Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 s spremembami), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 s spremembami) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 22. maja 2014 sprejel

(1) Ta odlok določa območja javnega vodovoda, pogoje in način oskrbe s pitno vodo, zahteve, ki morajo biti izpolnjene, standarde opremljenosti ter vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo na celotnem območju Mestne občine Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina).
(2) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov se na območju Mestne občine Nova Gorica izvaja na poseljenih območjih, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe pod pogoji, kot jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok.

(1) Vsi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot je določeno v zakonih, podzakonskih predpisih ali Tehničnem pravilniku iz 11. člena tega odloka s katerimi se ureja javna služba in vprašanja zdravstvene ustreznosti pitne vode (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
1. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda;
3. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;
4. upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju: upravljavec) je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe;
5. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;
6. uporabnik javne službe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je lastnik stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba;
7. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni del priključka na javni vodovod; meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je ventil za obračunskim vodomerom;
8. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odvzem vode iz javnega vodovoda za oskrbo stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, za oskrbno s pitno vodo za pranje in namakanje javnih površin, za oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo ter za oskrbo s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi;
9. interno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene za odjemnim mestom oziroma ventilom za obračunskim vodomerom;
10. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe ter se praviloma nahaja v zunanjem talnem jašku;
11. interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode;
12. omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo;
13. vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo;
14. pogodba o dobavi pitne vode je pogodba, s katero so določena medsebojna razmerja med uporabnikom in uprav­ljavcem vodovoda;
15. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo;
16. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se odvzem vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo vode;
17. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov;
18. posebne storitve upravljavca javnega vodovoda so storitve, ki jih upravljavec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, ali prodaja stranskih proizvodov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti in niso obvezne storitve javne službe;
19. varovalni pas javnega vodovoda znaša 3 m, merjeno od osi voda.

(1) Na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, št. 300-02-4/99 z dne 21. 10. 1999 je upravljavec javnega vodovoda – izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.. Sklep velja do preklica.
(2) Upravljavec javnega vodovoda mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode in varno oskrbo s pitno vodo ter upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.

(1) Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine.
(2) Občina mora zagotoviti javni vodovod na vseh območjih poselitve na njenem področju razen tam, kjer se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba in se na takšen način oskrbuje z vodo manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Območja javnega vodovoda so območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo in so označena na temeljni topografski karti, ki je priloga tega odloka in je dosegljiva tudi na spletni strani upravljavca.

(1) Upravljavec mora opravljati javno službo skladno s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga pripravi ter uskladi z občino za obdobje štirih koledarskih let skladno z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Upravljavec mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu upravljavca.

(1) Upravljavec v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov mora zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo;
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe ter o njihovih pravicah in obveznostih;
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda, in javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;
4. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in na delovanje javnega vodovoda,
– zagotavljanje vodotesnosti priključka,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno);
5. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
6. vodenje predpisanih evidenc opravljanja storitev javne službe skladno z veljavno zakonodajo;
7. nadzor nad delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
8. nadzor nad izvajanjem del v varovalnem pasu javnega vodovoda;
9. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode in drugih nalog v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda;
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja;
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja;
13. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
14. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;
15. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
16. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja vodnih virov;
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe;
18. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda;
19. opravljanje drugih nalog v skladu z veljavnimi predpisi.
Upravljalec javnega vodovoda lahko opravlja posebne storitve iz 18. točke 2. člena tega odloka v soglasju z občino.

(1) Upravljavec lahko opravlja posebne storitve v soglasju z občino, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne službe.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka upravljavec izvaja v okviru prostih zmogljivosti javnega vodovoda kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in s soglasjem občine.
(3) Upravljavec lahko opravlja tudi tržne dejavnosti.
(4) Če upravljavec poleg javne službe opravlja posebne storitve in drugo tržno dejavnost, mora zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje stroškov javnega in tržnega dela dejavnosti, ki jo opravlja.

(1) Upravljavec vodi evidence o:
1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,
2. uporabnikih javne službe,
3. priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
5. vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
6. vodni bilanci javnega vodovoda,
7. vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in
8. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) Upravljavec mora dokumentacijo v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.

Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.

(1) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
(2) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(4) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo lastniki zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo skleniti pogodbo o upravljanju, v kateri podrobno definirajo medsebojne odnose v zvezi z upravljanjem zasebnega vodovoda in o tem obvestiti občino, če tak vodovod oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz prejšnjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljalec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.

(1) Upravljavec pripravi Pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno zakonodajo. Tehnični pravilnik sprejme mestni svet.
(2) Tehnični pravilnik podrobneje določa:
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje, uporabo, upravljanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja,
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v tehničnem pravilniku ter
– podrobnejša navodila in tehnične pogoje za izvajanje javne službe.

(1) S tem odlokom se upravljalca pooblašča, da skladno z veljavnimi predpisi izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, geodetski dejavnosti ter Tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda.
(2) Sredstva zagotavlja lastnik infrastrukture.
(3) Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi vodovodnega omrežja, ter pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega vodovodnega omrežja.
(4) Pri izvajanju nalog upravljalec ravna v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.

(1) Lastnik javnega vodovoda in drugih objektov ter naprav, ki so potrebni za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo je Mestna občina Nova Gorica.
(2) Objekti in naprave v lasti občine so:
– cevovodi,
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča in zajetja,
– vodohrani in razbremenilniki,
– naprave za obdelavo pitne vode,
– javno hidrantno omrežje,
– naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na omrežju,
– funkcionalna zemljišča, namenjena normalni rabi objekta,
– drugi objekti in naprave, potrebni za nemoteno delovanje sistema.
(3) Objekti in naprave javnega vodovoda so grajeno javno dobro.

Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnikov so:
– priključek na javni vodovod (v nadaljevanju: vodovodni priključek),
– vodomerni jašek ali niša,
– objekti in naprave vgrajeni za odjemnim mestom.

(1) Na območju, kjer se izvaja javna služba, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna, če je oddaljenost objekta od javnega vodovoda manjša od 200 m ter tehnična izvedba to dopušča.
(2) Povsod tam, kjer se zgradi nov javni vodovod, mora upravljavec bodoče uporabnike obvestiti, da je priključitev njihovih objektov na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in jim določiti pogoje za priključitev.
(3) Občina lahko, tudi na predlog upravljalca javne službe, opredeli spremembe območij javnih in zasebnih vodovodov, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod.

(1) Vodovodni priključek mora zgraditi lastnik stavbe na lastne stroške za vsako stavbo ali objekt posebej. Zagotovljeno mora biti merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu javnega vodovoda.
(2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z internimi vodomeri.
(3) Na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika in se s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, se lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(4) Lastnik objekta, ki je priključen na javni vodovod mora zagotoviti ločeno merjenje porabe pitne vode, ki se šteje za javno službo in porabe vode, ki se ne šteje za javno službo.

(1) Pred začetkom gradnje vodovodnega priključka si mora uporabnik od upravljavca pridobiti soglasje k priključitvi na javno vodovodno omrežje. Za pridobitev soglasja mora vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v Tehničnem pravilniku.
(2) Upravljavec je dolžan najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge:
– izdati soglasje k priključitvi ali
– v primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna, izdati odločbo o zavrnitvi.
(3) Če uporabnik ne poveri gradnje vodovodnega priključka upravljavcu, mora njegovo gradnjo nadzirati pooblaščeni predstavnik upravljavca. Stroške nadzora zaračuna upravljavec uporabniku na podlagi cenika storitev.
(4) Pogodbo o dobavi pitne vode skleneta upravljavec in uporabnik pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod.
(5) V primeru gradnje vodovodnega priključka po javnem dobrem ali po zemljiščih drugih lastnikov, mora uporabnik predložiti dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(6) Upravljavec je dolžan izvesti priključitev na javni vodovod najkasneje v 15 dneh ko je uporabnik izpolnil pogoje iz soglasja k priključitvi, podpisal Pogodbo o dobavi pitne vode ter poravnal stroške izvedbe priključitve.

