcih, Domanjševcih in Markovcih.

(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Šalovci, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.
(2) Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Znotraj stavbnih zemljišč je le v lokalnem občinskem središču več območij s podrobnejšo namensko rabo, v ostalih naseljih pa so po namenu ločeni centralni objekti (pretežno so to vaško-gasilski domovi, kapele, trgovine, gostilne) ter rekreacijske in zelene površine (igrišča, pokopališča). V občinskem središču se površine za individualno gradnjo opredelijo kot površine podeželskega naselja, ki se prepletajo z območji za centralne dejavnosti, območji za posebne namene, zelenimi površinami in območji za proizvodne dejavnosti. Večino ostalih naselij se opredeli kot površine podeželskega naselja. Avtohtona gradnja, kjer se nahajajo pretežno kmečka gospodarstva, se opredelijo kot površine razpršene poselitve. Znotraj vseh naselij se posebej opredelijo območja prometnih površin.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upošteva naslednje usmeritve:
– naselja se opredelijo kot kmečka naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi;
– v občinskem središču s pripadajočim območjem se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin,
– proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo na ali ob občinsko središče,
– turistična in podobna območja se opredelijo kot posebna območja.
(4) Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest, to so regionalne ceste ter občinskih ceste, ki so lokalne ceste in javne poti. Kot prometna infrastruktura so opredeljena tudi parkirišča. V izvedbenem delu prostorskega načrta se površine prometne infrastrukture opredelijo kot območja prometnih površin.
(5) Kmetijska zemljišča pokrivajo v Občini Šalovci kar 55 % celotnega območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih še v nadaljnje načrtuje intenzivno izrabo. Kmetijska zemljišča, povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Šalovci, se v izvedbenem delu prostorskega načrta opredelijo kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.
(6) Gozdna zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja, nekatera zemljišča v zaraščanju, obrečni in protivetrni pasovi. Gozdovi so povzeti po prostorskih sestavinah planov Občine Šalovci, ki zavzemajo 40 % površine in se v izvedbenem delu opredelijo kot gozdna zemljišča.
(7) Vodotoki in druge vodne površine se na območju Občine Šalovci v izvedbenem delu občinskega načrta opredelijo kot območja celinskih voda.
(8) Znotraj območja občine se posebej opredelijo območja za potrebe okoljske, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.
(9) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina vključila določeno območje z osnovno namensko rabo prostora, kot območje mineralnih surovin. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Dve tretjini območja Občine Šalovci leži znotraj območja raziskovalnega prostora za ogljikovodike (nafta in zemeljski plin). Rudarska pravica za raziskovanje je podeljena družbi NAFTA – GEOTERM d.o.o. za dobo 3 let do 14. 1. 2013.

(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja prostora glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja prostora se določijo glede na značilnosti prostora.
(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih. Ohranja se morfologija naselij (pretežno obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in ostale zelene površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v hribovitem delu občine z namenom ohranitve kulturne krajine.
(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine, naravovarstvena območja, poplavna območja, erozijska območja.
(4) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.
(5) V vseh območjih, ki bodo obdelana s občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki ipd.). V teh območjih se v izvedbenem delu občinskega prostorskega zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.
(6) Ohranja se ekstenzivna travišča in ustvarjene (ekstenzivne sadovnjake, mejice ipd.) krajinske elemente, ki soustvarjajo podobo naselja in odprtega prostora ter ostale zelene površine. Razpršena gradnja se omeji.

(1) Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja, rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj gospodarske cone. Razvoj poselitve območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova stanovanjska območja se predvidijo na severni strani naselja in v zaselek Serovci, ki je komunalno opremljen, kamor se bo po zapolnitvi nezazidanih stavbnih zemljišč usmerjala poselitev. Po zapolnitvi teh površin se poselitev širi proti vzhodu in severu. Razvoj naselja Šalovci je usmerjen v dvig kvalitete bivalnega in delovnega okolja, v sanacijo degradiranih območij, predvsem pa v zagotovitev prostorske možnosti za gradnjo stanovanj ter za gradnjo in ureditev centralnih, gospodarskih in turističnih dejavnosti.
(2) V koncept prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem naslednje usmeritve:
– sproti se rekonstruira obstoječa glavna cesta,
– uredijo se sprehajalne in rekreacijske poti okrog naselja, ki se povežejo z obstoječimi,
– ob javnih objektih se zagotavlja ustrezno število parkirišč,
– uredijo se kolesarske steze,
– uredijo se hodniki za pešce ob regionalni cesti,
– uredijo se nove ceste oziroma ulice na novih priključenih območjih,
– spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa.
(3) Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so:
– razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja,
– ohraniti in okrepiti center naselja s centralnimi dejavnostmi,
– vzpostaviti oziroma urediti zeleni sistem naselja,
– nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi,
– proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj naselij in v manjših, sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti.
(4) Ohranja in prenovijo se vse urejene zelene površine v naselju. Dolgoročno se razširi rekreacijska cona ob nogometnem igrišču. Ob gospodarski coni se uredi vegetacijski ločilni pas. Vzpostavijo se pešpoti ob vodotokih in jarkih in se jih poveže. Obstoječe poti oziroma ulice v naselju se povežejo z ostalimi, ki vodijo skozi kulturno krajino, do ostale poselitve. Ozelenjena bodo tudi območja, ki so v območje naselja priključena na novo. Glede na namembnost območij ni možno načrtovati večjih sklenjenih zelenih površin, zato je predlagana obvezna ozelenitev parkirnih, gospodarskih in centralnih površin.
(5) Celotno območje Občine Šalovci kakor tudi območje lokalnega središča se nahaja v EPO in Naturi 2000, kakor tudi vsi vodotoki, zato je potrebno poskrbeti za ohranjanje okolja, predvsem pri varovanju voda pred odvajanju odpadnih voda. Ob Veliki Krki se nahaja čistilna naprava, ki čisti odpadne vode naselja Šalovci in bo čistila odpadne vode gospodarske cone. Občina si v okviru varstva zraka prizadeva po koriščenju alternativnih virov energije, ki najmanj onesnažujejo okolje.
(6) Podpira se izraba lokalnih energetskih virov tako, da se spodbujajo ukrepi za učinkovito rabo energije in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Spodbuja se učinkovita raba energentov tako pri kurjavi kot pri javni razsvetljavi. Pri gradnji novih objektov, se upošteva sodobni način gradnje s poudarkom na racionalnejši rabi energije, toplotna sanacija stavb, varčevanju in izločitvi virov, ki prekomerno onesnažujejo okolje.
(7) Naselje Šalovci je dobro opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo oziroma je ta izgrajena. V fazi izgradnje je pomurski vodovod, na katerega se bo priključil obstoječi, saj bo celotna Občina Šalovci vključena v skupen regionalni vodooskrbni sistem Pomurja. Do izgradnje pomurskega vodovoda je potrebno obstoječe vire pitne vode varovati v skladu s sprejetimi občinskimi področnimi akti. V vseh naseljih in zaselkih se spodbuja čiščenje komunalnih odplak. Kanalizacija se bo urejala na območju strnjene poselitve, na območju razpršene poselitve pa so predvidene male čistilne naprave. Urejena je tudi vsa ostala infrastruktura, ki se jo obnavlja in dograjuje, predvsem na mestih, kjer se bodo širila poselitvena območja.
(8) Podrobnejša namenska raba prostora se določi glede na dejansko stanje in glede na predvidene nove ureditve v naselju. Ohrani se osnovna delitev na centralni del, stanovanjski del in gospodarski del.

(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča, na območjih naselij in na območju razpršene poselitve določajo:
– namembnost in vrsto posegov v prostor,
– lego, velikost in oblikovanje objektov,
– parcelacijo,
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
– varovanje zdravja ljudi,
– drugo.
(2) V vseh enotah urejanja prostora na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno območje podrobnejše namenske rabe ni določeno drugače, se kot poseg štejejo:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,
– sprememba namembnosti objekta,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.
(3) Pri gradnji in določanju velikosti in obliko pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Šalovci.
(4) V vseh EUP so na posameznih površinah PNR dopustni posegi iz drugega odstavka tega člena za nezahtevne, enostavne in začasne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti) in Prilogi 2 (Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti) in v skladu z določili tega odloka. Poleg prostorsko izvedbenih pogojev za posamezno enoto urejanja prostora ali podrobnejšo namensko rabo se pri posegih v prostor upoštevajo tudi skupni prostorsko-izvedbeni pogoji, če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače.
(5) Kot območje prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč in so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture pod oznako; DP, LC in OP (kot obstoječe ali predvidene)« ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali so razvidni iz digitalne topografske karte ali pa so kategorizirane občinske ceste.
(6) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno enoto urejanja je podlaga podrobnejše opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 109/11), Priloga 1: CC-SI – Struktura.
(7) Pregled enot urejanja prostora v Občini Šalovci:

