Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 27. redni seji dne 27. 5. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – ETOL
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) V skladu s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88 in Uradni list RS, št. 86/01) se sprejme občinski podrobni prostorski načrt – ETOL (v nadaljevanju besedila: OPPN).
(2) OPPN sta izdelali podjetji Premica d.o.o. Klajnškova ulica 11, 3000 Celje in VIZURA Matko d.o.o. Braslovče 1a, 3314 Braslovče.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje OPPN, prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
II. OBMOČJE OPPN
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN povzema obstoječo parcelacijo in zajema površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve vključno s površinami potrebnimi za njihovo nemoteno rabo, ureditve, ki so potrebne za delovanje prostorskih ureditev in površine, na katerih so načrtovane ureditve potrebne zaradi prilagoditev obstoječih ureditev.
(2) Ureditveno območje OPPN obsega naslednje zemljiške parcele:
– v k.o. 1071 – Škofja vas: 1102/1, 1102/8, 1102/3, 1102/5, 1102/7, 1102/9, 1102/6, 1098, 1096/2, 1096/10, 1096/9, 1096/5, 1099/2, 1099/3, 1094/4, 1094/5, 1094/6, 1094/3, 1090/14, 1090/18, 1090/3, 1090/4, 1090/13, 1090/12, 1091/3, 1091/2, 1084/1, 1084/3, 1084/5, 1084/6, 1084/7,
– k.o. 1070 – Arclin: 659/7, 662/4, 662/5, 662/6, 662/7, 662/8, 663, 670/6, 670/8, 670/9, 670/10.
(3) Površina celotnega ureditvenega območja OPPN meri cca 6,44 ha.
III. PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z OPPN
4. člen
(prostorske ureditve)
(1) V okviru razpoložljivega prostora so predvidene spremembe pri naslednjih obstoječih objektih:
– objektom številka 3 (uprava), laboratorij, skladišča in objektom številka 4 (arome) je predvidena izgradnja nadstrešnice,
– na jugovzhodnem delu objekta številka 4 (arome) je predvidena dograditev objekta po celi dolžini in z enakim višinskim gabaritom, kot je osnovni objekt,
– pri objektu številka 6 (kuhanje karamel) je predvidena večja dograditev objekta in ob objektu 7 (destilarna) nekaj manjših dopolnitev obstoječega objekta,
– objekt številka 9 (skladišče), garaže in objekt 10 (priročno skladišče) se rekonstruira in dogradi proti ograji, tako da se ohrani cestna gradbena linija,
– pri objektu številka 12 (kotlarna) sta predvideni dve manjši dograditvi,
– boksi za odpadke številka 14 se bodo rekonstruirali in dogradili proti zunanji posestni meji in ograji,
– pri objektu številka 16 in 17 (siruparna) je predvidena dograditev nadstrešnice in skladiščnih prostorov ob daljših stranicah obstoječega objekta,
– na vzhodni strani objekta številka 18 (hladilnica) je predvidena izgradnja dodatnih skladiščnih prostorov z enakim višinskim gabaritom, kot je osnovni objekt,
– objekt številka 19 (skladišče sladkorja) se v celoti nadomesti z novim objektom večjih tlorisnih in višinskih dimenzij,
– pri objektu številka 20 (čistilna naprava) se predvideva večja razširitev objekta.
(2) Na nepozidanih površinah so predvideni rezervati za razvoj novih produktov in tehnologij v skladu s poslovno strategijo družbe. Osnovni gabariti niso predpisani, so pa predvidene največje možne zazidalne cone, ki so prikazane v grafičnem delu OPPN. Upoštevati je potrebno minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora. Nujne so ohranitve obcestnih gradbenih linij. Višinski gabariti novih objektov so omejeni na 16,00 m.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje obravnave se nahaja v manjši dolini na robu naselja Škofja vas. Območje je večji del obkroženo z gozdom in le na jugovzhodnem delu tangira naselje. OPPN na skrajnem jugovzhodnem delu omejuje pomembna prometna cesta, ki povezuje mesto Celje s severom. Dovozni priključek na območje OPPN je z regionalne ceste R2-430/0282 Celje–Višnja vas, ki omogoča dobre povezave s sosednjimi območji in preko avtoceste tudi s širšim območjem.