(1) S pogodbo o dobavi pitne vode upravljavec in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti predvsem glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja vodarine, vzdrževanja priključka ter morebitnih drugih storitev s pripadajočimi zakonskimi dajatvami.
(2) Pogodbo o dobavi pitne vode sklenejo z upravljavcem tudi uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod.

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, upravljavec ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, upravljavec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

(1) Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Glede na potrebe ima lahko izjemoma en objekt več priključkov ob izpolnjevanju pogojev, ki so predpisani s Tehničnim pravilnikom.
(2) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če je potrebno priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. Pri večstanovanjskih stavbah mora biti glavni vodomer na priključku vgrajen na dostopnem mestu izven objekta.
(3) Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.

(1) Upravljavec lahko izvede začasno priključitev na javni vodovod za potrebe gradbišč, javnih prireditev, začasnih objektov in podobnega na stroške uporabnika.
(2) Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve oziroma dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec dovoli začasno priključitev in izvede začasni priključek v roku 15 dni od vložitve popolne vloge, če je začasna priključitev na javni vodovod izvedljiva v skladu s Tehničnim pravilnikom.
(3) Začasna priključitev na javni vodovod je dopustna le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od 2 let.

(1) Na vodooskrbnih območjih, kjer vodovodni sistem to dopušča, je po predhodnem soglasju upravljavca in s pridobljenim vodnim dovoljenjem mogoče izvesti priklop na vodovodno omrežje za potrebe namakanja. Iz namakalnih priključkov se sme uporabljati voda izključno za namakanje v vodnem dovoljenju določenih količin. V primeru redukcij dobave vode, je kot prva omejena poraba vode na namakalnih priključkih.
(2) Za izgradnjo namakalnega priključka veljajo enaka določila kot so določena v 18. členu tega odloka.
(3) V primeru, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja po prvem odstavku tega člena, upravljavec izda odločbo o zavrnitvi.

(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta, izvedba dodatnega dela priključka in ostale spremembe se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
(2) Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan sporočiti izvajalcu vsako spremembo, ki je vezana na odjem vode, in sicer v 15 dneh od nastale spremembe ter dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za spremembo.
(3) Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoča pod pogojem, da dotedanji uporabnik nima odprtih obveznosti do upravljavca iz naslova porabe vode na priključku, v nasprotnem primeru se priključitev novega uporabnika izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.
(4) Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati upravljavcu vlogo za odjavo priključka v pisni obliki. Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljavec na stroške uporabnika. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov po poravnavi vseh obveznosti do upravljavca javnega vodovoda.

(1) Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi upravljavec samostojno v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in določili Tehničnega pravilnika.
(2) Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril.
(3) Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, mora zgraditi uporabnik tako, da sta vedno dostopna upravljavcu javne službe.
(4) Uporabnik ne sme izvajati kakršnihkoli posegov na obračunskem vodomeru.

(1) Stroški nabave in vgradnje prvega obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
(2) Stroški kontrole, vzdrževanja, zamenjave vodomera se krijejo iz zbranih sredstev omrežnine.

V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni interni vodomeri, ki služijo uporabnikom za interno porazdelitev stroškov oziroma upravljavcu za obračun storitve oskrbe s pitno vodo. Izpolnjevati morajo enake zahteve kot obračunski vodomeri. Stroški kontrole, vzdrževanja, zamenjave internih vodomerov se krijejo iz zbranih sredstev omrežnine na podlagi predhodnega dogovora med upravnikom stavbe in upravljavcem javnega vodovoda.

(1) Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Zahteva za izredno kontrolo mora biti pisna. Upravljalec je dolžan izvesti kontrolo v roku 15 dni od prejema pisne zahteve uporabnika.
(2) Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru mora uporabnik prijaviti pristojni službi za prijavo okvar upravljavca. Okvaro mora upravljavec odpraviti najkasneje v roku 15 dni od prejema prijave. Ta rok se lahko podaljša, če mora upravljavec pridobiti zakonsko potrebna soglasja, za čas potreben za pridobitev soglasij.
(2) Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika plača stroške popravila uporabnik.