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje, s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v enotah urejanja prostora z oznakami: ČE 1, ČE 2, ČE 5, ČE 6, ČE 8, BU 1, BU 4, DL 1, DL 3, DL 5, DL 6, DL 8, DL 13, MA 1, MA 2, MA 3, MA 4, MA 6, MA 7, ŠA 1, ŠA 3, ŠA 12, ŠA 12/1, ŠA 13, DM 1, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● stanovanjske stavbe:
– eno- in dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš in vil) s pomožnimi objekti,
● nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne površine, slednje le v ŠA 3, DM 1, MA 4, BU 1, BU 4, DL 1, DL 13 in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, obrtnimi, skladiščnimi in drugimi delavnicami,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd in sadovnjak v velikosti 3000 m2),
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (vremenske postaje in observatoriji) le v enoti urejanja prostora ŠA 12/1,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, v delu enot urejanja prostora MA 2, MA 4 in MA 5, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom ipd.), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
● nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– poslovne in upravne stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(3) Na območjih stavbnih zemljišč, v delu enot urejanja prostora ČE 4, MA 4, DL 2, DM 2 in DM 7, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina …), z oznako podrobnejše namenske rabe CU, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
● stanovanjske stavbe:
– eno- in dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš, vil), pod pogojem, da je del objekta na tem območju namenjen za javno funkcijo s pomožnimi objekti,
– večstanovanjske stavbe,
● nestanovanjske stavbe:
– gostinske in nastanitvene stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske stavbe v enotah urejanja prostora DL 2, DM 2, ČE 4 ter druge stavbe za storitvene in obrtne dejavnosti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(4) V delu enote urejanja prostora MA 4, na območjih športnih površin, ki so namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● nestanovanjske stavbe:
– stavbe za šport,
– poslovne in upravne stavbe namenjene dejavnostim na območju,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(5) Na območju stavbnih zemljišč, v enoti urejanja prostora ČE 1 in DM 7, ki so namenjene za turistične dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
● stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe le pod pogojem, da služi turistični dejavnosti ter bivanju lastnika ali upravitelja s pomožnimi objekti,
● nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe in turistične nastanitvene stavbe,
– upravne, poslovne, trgovske stavbe (namenjene izključno turistični dejavnosti),
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, zdravstvo, znanost, knjižnica, muzej ipd.),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kmetijske pod pogojem, da so namenjene turistični dejavnosti na območju,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(6) V enoti urejanja prostora DL 1, na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je poleg posegov iz 13. člena za šport, rekreacijo in drugih objektov in naprav za prosti čas, možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev montažnih objektov, kot so: nadstreški ob igralnih površinah, shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori, garderobni objekti in sanitarije. Oblika objektov se prilagodi namenu. Na teh površinah so dopustni posegi iz 13. člena za objekte prometne infrastrukture, prenosne in distribucijske cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbeno inženirske objekte.
(7) V enotah urejanja prostora DL 8 in DM 1, na območjih energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, so dopustni posegi iz 13. člena odloka za gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in ostali gradbeno inženirski objekti ter dostopne poti) v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. Oblika objektov se prilagodi namenu.
(8) Na območjih prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO, ki so namenjeni za promet, ter na območjih ostalih prometnih površin in pripadajočih varovalnih pasovih ter na območjih vseh prometnih površin iz petega odstavka 13. člena tega odloka so dopustni posegi iz drugega odstavka 13. člena tega odloka, in sicer za: objekte prometne infrastrukture, avtobusna/železniška postajališča, kolesarske in peš površine ter podzemne in nadzemne komunalne in energetske objekte in omrežja ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(9) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, v enoti urejanja prostora ŠA 1, so dopustni posegi, kot je določeno v 22. in 29. členu, za območja kmetijskih zemljišč.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave. Stanovanjske objekte, obrtno/servisne, objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo, pomožne objekte, se gradi v notranjosti parcele. Kolikor so ti objekti samostojni se jih umesti v predpisanih odmikih od parcelnih mej, ter na ulični strani, v liniji zadnje fasade sosednjih stanovanjskih objektov. Obrtno/servisne objekte, objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se lahko gradi tudi v notranjosti parcele. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcele lahko gradi le, če so ali se načrtuje gradnja stanovanjskih objektov v drugi vrsti in če je do parcele urejena dovozna pot, ki ne poteka preko dvorišča hiše v prvi vrsti.
(2) Ob ulici/cesti se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Smer slemena mora biti usklajena z obstoječimi objekti (če je smer enotna v naselju).
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zem­ljišča, vendar ne manjši od 1,0 m ali ga ni, če tako narekuje sistem zazidave, teren in s tem soglaša sosed in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih, kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(4) Na območju s podrobnejšo namensko rabo z oznako CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednjih zemljiščih, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali objekta.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na predpisane odmike.
(2) Višina stanovanjskih objektov je do K+P+M ter do K+P+1 izjemoma največ do K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov nad urejenim terenom). Na objektih višine do K+P+1, pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. V ravninskem delu je kota pritličja lahko do 0,50 m nad urejenim terenom. Višina družbenih in upravnih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja. Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Slednje mora biti vkomponirano v silhueto naselja in prikazano ter utemeljeno v projektni dokumentaciji. Silosi so lahko visoki do 10 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
(3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno tipiko območja. Objekti v vseh enotah urejanja prostora iz prvega odstavka tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar morajo v osnovi biti prav tako podolgovati. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.). Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30 º do 45 º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, zimski vrt, drvarnica, lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih objektih, ki so ožji od 10,0 m, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Na območju enote urejanja prostora ŠA 12/1 se vzporedno s cesto izvede simetrična dvokapnica. Za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele) pa je možna kombinacija z ravno streho.
(3) Fasade se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu. Signalne barve so prepovedane.
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Pri zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Višina ograje za stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino, je lahko višine 1,80 m. Varovalna ograja ob športno-rekreacijskih objektih je lahko višine do 4,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
(7) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija, domačija, zidanica ali vinska klet.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so vzporedne ali pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V posameznih enotah urejanja prostora so naslednje enote kulturne dediščine:

– BU 1:    EŠD 17200 – Zvonik (Budinci),
– DL 1:    EŠD 2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci),
           EŠD 6834 – Domačija Dolenci 12 (Dolenci),
– MA 4:    EŠD 3168 – Cerkev Marijinega obiskanja (Markovci),
– DM 7:    EŠD 4147 – Evangeličanska cerkev (Domanjševci),
           EŠD 18373 – Ambient ob evangeličanski cerkvi
           (Domanjševci),
– DM 1:    EŠD 6847 – Vaški zvonik (Domanjševci),
           EŠD 17840 – Domačija Balerovi (Domanjševci),
           EŠD 18038 – Jankočina hiša (Domanjševci),
– DL 2     EŠD 2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci),
           EŠD 27549 – Križ – (Dolenci).