6. člen
(oblikovanje in gabariti objektov)
(1) Gabariti novih kot tudi nadomestnih objektov se morajo prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter sosednjih in predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike. Pri določanju gabaritov novih objektov je potrebno upoštevati Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 71/13).
(2) Oblikovanje objektov mora biti sodobno. Izbira konstrukcij in materialov mora biti prilagojena nosilnosti tal oziroma geologiji ter varnosti pred požarom. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju obcestnih oziroma bolj izpostavljenih fasad.
(3) Višinski gabariti so določeni v grafični prilogi OPPN. Izjemoma lahko te gabarite presežejo le tehnološke naprave.
(4) Pri projektiranju je obvezno upoštevati navodila in smernice geomehanika.
(5) Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
7. člen
(ureditev zelenih in zunanjih površin)
(1) Obstoječih zelenih površin je zaradi vsebine in preteklosti zazidalnega načrta sorazmerno malo. Zaradi vpliva dejavnosti v okolje je potrebno ohraniti kar največ obstoječih zelenih površin in dreves ter pri načrtovanju upoštevati zelenice. Na vseh večjih parkiriščih je potrebno izvesti zelenice. Pri zasnovi novih objektov je potrebno poiskati rešitve, ki bodo vključevale tudi zelene površine.
(2) Splošni pogoji za urejanje zelenih površin so:
– zemljino iz izkopa je treba uporabiti pri urejanju zelenih površin in brežin,
– pri izbiri drevesnih vrst je treba upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanju hrupa in velikosti habitata.
(3) Oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno v načrtovanju zunanje ureditve območja. Oglaševanje v komercialne namene ni dovoljeno.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
8. člen
(prometno omrežje)
(1) Dovozni priključek na območje OPPN je z regionalne ceste R2-430/0282 Celje–Višnja vas.
(2) Na območju OPPN poteka glavna prometnica (tovarniška cesta) v smeri daljše osi tovarniškega območja zahod-vzhod. Nanjo se navezujejo obstoječe in predvidene ceste. V vzdolžni smeri poteka še vzporedna cesta. Cestno omrežje omogoča nemoten notranji promet v obeh smereh in napajanje proizvodnih hal. Radiji zadostujejo za promet s priklopniki. Objekti so locirani tako, da je omogočen urgentni promet (gasilci, rešilni avto ipd.).
(3) Ob vseh objektih kot tudi ob dovoznem priključku so urejena parkirišča za osebna in tovorna vozila.
(4) Dovozne ceste so širine od 3.00 do 7.00 m, z obojestransko bankino (tudi obrobne) oziroma so sestavni del utrjenih platojev pred objekti. Bankine so zatravljene in so sestavni del zelenic ob objektih.
(5) Na industrijskem kompleksu, razen ob glavnih prometnicah, ni hodnikov za pešce in peš promet je vezan na interne servisne ceste.
(6) Glede na urejeno in primerno vzdrževano prometno infrastrukturo pomembnejših gradenj na obstoječem delu ni pričakovati. Ob izkazani potrebi, predvsem ob objektu »L« pa bo potrebno dograditi manjše odseke dovoznih cest, manipulacijski površin in hodnikov za pešce.
(7) Meteorne vode in odpadne vode s povoznih in parkirnih površin morajo biti speljane v površinski odvodnik skozi ločevalnik mineralnih olj in lahkih tekočin.
9. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Obstoječi objekti so priključeni na vodovodno omrežje, ki se napaja preko dveh priključkov JK 80 in PL 150. Predvideni objekti v območju OPPN se bodo oskrbovali z vodo iz obstoječih priključkov, ki pa ju bo v primeru povečane porabe vode potrebno povečati. Na cevovod se namestijo hidranti požarne varnosti.
(2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, predvsem podzakonski akt, ki ureja oskrbo z vodo. Upoštevati je treba veljavni pravilnik glede tehnične izvedbe in uporabe vodovodnih naprav.
10. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je že zgrajen ločen sistem kanalizacije, zato se ne predvidevajo večji posegi razen izgradnja priključkov in obnove obstoječih vodov.
