Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in (109/12)), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 27. redni seji dne 27. 5. 2014 sprejel

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88, ter Uradni list RS, št. 86/01), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Babno – Ložnica IV (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d.o.o. Celje, pod številko projekta 713/13.

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.

(1) Po prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč znotraj območja predvidenega za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
– nova interna navezovalna cesta,
– enostanovanjski objekti z zunanjo ureditvijo,
– gospodarska javna infrastruktura.

(1) Območje OPPN se nahaja na zahodnem delu mesta Celje na Babnem. Na vzhodu meji na že sprejeti OPPN za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Babno – Ložnica (Uradni list RS, št. 80/09), na jugu na javno pot 532971 ter na zahodu na obstoječo poselitev. Območje OPPN obsega parcele št. 1149/3, 1149/5, 1151/1, 1149/4, 1151/2, vse k.o. Medlog. Površina območja meri cca 0,83 ha.
(2) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja ter nujne morebitne vodnogospodarske ureditve.
(3) V primeru, da prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Na območju OPPN so predvidene odstranitve objektov v primeru izgradnje novih objektov.

Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja. Posegi zunaj območja OPPN:
– kanalizacija: parc. št.: 1716,
– elektrika: parc. št.: 2553,
– vodovod: parc. št.: 1149/1, 2544, 2545, 1716, vse k.o. Medlog.

(1) Območje OPPN se navezuje na sosednja območja preko interne ceste, dostopno je preko javne poti 532971 in javnih cest. Znotraj območja OPPN se predvidi osem stanovanjskih objektov.
(2) Širše območje je pretežno nepozidano. Prostorske zasnove se izvajajo parcialno z izvedbo posameznih OPPN, ki umeščajo enostanovanjske objekte.

Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja stanovanjskih stavb. Dopustne so dopolnilne mirne dejavnosti, ki ne povzročajo večje obremenitve okolja s hrupom in emisijami, kot je dopustna za stanovanjska območja.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnja enostanovanjskih stavb – prostostoječih hiš (gradnja, dozidave),
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometne ureditve,
– urejanje zunanjih in zelenih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov samo za lastne potrebe (garaža, drvarnica, savna, nadstrešek, zimski vrt, bazen, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve).

V skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena je dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI, in sicer:
– stavbe: stanovanjske stavbe, 11100 – enostanovanjske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti: gradbeni inženirski objekti, 21120 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste, 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna, komunikacijska omrežja, 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Umestitev objektov na zemljišču, ki je namenjeno gradnji, določa gradbena linija in odmiki od meja sosednih parcel. Prikazana je v grafičnem delu OPPN. Nove stavbe so odmaknjene od parcelnih meja, da ne bo motena sosednja posest in da je možno njihovo vzdrževanje in raba v okviru parcele. Najmanjši odmik od parcelnih mej je:
– pri nezahtevnih in enostavnih objektih vsaj 3,0 m,
– pri ograjah najmanj 0,50 m. S pisnim soglasjem lastnika zemljišča so lahko ti odmiki tudi manjši.

(1) Tlorisni gabariti predvidenih objektov so:
– objekti 1,3,4,5,6: 9,00 m x 14,00 m
– objekt 2: 10,00 m x 20,00 m
– objekt 8,7: 8,00 m x 12,00 m.
(2) Etažnosti obstoječih in predvidenih objektov so:
– etažnost objektov je določena s številom etaž nad terenom: pritličje (P) + etaža (1). Mogoča je izvedba kleti, vendar v nepropustni kesonski izvedbi in obveznim geološkim mnenjem,
– streha: simetrična dvokapnica naklona 35°–45°, v rdeči barvi,
– ob osnovnem objektu se lahko zgradi nadstrešnica ali garaža tlorisnih dimenzij 6,00 m x 6,00 m z ravno streho oziroma v minimalnem naklonu ali kombinacijo obeh.
(3) Dopustna je izvedba frčad v strešini objekta ali drugo odpiranje strešin, skupna dolžina zidov frčad v posamezni strešini ne sme preseči polovice dolžine objekta. Dopustna je izvedba osnovnega objekta z aneksi poljubnih oblik kjerkoli znotraj maksimalno dovoljenih tlorisnih dimenzij objekta (tlorisne dimenzije objekta večje za +10 %).
(4) Strešine nad aneksi in strešine frčad so lahko ravne, enakega naklona kot osnovne strešine ali z drugim naklonom vklopljene v strešine objekta.
(5) Kote pritličij predvidenih objektov se načrtuje s koto pritličja dvignjeno nad predvideno niveleto ceste za cca 15 cm.