(2) Za našteto kulturo dediščino iz prvega ostavka f) točke tega člena se varuje tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) Pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo na parcelah 2174 in 2175, k.o. Budinci, je potrebno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni.
(4) V enotah urejanja prostora MA 1 in MA 4 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko ter na območju naravnih vrednot usmeritve izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(5) Pred začetkom izvajanja potencialnih vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na cerkvi Sv. Nikolaj v Dolencih, v enoti DL 2, je potrebno zaprositi območno službo za varovanje narave za naravovarstvene smernice in jih pri izvedbi dosledno upoštevati. Izvajanje del je potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri ohranja drevesna in grmovna vegetacija.
(6) V enotah urejanja prostora DM 1 in MA 5, ki se nahajata (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 34. člena tega odloka.
(7) Na stavbnih zemljiščih v enotah urejanja prostora iz tega člena, ki se nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
(8) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja prostora MA 3, MA 4, MA 5, MA 6 in DM 1 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(9) Na delu enot urejanja prostora ČE 1, ČE 2, ČE 4, ČE 5, ČE 6, ČE 8, BU 1, BU 4, DL 1, DL 2, DL 3, DL 5, DL 6, DL 8, DL 13, MA 1, MA 2, MA 3, MA 4, MA 5, MA 6, MA 7, ŠA 1, ŠA 3, ŠA 12, ŠA 12/1, ŠA 13, DM 1, DM 2, DM 7, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(10) Na delu enot urejanja prostora ČE 8, ŠA 12 in ŠA 13, ki se nahajajo na požarno ogroženem območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(11) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje, kot je določeno v splošnih pogojih.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v enotah urejanja prostora z oznakami ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 9 in ŠA 10 so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
● stanovanjske stavbe:
– eno- in dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš, vil) s pomožnimi objekti,
– večstanovanjske stavbe ob centralnem delu,
● nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske (le v ŠA 5 in ŠA 5/1) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in drugimi obrtnimi delavnicami,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe, razen vinskih kleti,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(2) Na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, v enoti urejanja prostora ŠA 22 in ŠA 23 so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
● stanovanjske stavbe:
– eno- in dvostanovanjske stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš), pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo s pomožnimi objekti,
– večstanovanjske stavbe,
– stavbe za posebne namene,
● nestanovanjske stavbe:
– gostinske in nastanitvene stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene in servisne dejavnosti (vključno z bencinskim servisom),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih stavb),
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(3) V enoti urejanja prostora ŠA 6 (šolski kompleks) je na območjih stavbnih zemljišč, namenjenim centralnim dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba posegov iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● nestanovanjske stavbe:
– stavbe splošnega družbenega pomena s spremljajočimi objekti,
– garažne stavbe,
– druge stavbne, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(4) V enotah urejanja prostora ŠA 7, ŠA 6 in ŠA 4, na območju športnih površin, ki so namenjena za igrišča in športne objekte ob osnovni šoli in na območju občinskega športnega centra v Šalovcih, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
● nestanovanjske stavbe:
– stavbe za šport, muzeji,
– na območju ŠA 4 športne dvorane, gostinske in trgovske stavbe (le butiki, prodajne galerije) in druge spremljajoče stavbe namenjene turizmu in rekreaciji,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(5) Na območjih energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, v enoti urejanja prostora ŠA 5/1 so dopustni posegi iz 13. člena odloka za gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in ostali gradbeno inženirski objekti ter dostopne poti) v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. Oblika objektov se prilagodi namenu.
(6) Na območjih prometnih površin in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, ter na območjih ostalih prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz petega odstavka 13. člena tega odloka so dopustni posegi iz drugega odstavka 13. člena tega odloka, in sicer za: objekte prometne infrastrukture, avtobusna/železniška postajališča, kolesarske in peš površine ter podzemne in nadzemne komunalne in energetske objekte in omrežja ter druga gospodarska javna infrastruktura. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(7) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, v enotah urejanja prostora ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 7 in ŠA 10 so dopustni posegi in pod pogoji kot je za kmetijska zemljišča določeno v 22. členu in 29. členu tega odloka.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1,0 m ali če tako narekuje sistem zazidave, teren in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Na območju z oznako podrobnejše namenske rabe CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča/objekta.
(3) Pri umeščanju novih objektov in dozidavi se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije v naselju. Regulacijske črte se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju; postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja, dela naselja ali cesti. Odstopanja so možna v podenoti urejanja prostora ŠA 5/1, kjer izrazite regulacijske linije ni zaznati in se objekti umeščajo po obstoječem poselitvenem vzorcu.
(4) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest.
(2) Višina stanovanjskih objektov je do K+P+M ali do K+P+1, izjemoma največ do K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, zapolnitev vrzeli, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov nad urejenim terenom).
(3) Na objektih, ki so višine do K+P+1 ali K+P+2 pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M oziroma objektih z mansardo (M) so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. V ravninskem delu je kota pritličja lahko do 0,50 m nad urejenim terenom.
(4) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in je lahko do K+P+2 ali do K+P+1+M nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja prostora. Višina stavb za šport se prilagodi namenu.
(5) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 10,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.
(6) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
(7) Višina objektov namenjenih turizmu in rekreaciji v enoti urejanja prostora ŠA 4 so lahko višine do K+P+M. Na območju enote urejanja prostora ŠA 6 in ŠA 7 pa se višina objektov prilagaja namenu in ne smejo izstopati iz silhuete naselja. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki.
(8) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja. Stanovanjski objekti v vseh enotah urejanja prostora iz prvega odstavka tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa, lahko lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžen, ki je lahko lomljen ali sestavljen. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.). Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.
(2) Smeri slemena so pravokotno ali vzporedno na cesto oziroma s smerjo, ki posnema obstoječi poselitveni vzorec.
(3) Strehe na stanovanjskih objektih so simetrične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, na javnih objektih lahko tudi štirikapnice nižjih naklonov, s smerjo slemena po daljši stranici objekta v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih, kot so terasa, zimski vrt, drvarnica, lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani skladno z osnovnim objektom. Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih objektih, ki so ožji od 10 m, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
(4) Fasade so v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora. Signalne barve fasad so prepovedane.
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.
(6) Na območju javnih površin se zagotovi zasaditev z avtohtono drevnino.
(7) Posamezna stanovanjska parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,2 m. Višina ograje za stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino je lahko višine 1,8 m. Višina ograje okrog centralnih dejavnosti se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.
(8) Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje višine do 4,0 m, ograje ob parcelni meji pa do 2,0 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje niso dovoljene.
(9) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enotah urejanja prostora ŠA 5, ŠA 5/1 in ŠA 6 je več enot kulturne dediščine:

– ŠA 5:      EŠD 18308 – Kerecov vodnjak (Šalovci)
             EŠD 18037 – Domačija Rotceni (Šalovci),
– ŠA 5/1:    EŠD 18043 – Hiša Šalovci 112 (Šalovci),
             EŠD 17389 – Vaški zvonik (Šalovci),
– ŠA 6:      EŠD 24765 – Šola (Šalovci).