(1) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba o metodologiji za oblikovanje cene) sestavljena iz:
– vodarine,
– omrežnine,
ki se v kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
(2) Vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe in se uporabnikom obračunava mesečno na podlagi odčitka porabe na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta.
(3) Omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe in se obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov in na način, ki je določen v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cene.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m³ z odčitkom obračunskega vodomera.
(2) Upravljavec je dolžan odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec.
(3) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz Uredbe o metodologiji za oblikovanje cene.
(4) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni vodomeri, lahko upravljavec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Razlika med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na obračunskem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu glede na porabo po internih vodomerih.
(5) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni vodomeri, se obračuna skladno z veljavno zakonodajo.

(1) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečja porabe vode v obdobju zadnjega obračunskega leta razen v primeru utemeljenih razlogov (daljša odsotnost zaradi bolezni, potovanja ipd.) za drugačen odčitek.
(2) Če upravljavec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika. Ta mora sporočiti stanje vodomera, sicer se mu obračuna poraba vode v višini povprečne mesečne porabe zadnjega obračunskega leta razen v primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek kot so navedeni v prejšnjem odstavku.
(3) Za uporabnike, ki za opravljanje kmetijske dejavnosti rabijo vodo iz javnega vodovoda in ne merijo kmetijske porabe z ločenim obračunskim vodomerom, upravljavec upošteva porabljeno vodo za kmetijsko dejavnost kot razliko med odčitkom obračunskega vodomera in mesečno normo porabe, ki znaša 4,0 m³ na osebo vseh stalno prijavljenih oseb na kmetijskem gospodarstvu.

(1) Uporabnik je dolžan račun poravnati v roku, navedenem na računu.
(2) Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je taka pogodba posredovana upravljavcu. V takem primeru lastnik za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku, odgovarja v razmerju do upravljavca solidarno.
(3) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je upravljavec dolžan na to opomniti. V opominu mora upravljavec določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni obveznosti, upravljavec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani uporabnika. V takem primeru bo upravljavec prekinil dobavo vode do poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve.
(4) V primeru, da je uporabnik socialno ogrožen, mu je upravljavec dolžan omogočiti obročno plačilo. Šteje se, da je uporabnik socialno ogrožen, če ne dosega minimalnega dohodka, določenega skladno s predpisi o socialnem varstvu.

Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana. Del računa za povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta mora uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku nadaljnjih osem dni od prejema ugovora in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.

(1) Upravljavec ima pravico brez povračila škode začasno prekiniti ali omejiti dobavo vode zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali na priključkih na javni vodovod, vendar mora najkasneje 24 ur pred prekinitvijo oziroma omejitvijo obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način in na spletni strani upravljavca o času in trajanju prekinitve oziroma omejitve dobave vode.
(2) V primerih nepredvidenih okvar ima upravljavec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila, mora pa takoj po prekinitvi uporabnike obvestiti o času trajanja prekinitve dobave vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
(3) V primeru prekinitve dobave vode nad 24 ur mora upravljavec zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo.
(4) V primeru nedovoljenega izpusta odpadnih vod ali nedopustnega ravnanja z odpadki, ki bi ogrozilo vire ali distribucijo pitne vode ali povzročilo onesnaženje pitne vode, ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ali življenja ljudi in živali, mora upravljavec prekiniti dobavo pitne vode in postopati v skladu s prejšnjim odstavkom.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, zdravstvena neustreznost pitne vode, izpad električne energije, okvare in podobno ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali omejiti dobavo vode, mora pa takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi oziroma omejitvi, obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja o trajanju in kraju motenj vodooskrbe in jim posredovati ustrezna priporočila oziroma navodila ter postopati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.

(1) Upravljavec ima pravico na stroške uporabnika prekiniti dobavo vode tudi v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu;
2. če je priključitev na vodovodno omrežje izvedena brez soglasja upravljavca, ali v nasprotju z izdanim soglasjem upravljavca;
3. če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom;
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo;
5. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi ali odstranitvi vodomera;
6. če uporabnik onemogoči upravljavcu odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka;
7. če uporabnik krši objavljene omejitve in navodila o varčevanju z vodo;
8. če ne dovoli sočasne obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda, na katerega je priključen, obnova pa je potrebna;
9. če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode;
10. v primeru iz tretjega odstavka 32. člena tega odloka;
11. če stavba ali gradbeno inženirski objekt nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) O prekinitvi dobave vode mora upravljavec obvestiti uporabnike najkasneje 24 ur pred prekinitvijo, razen v primeru 1. točke prejšnjega odstavka, ko predhodno obvestilo ni potrebno.
(3) Dobava vode je prekinjena do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora pred ponovnim priklopom plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve na javni vodovod ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode.
(4) Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka prekinitve.

Zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika, zaradi združevanja več stanovanjskih ali poslovnih enot v eno in podobnih vzrokov lahko upravljavec na pisno zahtevo uporabnika začasno prekine dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačevati fiksni del cene javne službe – omrežnino.

(1) Hidrantno omrežje je lahko javno (upravlja ga upravljavec javnega vodovoda) ali zasebno (upravlja ga upravljavec zasebnega vodovoda).
(2) Hidrantno omrežje je namenjeno predvsem požarni varnosti, zato mora biti vedno dostopno in v brezhibnem stanju.
(3) Brez soglasja upravljavca vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz hidranta pisno obvestiti upravljavca vodovoda o kraju, času in količinah odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
(4) Ob soglasju upravljavca ter količinske zmogljivosti vodovoda je odvzem vode iz hidrantov izjemoma dovoljen za:
– čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,
– zalivanje parkov ter javnih nasadov,
– za javne prireditve,
– za polnjenje cistern za razvoz vode,
– za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.
(5) Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po njegovi krivdi.
(6) Stroške porabljene vode iz hidrantov krije uporabnik.
(7) V primeru, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja po četrtem odstavku tega člena, upravljavec izda odločbo o zavrnitvi.

(1) Interni hidranti so nameščeni na internem omrežju uporabnika in so sestavni deli internega vodovodnega omrežja ter morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom.
(2) Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode sam.

Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za organizacijo in nadzor gospodarske javne službe ter varstvo uporabnikov in javnega interesa skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo. Omogočiti mora varno in nemoteno delovanje sistema.

(1) Uporabniki so dolžni upoštevati določila tega odloka, poleg tega pa imajo še naslednje obveznosti:
1. redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje z internimi hidranti,
2. spremljati porabo vode in sporočati upravljavcu javnega vodovoda neobičajno visoko porabo,
3. omogočiti upravljavcu javnega vodovoda preverjanje izvedbe in delovanja priključka in interne napeljave na javni vodovod,
4. varovati vodovodni priključek in odjemno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, prekomerno toploto in drugimi škodljivimi vplivi,
5. sporočati upravljavcu javnega vodovoda okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
6. zagotoviti upravljavcu dostop do internih napeljav zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
7. zagotoviti upravljavcu vodovodnega sistema dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega ali internega vodomera,
8. pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na obračun storitev,
9. redno poravnavati vse finančne obveznosti,
10. upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
11. dovoliti vzdrževanje vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost odjemnega mesta skladno z zahtevami upravljavca,
12. obveščati upravljavca o odvzemu vode iz hidrantov,
13. odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu ali ostalim uporabnikom,
14. odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot posledice njihovega ravnanja,
15. za objekte, ki se priključujejo na javni vodovod in za katere se pred izdajo uporabnega dovoljenja izvede tehnični pregled, morajo upravljavcu javnega vodovoda pred tehničnim pregledom dostaviti PID z vrisanimi komunalnimi vodi,
16. opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Uporabniki imajo na podlagi soglasja upravljavca pravico:
1. priključitve na javni vodovod,
2. spremembe dimenzije priključka, trase priključka, prostora za vodomer,
3. izvedbe dodatnih del na priključku,
4. povečanja odvzema vode,
5. ukinitve priključka.

V okviru storitev javne službe ima upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju obveznosti, ki so podrobneje definirane v 6. in drugih členih tega odloka.