(1) Za vse objekte se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi orientirani prečno in vzdolžno na predvideno interno cesto. Fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne ali enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna.

(1) Znotraj gradbene parcele je potrebno dovoz do objekta in parkirne površine urediti v širini najmanj 3 m.
(2) Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Ograja je lahko živa meja, žična ozelenjena ali lesena ograja, visoka do 1,50 m, vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Lesena ograja naj bo členjena, med vertikalnimi stebrički ograje naj bodo polnila.
(3) Znotraj gradbene parcele je dopustna postavitev nadstreškov nad vhodi, terasami, ureditev teras in drugih pomožnih objektov za lastne potrebe.

Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami (lipe, gabri, bori), tujerodne naj se ne uporabljajo.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– vsi objekti znotraj območja OPPN bodo priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljalec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljalcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.

(1) Območje OPPN se nahaja v naselju Babno, jugozahodno od stanovanjske soseske Lava. Priključevanje območja se uredi z novo interno navezovalno cesto z obračališčem, ki bo na južni strani priključena na obstoječo javno pot št. 532971.
(2) Karakteristični normalni profil ceste med sosednjimi parcelnimi mejami je:

Enostranska bankina               1 x 0,50 m
vozišče                           1 x 4,50 m
Skupaj:                              5,00 m.

(3) Prečni sklon ceste je 2,5 %. Cesta je enostransko obrobničena. Na strani robnika bo izvedeno odvodnjavanje ceste. Hišni priključki na strani robnika bodo izvedeni preko pogreznjenega robnika.
(4) Pred asfaltiranjem ceste je potrebno izvesti vse komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod asfaltnimi površinami.

Za vsak objekt je potrebno zagotoviti minimalno dve parkirni mesti (2PM) na lastni parceli.

Ob interni navezovalni cesti niso predvidene posebne površine za kolesarski in peš promet.

(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje OPPN priključi na obstoječ vodovod LŽ-N, DN 80, ki potekata na južni strani območja ob cesti ob lokalni cesti.
(2) Na območju se zgradi za predvidene objekte sekundarno vodovodno omrežje. Nov vodovod se izvede pod predvideno navezovalno cesto iz LŽ-N, cevi DN 80 mm. Hišni priključki se izvedejo z navrtnim oklepom, ter cestnim zapornim ventilom. Priključki morajo biti profila 25 mm, cevi polietilen 10 barov. Vodomer se vgradi v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek izven stanovanjskega objekta.
(3) Na projektirano vodovodno omrežje se namestijo nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti.
(4) Predviden vodovod mora biti izgrajen in predan v upravljanje javnemu podjetju VO-KA Celje pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.

(1) Za odvodnjavanje odpadnih vod iz OPPN je že zgrajena javna kanalizacija v javni poti na jugu obravnavanega območja. Odvodnja komunalnih odplak je predvidena na centralno čistilno napravo Celja.
(2) Komunalne odpadne vode: Vsi objekti na območju OPPN se priključijo na javni kanal št. 103075 preko predvidenega fekalnega kanala, ki poteka pod predvideno interno napajalno cesto. Hišni priključki bodo izvedeni preko revizijskih jaškov. Interni hišni priključki se izvedejo iz plastičnih cevi premera minimalno 160 mm in minimalnim padcem 1 %.
(3) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvodnjavanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07) ter »Odloku o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in odpadne padavinske vode na območju Mestne občine Celje« (Uradni list RS, št. 9/10).
(4) Padavinske odpadne vode: Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale preko peskolovov v meteorni kanal in preko predvidenega zadrževalnika meteornih vod v javni kanal v mešani rabi. Padavinske vode iz strešin se vodijo preko peskolovov v ponikovalnice.
(5) Odvodnjavanje padavinskih vod za posamezne objekte se predvidi v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), in sicer z zadrževanjem in ponikanjem v skladu z geološko-geomehanskim poročilom, izdelal Geosvet, d.o.o. št. proj.: 47-6/08, junij 2008.
(6) Priključek na javni kanal bo izveden na način, da se meteorni kanal in fekalni kanal pred priključkom na javni kanal združita v skupnem revizijskem jašku. Kota priključka naj bo na 238.00 m.n.m. Kota dopušča minimalni padec kanalizacije glede na višinske kote terena in predvidene nivelete ceste.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati smernice upravljalca in vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(8) Predvidena kanalizacija mora biti izgrajena in predana v upravljanje javnemu podjetju VO-KA Celje pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.