(2) Na območjih enot kulturne dediščine se na enotah urejanja prostora iz prvega odstavka f) točke tega člena varuje tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) V enoti urejanja prostora ŠA 5/1 (EŠD 17389 – Vaški zvonik (Šalovci), je pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo na parceli 8425. k.o. Šalovci, potrebno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni.
(4) V vseh enotah se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO, KP Goričko, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(5) V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja, naj se na območju črnih točk povozov dvoživk v enotah urejanja prostora ŠA 9, ŠA 5 in ŠA 4 vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Evidentirane črne točke so razvidne iz analize izhodiščnega stanja.
(6) Na območju vseh enot urejanja prostora iz tega člena, ki se nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
(7) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja prostora ŠA 5, ŠA 6 in ŠA 10 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(8) V enotah urejanja prostora ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 6, ŠA 7, ŠA 9, ŠA 10, ŠA 22 in ŠA 23, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(9) Na delu enote urejanja prostora ŠA 5/1, ki se nahaja na požarno ogroženem območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(10) Na delu enote urejanja prostora ŠA 5, ki se nahaja v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 34. člena tega odloka.
(11) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle, z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, v enotah urejanja prostora ČE 7, BU 2, BU 5, DL 4, DL 7, ŠA 2, MA 8, ŠA 14, ŠA 20, DM 3, DM 4 in DM 5 je na zemljiščih poleg pokopa možna postavitev spomenikov, spominskih obeležij, urbano opremo, ograj, ureditev, dostopnih poti, potk, parkirišč ter infrastrukturnih objektov in ostalih gradbeno-inženirskih objektov, ki služijo dejavnosti na območju oziroma služijo kot mesto za priključitev.
(2) Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev mrliške vežice in spremljajočih objektov, gradbeno inženirskih objektov in pomožnih objektov, ki so določeni v Prilogi 1 tega odloka.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Mrliško vežico se locira na mesto obstoječih oziroma na površini s podrobnejšo namensko rabo CD. Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Objekt se po potrebi podaljša na območje opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo ZK.
(2) Objekti so pritlični. Velikost se prilagodi namenu. Pri oblikovanju objektov se upošteva arhitekturna tipologija območja in elementi tradicionalne arhitekture.
(3) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(5) Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed pod pogojem, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine na območju ZK se izvedejo s tlakovci, lahko so tudi peščene, območja parkirišč in območja s podrobnejšo namensko rabo CD pa s travnimi kockami, tlakovci, travnimi rešetkami ali z asfaltom. Pri zasaditvi se uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Ograja je lahko žična in mora biti obsajena z avtohtono striženo živico. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo v soglasju s sosedom, zasaditev se izvede znotraj parcele. Glavna vrata na pokopališče so kovana. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja prostora DM 5 je enota kulturne dediščine EŠD 119 – Pokopališka cerkev sv. Martina (Domanjševci), ki se ji varuje tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) V vseh enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(3) Na območju stavbnih zemljišč v enotah urejanja prostora, ki se nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
(4) Na delu enot urejanja prostora ČE 7, BU 2, BU 5, DL 4, DL 7, MA 8, ŠA 2, ŠA 14, ŠA 20, DM 3 in DM 5, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(5) Na delu enot urejanja prostora ČE 7 in ŠA 20, ki se nahajajo na požarno ogroženem območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(6) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja prostora ŠA 11, ŠA 16, ŠA 18 in ČE 10 (kmetijska zadruga) so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobnejše namenske rabe IK, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● nestanovanjski objekti:
– druge nestanovanjske stavbe, na območju ŠA 11 možna le ureditev deponije za kmetijske/gozdarske pridelke, na območju ŠA 18 možna postavitev bioplinarne s spremljajočimi objekti k obstoječemu kmečkemu gospodarstvu in v ČE 10 možna še ureditev trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti s spremljajočimi objekti,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti.
b) Pogoji glede lege objektov, velikosti in oblikovanja
(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Od javne občinske ceste ali poti je odmik 4,0 m.
(2) Fasade so neizstopajočih barv, v pastelnih, sivih odtenkih, obdelava je glede na namembnost objektov poljubna. Oblika objektov se prilagodi namenu.
(3) Višina proizvodnih in spremljajočih objektov je do P+1, ki se lahko se prilagajajo višini že zgrajenih objektov v enoti urejanja prostora ali če tehnološki proces zahteva drugače. Ne glede na možna odstopanja objekti in naprave ne smejo biti vidno izpostav­ljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Odstopanje od predpisanih višin mora biti utemeljeno in prikazano v projektni dokumentaciji (prikaz silhuete naselja z novim objektom).
(4) Na obrobju enot urejanja prostora se izvede izdatna zasaditev tako, da objekti ne bodo izpostavljeni pogledom. Plinohrami (strehe fermentorja) na lagunah v ŠA 18 morajo biti v temnejših zelenih (olivno zelene …) ali sivih odtenkih, tako da niso izstopajoče v odprtem prostoru.
(5) Območja so lahko ograjena v višini 2,0 m. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo v soglasju s sosedom. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(7) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetijska proizvodnja.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Pri posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
(2) Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se lahko izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(3) Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V vseh enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Na stavbnih zemljiščih, v enotah urejanja prostora ŠA 11, ČE 10, ki se nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
(3) Na delu enote urejanja prostora ŠA 16, ki se nahaja v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 34. člena tega odloka.
(4) Na delu enot urejanja prostora ČE 10, ŠA 11, ŠA 16 in ŠA 18, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(5) Po opustitvi deponije in odstranitvi objektov znotraj enote urejanja prostora ŠA 11, se območje sanira in spremeni v kmetijska zemljišča.
(6) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja prostora ČE 9, ki je namenjena za turistične dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● stanovanjske stavbe:
– enostanovanjska stavbe, s spremljajočimi objekti, pod pogojem, če so v sklopu turistične dejavnosti,
● nestanovanjske stavbe (namenjene izključno dejavnosti na območju oziroma njeno obratovanje):
– gostinske stavbe,
– turistične nastanitvene stavbe s spremljajočimi objekti, ki so namenjeni dejavnosti na območju,
– upravne, poslovne, trgovske, družbene stavbe,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirske objekte:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Oblika objektov je podolžna, strehe v naklonu od 30 do 45 stopinj, kritina sive, rjave ali opečne barve. Strehe so lahko krite s slamo. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Signalne barve so prepovedane. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, zimski vrt, drvarnica, lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na objektih, ki so ožji od 10 m, pod pogojem da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjeni lastni oskrbi objekta.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m oziroma manj, če se s tem strinja sosed vendar ne manj kot 1,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Od javne občinske ceste ali poti je odmik 4,0 m.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi okolice turističnih objektov se uporablja avtohtono sadno drevje (visokodebelno) in druga avtohtona drevnina. Utrjene površine morajo biti gramozirane, tlakovane ali kako drugače utrjene (razen asfalta), uporabijo se lahko travne rešetke. Asfaltirajo se lahko rekreacijske površine, (igrišča …) in dostopne poti.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko ter usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Na delu enote urejanja prostora ČE 9, ki se nahaja na erozijskih območjih z običajnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja prostora ČE 3, BU 3, DL 9, ŠA 8 in DM 6 na območjih športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● nestanovanjske stavbe (s spremljajočimi objekti namenjenim dejavnosti na območju oziroma njeno delovanje):
– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni dejavnosti na območju,
– gostinske stavbe,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(2) V vseh enotah urejanja prostora ČE 3, BU 3, BU 6, DL 9, ŠA 8 in DM 6, na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
● nestanovanjske stavbe: iz prvega odstavka tega člena pod pogojem da gre za funkcionalno razširitev objektov, ki se nahajajo na namenski rabi BC,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (kot so nadstrešnice, oder za sodnika ipd.),
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(3) V enoti urejanja prostora BU 3 je na območjih stavbnih zemljišč, namenjenim centralnim dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● nestanovanjske stavbe:
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe – razen kmetijske stavbe,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(4) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in vseh prometnih površin iz petega odstavka 13. člena tega odloka, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(5) Na območju enote urejanja prostora ČE 3, na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, so poleg primarne rabe in posegov iz 22. in 29. člena tega odloka, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča, dopustni posegi, kot so drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni rekreaciji in športu na prostem, s spremljajočimi objekti.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov podolgovatega tlorisa in v obliki črke L in U, streha v naklonu 30-45 stopinj. Objekt je lahko višine največ P+1 ali P+M. Širši objekti (nad 10 m) ter nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko manjše naklone streh. Kritina naj bo rjave, sive, opečne barve. Tribuna in podobni objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Od javne občinske ceste ali poti je odmik 4,0 m.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena. Ob objektu se uredi utrjeno parkirišče, na parkirišču mora biti na 4 PM zasajeno eno drevo.
(4) Uredi se lahko razsvetljava območja ali igrišča.
(5) Varovalna ograja ob športnih površinah je lahko višine do 4,0 m, ograja ob parcelni meji pa do 1,8 m.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikaj. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) V vseh enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko ter na območju enote urejanja prostora ČE 3 usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Na stavbnih zemljiščih, na območju enot urejanja prostora, ki se nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
(3) V enotah urejanja prostora ŠA 8 in DM 6, ki so deloma na poplavnih območjih, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 34. člena tega odloka.
(4) Na delu enot urejanja prostora ČE 3, BU 3, BU 6, DL 9, ŠA 8 in DM 6, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(5) Na delu enot urejanja prostora ČE 3, ki se nahajajo na požarno ogroženih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(6) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v enoti urejanja prostora DM 6 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja prostora DM 8 so na območju stavbnih zemljišč, ki so površine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski vinogradniški dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe SP, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● stanovanjske stavbe:
– počitniške hišice, ki nimajo funkcije stalnega bivališča,
● nestanovanjske stavbe:
gostinske stavbe (vinotoči, kmečki turizem) (z bruto tlorisno površino ene etaže največ 100 m2),
– kleti, vinske kleti, zidanice, ki nimajo funkcije stalnega bivališča, z bruto tlorisno površino ene etaže največ 60 m2 in s površino vinograda 3000 m2 (v lasti ali izkazanem najemu),
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kot so pomožne stavbe; drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti ob vinotočih in kmečkih turizmih.
(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC, ki so namenjene za promet, in pripadajočih varovalnih pasovih in vseh prometnih površinah iz petega odstavka 13. člena tega odloka, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Objekte se locira v gradbeno linijo, ki je od ceste odmaknjena 6,0 m. Nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele ali v gradbeno linijo osnovnega objekta. Nadstreški, vetrolovi se lahko umeščajo pred objektom.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(3) Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 6,0 m razen, pri vinotočih in kmečkih turizmih. Višina objektov je lahko do K+P z izkoriščenim podstrešjem, pri vinotočih do K+P+M. Kletna etaža je v celoti vkopana. Izkoriščeno podstrešje je brez kolenčnega zidu, pri mansarda, ki ne sme biti višji od 1,2 m. Uporabijo se lahko strešna okna, pultna okna in frčade niso dovoljene, razen na mansardah, ki morajo imeti stranski zidec, z naklonom strehe 45 stopinj z ali brez čopa.
(4) Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 in je lahko lomljena. Strehe so simetrične dvokapnice v naklonu 45 stopinj in z opečno kritino. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne, manjši nakloni in ravne strehe so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta ter na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, drvarnica, lopa, nadstrešek ipd.). Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah, talni zidec je temen. Signalne barve so prepovedane. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem avtohtono sadno drevje. Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine, se ohranja gozdni rob, upošteva se odmik ene drevesne višine.
(6) Ograja je lahko do višine 1,20 m, ki je lahko avtohtona živa meja (iglavci so prepovedani) ali lesena. Ograji se lahko kombinirata.
(7) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja zidanica ali vinska klet.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja prostora veljajo splošni in skupni pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za OPN Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Na delu enote DM 8, ki se nahaja na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V območju enote urejanja prostora ŠA 15 – DPA so na območju železnice, ki je območje prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe PŽ, dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09).
(2) V enotah urejanja prostora ŠA 17, ŠA 21 in ŠA 24 je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Do uveljavitve le-teh niso dopustni nobeni posegi razen, če ni s tem odlokom določeno drugače. Do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta je na območju nezazidanih gradbenih parcelah možna postavitev začasnih objektov in urbane opreme. Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja prostora upoštevajo pogoji glede namembnosti območja in so v nadaljevanju navedeni za vsako enoto posebej.
(3) Na območju, ki je namenjeno za gospodarsko cono, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, v enoti urejanja prostora ŠA 17 so zemljišča namenjena za gospodarske dejavnosti (obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti).
(4) Na območju enote urejanja prostora ŠA 21 in ŠA 24, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, so zemljišča namenjena pretežno trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju ter v kompleksu bencinske črpalke z avtomehaničnim objektom (ŠA 21), ki se lahko nahajajo v ozadju (južno od črpalke). Bivanje je možno v kombinaciji s centralnimi dejavnostmi oziroma tudi kot večstanovanjski objekti z ali brez centralnih dejavnosti ali kot stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. Na območju, ki meji na stanovanjski del naselja oziroma enoto urejanja ŠA 5, se predvidi zeleni pas z drevesno zasaditvijo.
(5) Pred sprejemom OPPN so v enoti ŠA 21 na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– V enoti urejanja prostora ŠA 21 na območju izgrajenih objektov (bencinske črpalke) so pred izvedbo OPPN-ja možne dograditve, rekonstrukcije, odstranitve obstoječih objektov in naprav ter postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, kot je za namensko rabo z oznako CU določeno v Prilogi 1 in 2.
(6) Na območju PC v enoti urejanja prostora ŠA 21 je do izdelave OPPN- ja možno izvajati posege in pod pogoji iz 13. člena tega odloka za gradbeno-inženirske objekte in ostale obstoječe objekte in naprave.
(7) V OPPN-jih se določijo podrobni pogoji in merila za izgradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(8) Podrobni prostorski načrti se lahko izdelajo tudi za druga območja, če se izkaže potreba.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) V enoti urejanja prostora ŠA 17 se nove objekte locira na območju, namenjenem gospodarski dejavnosti, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8. Oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti na območju, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna. Barve kritine in fasad ne smejo biti kričeče ali trajno svetleče, objekt mora biti skladen z okolico in ne sme z gabariti (višinski) in barvo izstopati. Barve fasade in strehe morajo biti opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. V enoti urejanja prostora ŠA 17 mora biti posebej ozelenjena stran ob regionalni cesti. Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja se izdela tudi načrt krajinske arhitekture. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. Do izdelave OPPN se na območju lahko uredi oziroma preseli tehtnica, silosi ipd. iz območja urejanja vaškega jedra. Do izdelave OPPN se lahko uredi tudi trafo postaja, cestni priključek ter komunalni priključki za delovanje preseljenih objektov in naprav.
(2) Faktor zazidanosti na območju enot urejanja prostora ŠA 21 in ŠA 24 znaša 0,6. Višina objektov je do P+1 ali do P+M. V ŠA 24 so možna odstopanja v višinskem gabaritu tako, da so objekti lahko iste višine kot objekti namenjeni centralnim dejavnostim v ŠA 23. Predvideni objekti morajo biti v posamezni enoti urejanja prostora enotnih višinskih gabaritov (odstopanja so do ene etaže). Kritina v enoti ŠA 24 mora biti opečna in streha dvokapna. Barve kritine in fasad ne smejo biti kričeče ali trajno svetleče, objekt mora biti skladen z okolico in ne sme z gabariti (višinsko) in barvo izstopati. Barve fasade in strehe morajo biti opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Enote urejanja prostora EU 1, EU 2 in EU 3 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe K1, druga kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe G, na vodna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi, z oznako podrobnejše namenske rabe A in na površine za turizem, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, na območja okoljske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe O, na površine energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E in na območja komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe T, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
● K1: – agrarnih operacij na območjih, ki so opredeljeni v strateškem delu,
– pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki (skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektro­energetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest, rekonstrukcije obstoječih prometnih površin in dostopnih poti,
● K2: – agrarne operacije na območjih, ki so opredeljeni v strateškem delu,
– pomožni kmetijski objekti (le v kmetijske namene) (pod pogoji, ki so navedeni v Prilogi 1 in Prilogi 2),
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektro­energetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest, rekonstrukcije obstoječih prometnih površin in dostopnih poti,
● ostali posegi:
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter objekti in naprave iz Priloge 1 in 2.
(3) Pri rekonstrukciji prometnih površin se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz kartografskih prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture) ali iz kartografskih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali predvidene) ali so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prometne površine, poti).
(4) V enoti urejanja prostora EU 1, na območju opredeljenem v strateškem delu, je dopustno izvajanje agrarnih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo. Na teh območjih se morajo izdelati OPPN, na podlagi katerih bodo izdelani komasacijski načrti, na katere se pridobi naravovarstveno soglasje. Točna meja agrarnih operacij se določi v OPPN.
(5) V enotah urejanja prostora EU 1 in EU 2, kjer so na kmetijskih zemljiščih izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se poleg dopustnih posegov iz drugega odstavka tega člena vzdržuje in obnavlja drenažni sistem ter osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(6) Gradbeno-inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo ali so predvidene po kmetijskih zemljiščih, se umešča tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin, po robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo in v času izven rasne sezone ter se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Linijske gradbeno-inženirske objekte se izvede v zemeljski izvedbi pod enakimi pogoji iz prejšnjega stavka. Ostale obstoječe objekte in naprave izvedene na kmetijskih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in poruši (kužna znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in neprometne signalizacije …) v skladu z resornimi predpisi. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.
(7) Obdelava kmetijske zemlje se izvaja na tak način, da ne ogroža sosednje parcele ali nepremičnine na njej in obratno. Kakršen koli poseg na sosednje zemljišče je možen le v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča.
(8) Na gozdnih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi iz 13. člena tega odloka ter za vrste objektov v velikosti in pogojih, kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:
● gradbeni inženirski objekti, razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203 ter objekti in naprave iz Priloge 1 in 2. Objekti iz skupine 22232 – čistilne naprave, se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča. Možni so tudi ostali posegi: Rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, objekti in naprave za potrebe pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine, kot so paintball, adrenalinski park, ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdov. Za vsak poseg v gozd se poleg pridobitve soglasja ZGS pridobi tudi soglasje in pogoje ZRSVN.
(9) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC, ki so namenjeni za promet in pripadajočih varovalnih pasovih ter na vseh prometnih površinah iz petega odstavka 13. člena tega odloka, je dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture, spomenikov, obvestilne neprometne signalizacije, ipd. v skladu z resornimi predpisi. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(10) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, vzdrževanje, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(11) Na območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda, z oznako podrobnejše namenske rabe O, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje (posegi) komunalnih čistilnih naprav, vodohranov, prečrpališč in drugih objektov za oskrbo ali čiščenje vode, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov: objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti in naprave, ki so potrebni za priključitev in delovanje okoljske infrastrukture. Na območju komunalne čistilne naprave, so dopustni posegi, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se poveča ali posodobi kapaciteta naprave. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu ter v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega člena. Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo listavci. Območja se lahko ogradijo. Na območju okoljske infrastrukture pri čistilni napravi v Šalovcih (parcela št. 7816/2, k.o. Šalovci) se lahko izvaja ločeno zbiranje odpadkov, uredi deponija za gradbeni material, ruševine.
(12) Na območju stavbnih zemljišč, ki so območja energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, na katerih je urejena energetska infrastruktura, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, ki so potrebni za priključitev in delovanje energetske infrastrukture, kot so objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu ter v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega člena.
(13) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe T, so dopustni posegi iz 13. člena odloka za gradbeno-inženirske objekte, ki so potrebni za priključitev in delovanje komunikacijske infrastrukture. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu ter v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega člena.
(14) Na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe BT, ki so namenjena za turistične dejavnosti, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe, pod pogojem, da so namenjeni turističnim dejavnostim na območju ter bivanju lastnika ali upravitelja,
● nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe in turistične nastanitvene stavbe,
– upravne, poslovne, trgovske, družbene, kmetijske stavbe (namenjene izključno turistični ponudbi) s pomožnimi objekti,
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(15) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe A, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
● stanovanjske stavbe:
– eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, počitniške hišice, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki) s pomožnimi objekti;
● nestanovanjske stavbe:
– trgovske le za prodajo izdelkov, ki izhajajo iz dopolnilne kmetijske dejavnosti ali druge storitvene dejavnosti, gostinske stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti ter druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, obrtnimi, skladiščnimi in drugimi delavnicami,
– poslovne in upravne stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– druge nestanovanjske stavbe – brez stanovanj (vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali v izkazanem najemu vinograd v površini 3000 m2),
● gradbeni inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).
(16) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot funkcionalna zemljišča oziroma gradbena parcela. Novih samostojnih objektov na teh območjih ni možno graditi. Možna je postavitev pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta iz Priloge 1 in 2, in sicer za vrsto posegov, ki veljajo za podrobnejšo namensko rabo; razpršena poselitev z oznako A. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj, tudi pomožnih objektov, se smiselno uporabljajo prostorsko izvedbeni pogoji, glede na namen objekta, določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, določen v uradnih evidencah, in sicer se smiselno uporabijo prostorsko izvedbeni pogoji, ki so navedeni za območje podrobnejše namenske rabe razpršene poselitve z oznako A v tem členu.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območjih razpršene poselitve
(1) Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe A. Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe in spremljajoče dejavnosti) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija (če je izrazita) ali največ v 10,0 m odmiku od kategoriziranih državnih ali občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. Objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko gradi tudi v notranjosti parcele. Kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oziroma širitev kmetij in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le-te lahko uredi na sosednjih stavbnih zemljiščih v 10,0 m odmiku od obstoječe obcestne gradbene linije, kolikor gradbene linije ni zaznati pa v 20,0 m odmiku od javne ceste.
(2) Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Na objektih, ki so višine do K+P+1, pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. Kota tal pritličja je pri vseh objektih lahko do 0,50 m nad urejenim terenom. Višina kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru, kar mora biti vkomponirano v silhueto naselja in prikazano v projektni dokumentaciji. Stolpni silosi so lahko visoki do 10 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele …).
(3) Oblika objektov je podolžna, lomljena v L ali U, strehe so simetrične dvokapnice, v naklonu od 30 do 45 stopinj, kritina opečne barve, temno rjave barve ter v primeru obstoječih sivih kritin tudi v sivi in temno sivi barvi. Štirikapne strehe so dopustne izjemoma, če so v prostoru/zaselku značilne. Na turističnih/gostinskih objektih so strehe lahko krite s slamo. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Signalne barve so prepovedane. Enokapne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih (enostavnih in nezahtevnih ter ostalih pritiklinah; nadstreški, terase, vetrolovi, zimski vrtovi, ipd.). Na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m) so strehe lahko položnejše. Smer slemena stavb na gričevnatem delu zaselka naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemena prečno na plastnice. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho in spojeni z okoliškim reliefom. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Objekte na območju okoljske infrastrukture, komunikacijske, prometne in energetske infrastrukture ter spremljajoče naprave se prilagodi namenu. Pri oblikovanju in velikosti se upošteva urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. Objekti so oblikovno poenoteni tako, da so objekti in naprave skladni.
(4) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ni manjši od 1,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in vodnih površin 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(5) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje.
(6) V odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop (ČN, prečrpališča, vrtina, vodnjak, naravna vrednota, skladiščenje nevarnih snovi ipd.). Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljavcev vodnogospodarskih objektov pridobiti vodno soglasje. Možna je postavitev ograj tudi okrog stanovanjskih objektov, vendar ne sme presegati višine 1,2 m. Višina ograje za stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino je lahko višine 1,8 m. Varovalna ograja ob športnih površinah je lahko višine do 4,0 m. Ograja se postavi znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa. Žive meje okrog domačij morajo biti iz avtohtone listnate vegetacije.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(8) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišč, kjer se nahaja kmetija/vinska klet/zidanica ter v primeru ureditve kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako podrobnejše namenske rabe A.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin ter da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(2) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območjih, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.
(3) Pri gradnji objektov in pri večjih posegih na parceli se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
(4) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo splošni in skupni pogoji iz 6.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enotah urejanja prostora EU 1 in EU 2 je več enot kulturne dediščine.