(2) Meteorne vode se odvajajo v površinski odvodnik v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). Vse padavinske vode s povoznih in manipulacijskih površin, ki so onesnažene, se pred izpustom v vodotok očistijo v primerno dimenzioniranih lovilcih olj in maščob. Odvajanje meteornih voda z ureditvenega območja je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13).
(3) Za potrebe odvoda fekalnih odplak je že zgrajena fekalna kanalizacija. Fekalne odpadne vode se odvajajo v javni kanalizacijski sistem in naprej v čistilno napravo v skladu s pogoji navedene uredbe in smernicami upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja. Za odvajanje fekalnih vod iz novih objektov bo potrebno zgraditi samo priključke na obstoječo fekalno kanalizacijo.
(4) Tehnološke vode se pred priključitvijo na kanalizacijo očistijo v lokalni čistilni napravi do take mere, da zadoščajo veljavnim normativom. Za vse novogradnje je potrebno zgraditi priključke na obstoječo tehnološko kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavno zakonodajo in smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora.
11. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za trenutne potrebe območja po električni energiji je obstoječe omrežje zadostno in ne potrebuje dograditev. Pri rekonstrukciji in adaptaciji obstoječih objektov bo po potrebi izvedena tudi rekonstrukcija električnega omrežja. Ob izgradnji novih objektov bo potrebno zagotoviti dodatne vire električne energije, kar bo omogočila izgradnja nove TP in dodatni elektrovodi.
(2) Vse spremembe na elektro omrežju se bodo izvajale v skladu z Idejnim načrtom elektrifikacije na območju ZN Etol v Škofji vasi, številka 10/07, in smernicami Elektro Celje d.d..
(3) Na strehah objektov je dopustno namestiti sončne elektrarne ob upoštevanju vseh ostalih pogojev.
12. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Obstoječi objekti so priključeni na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij. Pogoji in način za priključitev predvidenih objektov na novo omrežje so natančneje določeni v smernicah upravljavca in ponudnika storitev.
(2) Predvideni objekti se bodo navezali na novo TK omrežje. Le-to se bo napajalo iz obstoječega omrežja. Pred izgradnjo novih omrežij elektronskih komunikacij je potrebno izdelati projekt, ki bo usklajen z ostalimi infrastrukturnimi omrežji.
13. člen
(plinovodno omrežje)
Obravnavano območje se napaja iz obstoječega internega omrežja plinovodnega sistema v skladu s pogoji upravljavca. Za oskrbo novozgrajenih objektov z nizkotlačnim plinom, pa bo potrebno zgraditi v sklopu komunalnega opremljanja zemljišča dodatne linije nizkotlačnega plinovoda.
14. člen
(zunanja razsvetljava)
(1) Pri osvetlitvi objektov in prometnih površin je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 87/07, 109/07, 62/10 in 46/13).
(2) Dela se morajo izvajati v dnevnem času, razen v nujnih primerih.
15. člen
(energetska oskrba)
Pri oskrbi objektov in tehnologije z energijo se v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, poleg obstoječih virov, to je zemeljski plin in električna energija, dopušča uporaba obnovljivih virov za energetsko oskrbo objektov (lesna biomasa, geotermalna, sončna ipd.).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
16. člen
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območje leži izven evidentiranih in zaščitenih arheoloških območij, kljub temu pa je ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o tem takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) Pooblaščeni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je potrebno omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
17. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje OPPN sodi v III. območje varstva pred hrupom, za katerega velja mejna dnevna raven hrupa 60 dBA in mejna nočna raven 50 dBA. Če je hrup posledica uporabe ali obratovanja obstoječih virov hrupa, med katerimi so tudi prometni infrastrukturni objekti ali naprave, dnevna in nočna raven hrupa ne sme presegati kritične ravni hrupa za to območje, ki so 69 dBA podnevi in 59 dBA ponoči.
(2) Meritve hrupa v območju OPPN izvajajo po naročilu zavezanca pooblaščene institucije.
18. člen
(varstvo zraka)
Dimovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13).
19. člen
(varstvo voda)
(1) V površinske odvodnike je dovoljeno izpuščati le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). Odvajanje odpadnih vod iz ureditvenega območja mora biti urejeno v skladu s pogoji navedene uredbe in smernicami upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Cisterne za tekoča goriva morajo biti izvedene v skladu z zakonodajo.