(1) Ob robu izven območja OPPN je predvidena nova transformatorska postaja, za katero je že izdelana PGD in PZI projektna dokumentacija ʺTransformatorska postaja Ložnica naselje s priključnim kablovodom 10(20)kVʺ št. 130/11-E, izdelal Elektro Celje d.d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje, september 2011, na podlagi katere je že bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
(2) Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov v območju OPPN bo na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah nove transformatorske postaje TP LOŽNICA NASELJE, za katero je že izdelana PGD in PZI projektna dokumentacija ʺTransformatorska postaja Ložnica naselje s priključnim kablovodom 10(20)kVʺ št. 130/11-E.
(3) V zasnovi je predvidenih 8 novih stanovanjskih hiš, ena obstoječa stanovanjska hiša in javna razsvetljava JR. V območju predvidenih enodružinskih stanovanjskih hiš št. 7 in 8 poteka obstoječi nadzemni elektroenergetski vod, ki služi za napajanje obstoječih objektov na parceli št.: 1151/1, 1151/2, 1152 in 1153, k.o. Medlog. V sled sprostitve zemljišča je istega potrebno preurediti od točke A do točke B in točke C. Obstoječe prosto-zračno omrežje od točke A do točke B in C se bo demontiralo in nadomestilo z zemeljskim NN vodom iz nove elektro omare R (točka E) IZVOD 4.
(4) V območju OPPN je predvidena enostanovanjska stavba A, za katero so že bili izdani projektni pogoji s strani Elektra Celje d.d, št.: 551890, z dne 5. 7. 2013 in pridobljeno soglasje k projektu št.: 551890, z dne 8. 11. 2013. Ko bo Elektro Celje d.d. demontiralo prostozračno omrežje od obstoječega NN droga Oporišče št.: 16 (točka A), do obstoječega NN droga Oporišče št.: 17 (točka A`) bo za potrebe napajanja objekta A iz nove prosto-stoječe omare PS RO (točka A) do droga A` položilo nov zemeljski kabel, ki se bo v točki A` s kabelsko spojko spojil z napajalnim kablom za objekt A, kar pa ni predmet tega OPPN-ja.
(5) V točki A (Obstoječi NN drog Oporišče št.: 16) je predvidena nova elektrorazvodna omara PS RO, ki je obdelana v projektni dokumentaciji PZI št.: 130/11-E, ki jo je izdelalo Elektro Celje in ni predmet tega OPPN-ja.
(6) Trase v podrobnem načrtu služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije PGD,PZI transformatorske postaje s priključnimi SN in NN vodi skladno s pogoji upravljavca vodov.
(7) Hišni priključki se morajo zgraditi kot kabelski priključek, položen v zemljo ali v kabelsko kanalizacijo.
(8) Predvideni nizkonapetostni izvodi iz TP 10(20)/0.4 kV bodo izvedeni s kabli tipa E-AYY (AY2Y) – J4 x (35 do 150)SM +1.5 RE mm2.
(9) Za NN priključno merilne omarice PMO se uporabijo prosto stoječe NN omarice, ki se postavijo na montažne plastične ali betonske temelje. Predvidena oprema: projekt (PGD oziroma PZI).
(10) Kabelski jaški bodo različnih dimenzij, armirano betonski ali zidani z ustreznimi litoželeznimi pokrovi nosilnosti 250 kN (po tipizaciji Elektro Celje d.d.). Lokacija jaškov, kot tudi detajli kabelske kanalizacije bodo obdelani v projektu PGD in PZI.
(11) Pri nadaljnjem načrtovanju (PGD in PZI) dokumentacije je potrebno upoštevati že izdelano idejno rešitev elektrifikacije obravnavanega območja.

(1) Javna razsvetljava se uredi na celotni trasi interne navezovalne ceste, praviloma na vzhodni strani cestišča ob pločniku.
(2) Javna razsvetljava bo izvedena s tipskimi kandelabri (nadzemna višina 5–9 m) in svetilkami, ki bodo ustrezale obstoječi zakonodaji. Razdalja med kandelabri bo cca 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča bo znaša od 0.5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 mm2. Prižigališče JR bo v prostostoječi NN omarici, locirani ob predvideni elektrorazvodni omari R.
(3) Izbrana morajo biti takšna svetila, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z določili uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja.