– EU 1:  EŠD 2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci)
         EŠD 3168 – Cerkev Marijinega obiskanja (Markovci)
         EŠD 6753 – Eneolitska naselbina (Čepinci)
         EŠD 6779 – Gomila pašnik (Čepinci)
         EŠD 11052 – Lenaršičev mlin (Markovci)
         EŠD 17086 – Gomilno grobišče Sočina graba (Dolenci)
         EŠD 18246 – Domačija Vajdenovi (Dolenci)
         EŠD 18247 – Domačija Balajžnovi (Čepinci)
         EŠD 27550 – Nemeški križ (Dolenci)
         EŠD 28028 – Križ (Čepinci)
         EŠD 27549 – Križ (Dolenci)
– EU 2:  EŠD 119 – Pokopališka cerkev sv. Martina
         (Domanjševci)
         EŠD 6765 – Gomilno grobišče (Domanjševci)
         EŠD 6844 – Žlebičev mlin (Domanjševci)
         EŠD 6845 – Čahukov mlin (Domanjševci)
         EŠD 18237 – Solarjev mlin (Šalovci)
         EŠD 18373 – Ambient ob evangeličanski cerkvi
         (Domanjševci)
         EŠD 29506 – Arheološko območje Ob Peskovskem potoku
         (Šalovci).