(1) Pred pričetkom gradnje javnega vodovoda je investitor dolžan obvestiti upravljavca vodovoda o nameravani gradnji vsaj 7 dni pred pričetkom del.
(2) Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja upravljavec.
(3) Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.
(4) Ob izgradnji vodovodne infrastrukture je investitor dolžan na lastne stroške zagotoviti strokovni nadzor upravljavca javnega vodovoda.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov, naprav in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini brezplačno v skladu s Tehničnim pravilnikom.
(2) Priključitev novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje sme izvajati izključno upravljavec javnega vodovodnega sistema.

(1) Na javnem vodovodu se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in dovoljenje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za poseg na območju trase ter ga obvestiti o pričetku del.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
(4) V primeru nastalih poškodb na javnem vodovodu ali vodovodnem priključku je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe. Upravljavec je dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe na račun povzročitelja, ter mu zaračunati vse nastale stroške.

Javna služba se financira iz:
– cen storitev javne službe,
– proračuna Mestne občine Nova Gorica in
– drugih virov.

(1) Cene javne službe oskrbe s pitno vodo se določajo skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Cene predlaga upravljavec javne službe z elaboratom, potrdi pa mestni svet.

(1) Nadzor nad delom upravljavca v zvezi z izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
(2) Inšpekcijska služba občine izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, v skladu s svojimi pristojnostmi.
(3) Pooblaščeni delavci upravljavca opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka. O kršitvah so dolžni obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.

(1) Z globo 1.400 evrov za vsako posamezno kršitev se kaznuje upravljavec javnega vodovoda če:
– ne izpolnjuje obveznosti iz 6. in 8. člena odloka,
– ne izvaja javnih pooblastil iz 13. člena oziroma jih izvaja v nasprotju z odlokom,
– ne izda soglasja k priključitvi v predpisanem roku iz 18. člena,
– ne izvede priključitve v roku iz 18. člena,
– izvede priključitev v nasprotju z 20. členom,
– izvede začasno priključitev na javni vodovod v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s 24. členom,
– izvede priklop na vodovodno omrežje v nasprotju s 23. členom,
– prekine dobavo vode v nasprotju s 35., 36. in 37. členom.
(2) Z globo 400 evrov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba upravljavca.

(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če:
– ravna v nasprotju s 16., 17. in 18. členom,
– omogoča priključitev drugih uporabnikov v nasprotju s tretjim odstavkom 21. člena,
– odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju z 39. členom,
– ne upošteva določil 45., 47. člena,
– ne upošteva določila 42. člena,
– ravna v nasprotju s 55. členom.
(2) Z globo 400 evrov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik in odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 500 evrov se kaznujejo lastniki zasebnega vodovoda če ne upoštevajo določila 10. in 56. člena.

Tehnični pravilnik iz 12. člena tega odloka pripravi upravljavec najkasneje v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka in ga predloži občinski upravi v pregled pred sprejemom na Mestnem svetu Mestne občine Nova Gorica.

V skladu z 19. členom tega odloka skleneta uporabnik in upravljavec pogodbo o dobavi pitne vode v roku 12 mesecev od uveljavitve tega odloka.

(1) Lastniki zasebnih vodovodnih sistemov, ki nimajo določenega upravljavca v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, morajo skleniti pogodbo z upravljavcem najkasneje v roku 12 mesecev od uveljavitve tega odloka in o tem obvestiti občino.
(2) Vsi lastniki zasebnih vodovodnih sistemov v Mestni občini Nova Gorica so dolžni urediti svoje sisteme za oskrbo s pitno vodo tako, da bo tehnična opremljenost zagotavljala oskrbo s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in normativi. Upravljavci zasebnih vodovodnih sistemov v polnosti odgovarjajo za ustreznost in varnost zasebne oskrbe s pitno vodo in so dolžni zagotavljati oskrbo s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi.

(1) Skladno s 16. členom odloka, se mora priključitev obstoječih objektov na javni vodovod izvesti v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
(2) Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

(1) Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in še nimajo nameščenega obračunskega vodomera, so dolžni v roku enega leta od uveljavitve tega odloka zgraditi vodomerni jašek in namestiti vodomer.
(2) Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in pri katerih bi bila namestitev vodomera vsakemu uporabniku posebej tehnično težko izvedljiva oziroma neizvedljiva, so dolžni namestiti skupen vodomer.

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 90/09).