(1) Novo TK, KKS omrežje bo projektirano tako, da se novi kabli uvlečejo v cevi kabelske kanalizacije. Pri tem bo na glavnih trasah kabelska kanalizacija izdelana z dvema Mapitel cevema Ø110 mm. V razvodnem delu se uporabijo cevi 2 x PEHD Ø50 mm. Kabelska kanalizacija je projektirana tako, da je možna kasnejša dodatna inštalacija kablov z optičnimi vodniki ali mikrocevk in mikrokablov z optičnimi vodniki.
(2) Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Načrt notranje telekomunikacijske inštalacije naj bo izdelan v posebnem načrtu.
(3) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop.
(4) Kabelski jaški bodo različnih dimenzij, armirano betonski ali zidani z ustreznimi litoželeznimi pokrovi nosilnosti 250 kN (po tipizaciji). Lokacija jaškov, kot tudi detajli kabelske kanalizacije bodo obdelani v projektu PGD in PZI.
(5) Pri nadaljnjem načrtovanju (PGD in PZI) dokumentacije je potrebno upoštevati že izdelano idejno rešitev obravnavanega območja.

(1) Južno od območja OPPN poteka nizkotlačno (0,10 bar) plinovodno omrežje.
(2) Za predvidene objekte na območju OPPN se predvidi priključitev na nizkotlačno plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom.
(3) Pri projektiranju in izgradnji se upošteva parametre v skladu s pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar ter tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja plinskega omrežja v Mestni občini Celje.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah).

Ogrevanje bo na plin ali na obnovljive vire ogrevanja.

(1) Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (v Sloveniji ratificirana leta 1999 – Uradni list RS, št. 7/99) in ZVKD-1 je o pred posegi v prostor ali pred gradnjo potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
(2) Območje v južnem delu posega v registrirano arheološko območje Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56) – arheološki spomenik. Skladno z varstvenim režimom za arheološko najdišče in 74. ter 75. členom ZVKD-1 morajo biti izvedene predhodne arheološke raziskave za ugotovitev vsebine in sestave arheološkega najdišča.
(3) Predhodne arheološke raziskave morajo biti izvedene v fazi priprave PGD dokumentacije.
(4) Skladno z 28. točko 3. člena ZVKD-1 se na razpoložljivih površinah izvedejo predhodne arheološke raziskave (arheološki testni izkop), in sicer 15 ročno izkopanih testnih jam (1 x 1 m do pojava arheoloških ostal in oziroma do sterilne geološke osnove) na območju novogradnje in infrastrukturnih vodov. Natančna lokacija testnih jam se mora uskladiti z odgovornim konservatorjem. Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembe izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ.
(5) Na osnovi rezultatov arheoloških testnih jam bodo določeni nadaljnji ukrepi varstva spomenika.
(6) Za dejansko izvedbo arheološke raziskave na terenu je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Za pridobitev omenjenega soglasja je potrebno na ministrstvo posredovati vlogo za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo, ki mora vsebovati kulturnovarstvene pogoje ZVKDS, zaris lokacije raziskovanja in obsega načrtovanega posega na katastrskem načrtu v merilu, finančni načrt raziskovanja s specifikacijo ocene stroškov in soglasje lastnika zemljišča za poseg v nepremičnino.

(1) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, na podlagi katere območje obravnave sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63 dBA podnevi in 53 dBA ponoči.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi: kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporablja toploto se uporablja ekološko sprejemljiva goriva. Gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(4) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.

Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

(1) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Prostor za odpadke se nahaja ob objektih. Dovoz do njih je omogočen preko internega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor vzhodno ob vstopu na območje OPPN, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).

Območje OPPN je poplavno ogroženo s strani vodotoka Koprivnica. Na območju Mestne občine Celje je načrtovana izgradnja protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje, ki se je pričela v letu 2012 in se bo predvidoma zaključila do sredine leta 2015. V okviru teh ukrepov je že izvedena tudi gradnja visokovodnih nasipov in zidov ob vodotoku Koprivnica na obravnavanem odseku, vendar uporabno dovoljenje tem ukrepov v času sprejemanja akta še ni bilo podeljeno. Do izdaje uporabnega dovoljenja za navedene protipoplavne ukrepe, gradnja v okviru predmetnega OPPN ni dovoljena, prav tako ne bo možna izdaja vodnih soglasij za posamezne faze OPPN.

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. Pospešek tal je 0,150.

(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu.

Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo.

Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.

Za zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče.

Ko bo izdano uporabno dovoljenje protipoplavnim ukrepom ob Koprivnici (Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi, Protipoplavni ukrepi ob Koprivnici na Ostrožnem in Lavi) se lahko prične z načrtovanjem in izvedbo prve faze prostorske ureditve v kateri se območje OPPN v celoti komunalno opremi, v drugi fazi se pristopi k izgradnji enostanovanjskih objektov.

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov stavb ter zmanjšanje etažnosti. Dopustno je povečanje tlorisnih gabaritov 10 %.
(3) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege stavbe ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike od sosednjih parcel in druga določila tega odloka.
(4) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Mestna občina Celje. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.