(2) Na območjih enot kulturne dediščine se na enotah urejanja prostora iz prvega odstavka č) točke tega člena varuje tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) V enoti urejanja prostora EU 1, kjer se nahaja kulturna dediščina pod EŠD 28028 – Križ (Čepinci), je potrebno pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo na parceli 1848 k.o. Čepinci, pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni.
(4) V enoti urejanja prostora EU 1, kjer se nahaja kulturna dediščina pod EŠD 18247 – Domačija Balajžnovi (Čepinci), pozidava na sme posegati v avtohtono sadno drevje, s katerim je obdana okolica enote kulturne dediščine.
(5) V vseh enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti in pogoje za varstvo naravnih vrednot v enotah urejanja prostora EU 1, EU 1/1 in EU 2, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine in usmeritve iz Odloka o krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03) ter njegove podzakonske predpise. Vsi posegi morajo biti usklajeni z naravovarstveno službo in pridobiti ustrezna soglasja.
(6) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranjanja se obseg ekstenzivnih travišč v velikosti, kot je bilo evidentirano leta 2003 (PA koda 38 in 37, Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko, 2003). Kar pomeni, da se ohranja sedanje travniške površine (šifra dejanske rabe 1300 in 1222, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012). Obstoječe ekstenzivne travnike se ne spreminja v intenzivne, površine, katere so se v obdobju med 2003 in 2012 zaradi intenzifikacije kmetijstva naravovarstveno razvrednotile (šifra dejanske rabe: 1100, 1190, 1211, 1221, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012) se nadomesti na obstoječih zaraščajočih površinah (šifra dejanske rabe 1410, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012). S tem se zagotovi ohranjanje in ponovno vzpostavitev travniških površin na približno 108 ha. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja obmejke, živice, gozdne otoke. V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij iz 44. člena ZPNačrt.
(7) V enoti urejanja prostora EU 1 (parcele oziroma deli parcel 3606/2 in 3625, obe k.o. Dolenci, ter 6640/2 in 6628/2, obe k.o. Šalovci) se ob rekonstrukciji oziroma nadgradnji prometne infrastrukture zagotovi ohranjanje rastišč dišečega volčina. V rastišča dišečega volčina se tudi v območja nestavbnih zemljišč ne umešča nobenih objektov. Pri izvajanju ukrepov za ohranjanje rastišč naj se upošteva usmeritve iz poročila B. Bakan (2009): Dišeči volčin na Goričkem – Inventarizacija rastišč dišečega volčina v občinah Šalovci in Hodoš (zaključno poročilo).
(8) V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja naj se na območju črnih točk povozov dvoživk v enoti urejanja prostora EU 1 vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Evidentirane črne točke so razvidne iz analize izhodiščnega stanja.
(9) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura 2000). Ohranja se gozdne površine, živice, solitere v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(10) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.
(11) Na delih območja enote urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahaja delno ali v celoti na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(12) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja prostora EU 1 in EU 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(13) V enoti urejanja prostora EU 1 in EU 2 je možna izvedba agromelioracij (na območju, ki je prikazan v strateškem delu OPN Šalovci na kartografski prilogi 214_02 Usmeritve za razvoj krajine). Točna meja agromelioracij se določi v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu na podlagi idejne zasnove ter pridobi naravovarstveno soglasje.
(14) V enoti urejanja prostora EU 1 in EU 2 na območju raziskovalnega prostora Murske depresije, se omogoči raziskave nafte, geotermalne vode in zemeljskega plina, razen na območju stavbnih zemljišč oziroma v skladu s tem odlokom.
(15) Na delu enot urejanja prostora EU 1, EU 1/1, EU 2, EU 3, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi ter na delu enot urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahajajo na erozijskih območjih z običajnimi zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(16) Na delu enot urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahajajo na požarno ogroženih območjih se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(17) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se upošteva mejne vrednosti predpisane za posamezna območja.
(2) Za vsak poseg v vodovarstvenih pasovih ali črpališče pitne vode morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

(1) Zaradi načrtovanih posegov se v nekaterih enotah urejanja prostora uničijo kvalifikacijski habitati, ki se jih nadomesti in ohrani v enoti urejanja prostora EU 1/1. To je območje kmetijskih zemljišč (K2) in gozdnih zemljišč (G), kjer se ohranjajo in nadomestijo kvalifikacijski habitatni tipi, uničeni z gradnjo objektov v enotah urejanja prostora s stavbnimi zemljišči. Nadomestnih habitatov ni sprejemljivo umeščati na najboljša kmetijska zemljišča in ne na zemljišča, ki so po dejanski rabi njivske površine. Zemljišča, ki se jih nadomešča v enoti urejanja prostora EU 1/1, so razvidna iz priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Šalovci, Prikaza stanja prostora, poglavje 3.2 Ohranjanje biotske in krajinske pestrosti – habitatni tipi ter iz Okoljskega poročila OPN Občine Šalovci, november 2012. Območja nadomeščanja in njihova velikost je za posamezni poseg prikazan v tekstualnem delu Prikaza stanja prostora v preglednici 5. Nepozidana stavbna zemljišča in nova območja stavbnih zemljišč s prednostnimi habitatni tipi, ki jih je potrebno nadomeščati, so prikazani v grafičnem delu Prikaza stanja prostora na kartah 4.1 Prikaz varovanja habitatov, digitalni podatek z imenom »unicen_HT.shp« in se nahajajo v mapi: 03_priloge \32_sta_pro \07_prikaz_varovanja_habitatov\03_vektor_SHP).
(2) Na površinah s prednostnimi habitatnimi tipi v enoti urejanja prostora EU 1/1 ni dopustna gradnja nobenih objektov. Nadomestne habitate se vzpostavi pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja (izdaja gradbenega dovoljenja brez vzpostavitve nadomestnih habitatov ni možna).
(3) V opredeljeni enoti urejanja prostora EU 1/1 s primarno namensko rabo K2 in G, kjer se določi območje nadomeščanja habitatov se nadomešča:
– 34.32 oziroma 6210(*) – Srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo vrsto Bromus erectus (* pomembna rastišča kukavičevk),
– 38.2 oziroma 6510 – mezotrofni do evtrofni gojeni travniki.
(4) V območju enote urejanja prostora EU 1/1 se do ureditve nadomestnega habitata raba ne intenzivira, po ureditvi nadomest­nega habitata se zagotavlja raba, ki omogoča ohranjanje ugodnega stanja habitata. To pomeni, da se na habitatih ustrezna raba zagotovi skozi ukrepe kmetijsko okoljske politike (npr. MET/STE ali EKS). Zemljišča, na katerih se nahajajo nadomestni habitati, se lahko odkupi in funkcionalne nadomestne habitate preda v upravljanje krajinskemu parku/občini ali pa se z lastniki zemljišč sklene dolgoročno pogodbo o rabi zemljišča v skladu z naravovarstvenimi pogoji. Območje ob Dolenjskem potoku in njegovem pritoku ni primerno za nadomeščanje habitatnega tipa Srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo vrsto Bromus erectusm, drugod po območju pa so rastiščne razmere za omenjeni habitat primerne. Mezotrofne do evtrofne gojene travnike je možno nadomeščati povsod v opredeljenem območju. Nadomestne habitate se lahko na podlagi novo pridobljenih dejstev in v skladu z naravovarstvenimi pogoji znotraj enote urejanja prostora optimizira.