20. člen
(odpadki)
(1) Odpadke, ki bodo nastajali v okviru proizvodnje in obratovanja v območju OPPN, je potrebno zbirati in odlagati ločeno v skladu z njihovimi lastnostmi in v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi.
(2) Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki mora biti urejen v skladu z občinskim Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 90/11) in smernicami pristojnega izvajalca javne službe.
(3) Skladišča nevarnih snovi, skladiščenje odpadnih olj in nevarnih odpadkov, morajo biti načrtovana v skladu z Uredbo o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (Uradni list RS, št. 104/09).
21. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Pri predvidenih zasaditvah je treba uporabljati izključno avtohtone grmovnice in drevesne vrste s prevladujočimi listavci, ki so rastišču v tem območju primerni.
(3) Za varstvo tal veljajo naslednji ukrepi:
– površine, namenjene zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi,
– rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, ter uporabi za rekultivacijo razgaljenih ali manj kakovostnih tal,
– z odpadki in drugim materialom, vključno z odpadnim ali gradbenim materialom, je potrebno ravnati skladno z veljavnimi področnimi predpisi.
(4) Pri gradnji je potrebno uporabiti transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter le z dokazili o neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
22. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Pri izdelavi vodnogospodarskih ukrepov je upoštevana študija Vodnogospodarske podlage za ZN ETOL, ki jo je izdelal v mesecu aprilu 2006 mag. Matija Bogdan Marinček, številka pr. 01/06. Omenjena analiza kaže, da prihaja ob neugodnih vremenskih prilikah do večjih koncentracij visokih vod ravno na območju OPPN.
(2) Za rešitev nevarnosti pred visokimi vodami je predlagana ureditev strug obstoječih vodotokov in zadrževanje površinskih vod. Idejno zasnovo za ureditev neimenovanega potoka na območju OPPN je pripravil mag. Matija Bogdan Marinček, številka projekta 04/07.
23. člen
(varstvo pred potresom)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Projektni pospešek tal je 0,125 g. V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
24. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– v fazi projektiranja se izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«; požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti; predpisan je Požarni red,
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– odmike objektov od parcelnih mej,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje območja,
– intervencijske poti in površine.
(2) V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
(3) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
(4) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
(5) Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV
25. člen
(etapnost)
OPPN omogoča etapno izvajanje, oziroma postopno izvajanje, skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno gospodarsko infrastrukturo. Posamezne etape morajo biti izvedene funkcionalno in v celoti z vsemi predvidenimi posegi, tako da se med posameznimi fazami gradnje ne povzroča dodatnih škodljivih vplivov na okolje. V 1. fazi realizacije je potrebno izvesti tudi predvidene ureditve potokov za zmanjšanje poplavne ogroženosti obravnavanega območja.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
26. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Dopustna odstopanja pri gradnji so umestitve manjših objektov znotraj zazidalnih con ter smiselne in strokovno utemeljene spremembe pri umeščanju tehnoloških naprav, komunalne, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture in ureditve zelenih površin ob pogoju boljših tehnično tehnoloških rešitev ter z upoštevanjem, da takšne rešitve ne bodo porušile zasnove ureditvenega območja OPPN.
(2) Z uporabo dopustnih odstopanj se ne sme povečati vpliv predvidenih objektov in naprav na okolje.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
27. člen
(obveznosti med gradnjo)
Med gradnjo je potrebno izpolniti predvsem naslednje pogoje:
– zavarovati gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, izvajati gradbene posege s težkimi gradbenimi stroji v suhem vremenu,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta in skladiščenja,
– na gradbišču je dovoljeno skladiščiti le najmanjšo količino nevarnih snovi na za to primerno urejenih skladiščnih površinah,
– med gradnjo je zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah.
XII. KONČNE DOLOČBE
28. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje.
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določba Odloka o zazidalnem načrtu ETOL (Uradni list SRS, št. 28/85 in 34/89, projekt številka 8/85, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje) na območju tega OPPN.
30. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
31. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-13/2013
Celje, dne 27. maja 2014
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