(1) Novogradnja, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih zemljiščih (zagotovljen dovoz in priključek na javno cesto, priključek za kanalizacijo, vodovod in elektriko), kjer je komunalna infrastruktura zgrajena ali predvidena, vključno z objekti in omrežji druge gospodarske javne infrastrukture, ki so vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto. Ta se izvaja v skladu s prikazi v občinskem prostorskem načrtu (v strateškem ali izvedbenem delu grafičnega ali tekstualnega dela) in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo.
(2) Komunalna, energetska omrežja in omrežja zvez se v enotah urejanja prostora na območjih naselij in drugih stavbnih zemljiščih prednostno izvede podzemno, v območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
(4) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna infrastruktura načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja (na robove večjih kompleksov). Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov in obratno.

Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrt se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospo­darske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
a) Vodovodno omrežje
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(3) Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic v skladu z zakonodajo. Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski odlok.
(4) Do vodohranov, čistilnih naprav, prečrpališč in podobne okoljske infrastrukture je treba zagotoviti dostopne poti in izgradnjo druge infrastrukture, objektov in naprav, ki zagotavlja delovanje, izboljšanje distribucije in kvaliteto pitne vode.
b) Kanalizacijsko omrežje in odvoz odpadkov
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin in se izvaja v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je že izveden mešani sistem.
(2) Odvajanje odpadne vode se lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica) v skladu z zakonodajo in je v soglasju z izvajalcem javne službe.
(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(4) V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma v primerno kanalizacijo. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih.
(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice ter drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča) oziroma v skladu z zakonodajo.
(6) Zbiranje, odvoz in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov komunalnih odpadkov izvaja izvajalec gospodarske javne službe. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(7) Vsi interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
c) Elektroenergetsko omrežje
(1) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se v odprtem prostoru lahko izvede zračno, v naseljih pa zemeljsko, zračno le pod pogojem, da gre za prilagoditev/povezavo nadzemnega omrežja z podzemnim omrežjem. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(2) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(3) Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x40 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220 kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV ter za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m okoli ograje razdelilne ali transformatorske postaje. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(4) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva. V vseh enotah urejanja prostora je možna (na objektih) postavitev zbiralnikov sončne energije in sončne svetlobe.
(5) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov in izvedene z upoštevanjem zadnjega stanja tehnike.
(6) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami.
(7) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Uredi se javna razsvetljava ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah.
(8) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni viri se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke in
– drugi viri alternativen energije, določeni v Energetskem zakonu.
d) Elektronsko komunikacijsko omrežje
(1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov.
(2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. Upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave in njihove varnostne pasove.
(3) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega TK omrežja. V primeru premestitve TK naprav je treba obvestiti operaterja. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo TK omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavca TK omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca TK naprav.
(4) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah urejanja. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežij brezžičnih komunikacij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov, se antene in oddajnike ne namešča (razen ob soglasju z kulturnovarstveno službo). V odprti krajini se preveri vizualno izpostavljenost.
(5) Postavitev baznih postaj, vključno s samostoječimi antenskimi stolpi, je dopustna v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo IG, IK, O, E, PO, PC, K1, K2, G. Znotraj stavbnih zemljišč z namensko rabo SK, CD, CU, BT, BC in A je možna postavitev baznih postaj, razen antenskih stolpov, v/na nestanovanjskih stavbah. V vseh enotah urejanja prostora je postavitev možna ob soglasju pristojnega občinskega organa in ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(6) Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave ter njihove varnostne pasove.
(7) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno načrtovati tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne postaje na antenskih stebrih je potrebna prostorska preveritev in utemeljitev tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
(8) Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe.
(9) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove.
(10) V primeru, da je objekt, na katerem je zgrajena bazna postaja, predviden za rušenje, je na ureditvenem območju dopustno zgraditi ali namestiti ustrezno začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma ohrani, če je usklajena z določili tega odloka.
f) Prometne površine in parkirni normativi
(1) Objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Odmiki so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste in so skladni z zakonodajo in določili tega odloka. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih. Navedeni pogoji veljajo tudi za vse prometne površine, ki so v tem odloku opredeljene kot prometne površine.
(2) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premo­stitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu. Odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste.
(3) Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah.
(4) Za vsak javni, proizvodni, servisni objekt, turistični, športni objekt oziroma za posamezni del objekta je treba zagotoviti naslednje najmanjše število PM glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:

+---------------------------------+-----------------------------+
|Dejavnost                        |Število parkirnih mest (PM)  |
|                                 |na enoto                     |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Stanovanjski objekti,            |1–2 PM na stanovanje         |
|počitniške hiše                  |                             |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Večstanovanjski objekti          |1,5–2 PM na stanovanje       |
|                                 |(dodatno 10 % za obiskovalce)|
+---------------------------------+-----------------------------+
|Dom za ostarele                  |1 PM na 5–8 postelj (dodatno |
|                                 |75 % za obiskovalce), minimum|
|                                 |3 PM                         |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Osnovne šole                     |1PM/ na učilnico + 1 PM na   |
|                                 |oddelek za kratkotrajno      |
|                                 |parkiranje staršev           |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Vrtci                            |2 PM na oddelek + 1 PM na    |
|                                 |oddelek za kratkotrajno      |
|                                 |parkiranje staršev           |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Poslovne/dejavnosti/pisarne/javni|1 PM na 30 m2–40 m2 neto     |
|prostori                         |površin ali 1 PM/50 m2       |
|                                 |etažnih površin (dodatno 20 %|
|                                 |za obiskovalce)              |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Prodajni prostori                |1 PM na 30 m2 – 40 m2        |
|                                 |koristne prodajne površine   |
|                                 |ali                          |
|                                 |1 PM na 60 m2 etažnih površin|
|                                 |od tega najmanj 75 % PM za   |
|                                 |obiskovalce in ne manj kot 2 |
|                                 |PM za obiskovalce na zgradbo |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Butiki, specializirane           |1 PM na 50 m2 koristne       |
|trgovine                         |prodajne površine od tega    |
|                                 |najmanj 75 % PM za           |
|                                 |obiskovalce                  |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Večnamenske dvorane              |1 PM na 5 sedežev od tega    |
|                                 |najmanj 90 % PM za           |
|                                 |obiskovalce                  |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Kinematografi, šolske            |1 PM na 5–10 sedežev od tega |
|dvorane                          |najmanj 90 % PM za           |
|                                 |obiskovalce                  |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Cerkve                           |1 PM na 20–30 sedežev od tega|
|                                 |najmanj 90 % PM za           |
|                                 |obiskovalce                  |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Športne dvorane                  |1 PM na 50 m2 površine       |
|                                 |dvorane                      |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Javna zunanja kopališča          |1 PM na 200–300 m2 površine  |
|                                 |območja                      |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Javna pokrita kopališča          |1 PM na 5–10 obiskovalcev    |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Obrt, servisi in proizvodni      |1PM na 50–70 m2 neto površin |
|objekti                          |ali 1 PM na 3 zaposlene od   |
|                                 |tega najmanj 20 % PM za      |
|                                 |obiskovalce                  |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Bencinski servis z osebjem       |1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj|
|                                 |kot 3 PM za obiskovalce      |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Avtopralnice                     |3–5 PM na 1 pralno mesto     |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Avtomobilski servisi             |6 PM na 1 popravljalno mesto |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Gostinski objekti                |1 PM na 10 sedežev od tega   |
|                                 |najmanj 75 % PM za           |
|                                 |obiskovalce                  |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Gostišča s prenočišči            |1 PM na 4 ležišča + 1 PM na  |
|                                 |10 sedežev + 1 PM za avtobus |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Turistične – nastanitvene        |1 PM na 2–6 postelj in       |
|stavbe                           |1 PM na 8–12 sedežev v       |
|                                 |restavraciji od tega najmanj |
|                                 |75 % PM za obiskovalce       |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Športnega igrišča in naprave     |1 PM na 250 m2 površin       |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Za obiskovalce športnih          |1 PM na 10–15 prostorov za   |
|prireditev oziroma gledalci      |obiskovalce                  |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Igrišča za tenis                 |4 PM na igrišče              |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Kegljišče, bowling               |4 PM na stezo                |
+---------------------------------+-----------------------------+
|Pokopališča                      |1 PM na 600 m2 površine, ne  |
|                                 |manj kot 10 PM               |
+---------------------------------+-----------------------------+

(5) Zagotovljeno mora biti najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjeno javnosti, za namen parkiranja vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM. Za posamezno drevo mora biti zagotovljena zelena površina (premer odraslega drevesa x 0,8). Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem, turističnem, rekreacijskem in stanovanjskem delu izrecno prepovedana. Okolice trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter parkirišča morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta.
(6) Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) v območju gradnje (trgovskih, gostinskih, storitvenih, družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti), mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:
– na zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali
– na najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali
– na javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo.
(7) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope, prehode in parkiranje invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir.
g) Plinovodno omrežje
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi ipd.) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(3) Dopustna je začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu.

(1) V Občini Šalovci je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/91-58, 9/92 (popravek), 11/92-69, 5/98-260) ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju Občine Šalovci.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določen.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(1) Na območju Občine Šalovci je več območij varstva narave, in sicer: zavarovano območje krajinski park Goričko, območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja (območja Natura 2000), ekološko pomembna območja (EPO) in območja prednostnih habitatnih tipov. Celotna Občina Šalovci je v zavarovanem krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03). Vsa območja varstva narave, razen območij prednostnih habitatnih tipov, so razvidna iz javnih evidenc.
(2) Objektov naj se ne osvetljuje. Javna razsvetljava naj bo minimalna.
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta in se hranijo na sedežu Občine Šalovci.

(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja, se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz občinskih predpisov.
(3) Pri gradnji novih objektov, tako stanovanjskih kot tudi nestanovanjskih, se v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v največji možni meri, vključijo najnovejše tehnološke rešitve za racionalno rabo pitne vode (npr. zapiranje krogotokov v industriji, prečiščevanje sanitarne vode za ponovno rabo, prečiščevanje kapnice za uporabo v gospodinjstvih, varčne pipe in splakovalniki …).
(4) Preprečuje naj se razrast invazivnih rastlinskih vrst, kot so japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinja, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom naj se v vseh enotah urejanja prostora po ureditvi (tudi gradbeno-inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja) predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin. V vseh enotah urejanja prostora naj se pri sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporablja lokalno avtohtone vrste vegetacije.

(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da:
– ne bodo dodatno obremenjevala okolja,
– ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih,
– ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice ipd.,
– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.
(2) V enotah urejanja prostora, kjer so izvedene hidromelioracije se pomožne infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov.
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta ali na način, kot dopušča zakonodaja.

(1) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(2) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost.
(3) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov, je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove.
(6) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda.
(7) Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice ter priključke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
(8) Zagotavlja se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami. Ograje, zaokroževanje njivskih površin in preurejanje vinogradov marsikje prekinejo dolgoletne poti, ki so lastnikom omogočale dostop do gozda.
(9) Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS lastniku strokovna navodila za poseg.
(10) Pri novogradnjah naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(11) Za divja odlagališča odpadkov v gozdu, kolikor ni možno ugotoviti povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja.
(12) Gozdove v Občini Šalovci se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove.
(13) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v času zaščite mladja. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(14) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje, pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialno funkcijo skladno z rabo gozda.
(15) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene, je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS (21. člen. Zakona o gozdovih).
(16) Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbno zemljišče. Drevje se lahko poseka še le po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (21. člen Zakona o gozdovih).
(17) Za postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje.
(18) Sečnje drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta.
(19) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.
(20) Ohranjati gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost.
(21) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno, vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.
(22) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.

Celotno območje občine je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin. Na celotnem območju občine se omogoči raziskave, razen na območju poselitve oziroma stavbnih zemljišč in na območju naravnih vrednot, če ni v posameznih členih določeno drugače.

(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri potokih 1. reda sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih, ki so opredeljeni kot vodotoki 2. reda pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Na vodah 1. reda zunaj območij naselij pa je meja priobalnega zemljišča 40,0 m od meje vodnega zemljišča.
(2) V Občini Šalovci sta vodotoka 1. reda Velika in Mala Krka, in sicer na podlagi priloge ZV-ja (35. točka), ki določa, da so vodotoki 1. reda tudi tiste celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo. Na podlagi petega odstavka 14. člena ZV velja, da sega zunanja meja priobalnih zemljišč ob tem vodotoku 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Vsi ostali vodotoki so vodotoki 2. reda.
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(4) Izven poselitvenih območij so dopustni posegi vodnogospodarskih ureditev za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
(5) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(6) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

(1) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Do izgradnje pomurskega vodovoda je potrebno obstoječe vire pitne vode varovati v skladu s sprejetimi občinskimi področnimi akti.
(2) V vseh enotah urejanja prostora se pri vseh posegih upošteva določilo občinskega predpisa Odloka o oskrbi s pitno vodo, vodarini in o priključni taksi (Uradni list RS, št. 106/02).

(1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost.
(3) Pri urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara.
(5) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(6) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov, erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem njegove materialne dobrine.
(7) V občini so erozijska območja, kjer se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(8) Na gričevnatem delu občine se na plazljivih in erozijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Pri posegih na teh območjih in v njihovi bližini, ki so bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod.
(9) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodi režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena območja površinskih voda) in ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva) se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki odloči tudi o tem ali je za poseg/objekt ne glede na zahtevnost, potrebno geološko geomehansko poročilo.
(10) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačano ploščo nad pritličjem.
(11) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.

Na območju Občine Šalovci ni območij, objektov ali naprav za potrebe obrambe, zato posebni pogoji za obrambo niso določeni.

(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v Šalovci in ostalih naseljih. Na podlagi predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016).
(3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:

+-----------------------+------------------+--------------------+
|   Okoljsko območje    |   Osvetljenost   |    Osvetljenost    |
|                       |od sončnega zahoda|   od 24. ure do    |
|                       |    do 24. ure    |  sončnega vzhoda   |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|                       |       2 lx       |        0 lx        |
|območje, ki je s       |                  |   1 lx (samo za    |
|predpisom              |                  |    osvetljenost    |
|določeno kot naravna   |                  |zaradi razsvetljave |
|vrednota               |                  |       javne        |
|                       |                  |     površine)      |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|naselje, ki ni mesto   |       5 lx       |        1 lx        |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|mesto                  |      10 lx       |        2 lx        |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|območja visoke nočne   |                  |                    |
|dejavnosti v mestih z  |      25 lx       |        5 lx        |
|več                    |                  |                    |
|kot 20 000 prebivalci* |                  |                    |
+-----------------------+------------------+--------------------+

* Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost …). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m2, se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti.

(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(3) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah.

a) Varstvo pred hrupom
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora.
(2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom. Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih izpolnjene zahteve II. stopnje varstva pred hrupom.
(4) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in površin podeželskega naselja (SK), območju centralnih dejavnosti (C), območju športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(5) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(6) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske infrastrukture (T) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(7) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(8) Za območja voda se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.
(9) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(10) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.
b) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
(1) V Občini Šalovci je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire EMS. Visokonapetostnih daljnovodov ni. Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, se upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS, ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Potrebni minimalni odmiki oziroma koridorji na nivoju tal ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti navedeni v I. območju varstva pred sevanjem od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m.

(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(3) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, če gre za poseg v konstrukcijske elemente ali menjavo strehe, fasade, ipd. objekta. Pri obstoječih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, se lahko ohranijo obstoječi nakloni streh in obstoječe kritine, če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom in bistveno ne odstopajo od pogojev v odloku.
(4) Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih v soglasju s sosedom, kar velja tudi za objekte, ko gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt.
(5) Objekti, ne glede na zahtevnost, kot so garaže, objekti storitvenih dejavnosti, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase se lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu pod pogojem, da upoštevajo obstoječo gradbeno linijo, kolikor gradbena linija ni izrazita je gradnja možna pod pogojem, da objekt zagotavlja prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni zidovi ipd. se gradijo v okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do meje.
(6) Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni stolpi in podobni gradbeno inženirski se oblikovno, višinsko prilagodijo namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega odloka), strehe so poljubnih oblik, naklonov in kritino.
(7) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni.
(8) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine in obratno.
(9) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela.

Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.

Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje Ministrstva za promet. Med ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina in zavezanci spremljajo stanje okolja in izvajajo ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja:
– povprečni letni dnevni promet,
– število individualnih kurišč in način ogrevanja le-teh,
– emisije snovi iz nepremičnih virov onesnaževanja na območju občine,
– površina nepozidanih stavbnih zemljišč,
– količina načrpane pitne vode,
– število enot kulturne dediščine,
– ogroženost enot kulturne dediščine,
– delež prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način,
– površina pozidanih zemljišč v poplavnem območju glede na dejansko rabo tal,
– površina stavbnih zemljišč v priobalnem pasu vodotoka,
– prisotnost, velikost populacij in ugodno stanje zavarovanih vrst.

Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Šalovci in na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Šalovci, ki so navedeni v 45. členu tega odloka, se konča na podlagi navedenih aktov.

(1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni del.
(2) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Šalovci, področni upravni enoti in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letu 1990 in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990, dopolnjenega v letu 1997 za območje Občine Hodoš - Šalovci (Uradni list RS, št. 25/97),
– Odlok o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 10/90) (za območje Občine Šalovci) in
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Občini Murska Sobota za območje Občine Hodoš - Šalovci (Uradne objave, št. 7/11).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.