Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) je Mestni svet Mestne občine Celje na 27. redni seji dne 27. 5. 2014 sprejel

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88 ter Uradni list RS, št. 86/01), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Lokrovec – Na Jasi (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje, pod številko projekta št. 62-2009.

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.

Območje OPPN zajema parceli št. 872/23 in 872/33, obe k.o. Ostrožno. Območje OPPN je veliko cca 8.206 m2 oziroma 0,8 ha. Nahaja se v severnem delu Celja, severno od avtoceste Ljubljana–Celje oziroma V. prometnega koridorja, na širšem območju naselja Lokrovec in predstavlja nadaljevanje stanovanjske soseske Prvomajska. Območje zemljišč predstavlja v naravi delno tenis igrišča in travnik sredi gozda.

Na območju OPPN je načrtovana prostorska ureditev, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podaja izvedbene pogoje za gradnjo novih stanovanjskih objektov in pripadajoče gospodarske infrastrukture ob upoštevanju prometnih, komunalnih ter energetskih normativov. Na obravnavanem območju je predvidena stanovanjska gradnja v zelenju, nižje etažnosti s skupnim oskrbovalnim objektom.

(1) Območje se nahaja v severnem delu Celja, na prehodu strnjene grajene strukture mesta v odprt prostor. Območje je s samo strukturo Celja povezano preko pozidave pretežno enostanovanjskih hiš na Prvomajski ulici.
(2) Prometno napajanje območja OPPN je preko obstoječe prometnice z navezavo na sosesko iz prejšnjega odstavka, od koder se s prečenjem avtocestne povezave in preko naselja Ostrožno širše območje navezuje na mesto Celje. V bližini območja OPPN se nahajata tudi dva priključka na avtocesto Ljubljana–Celje, in sicer priključek Celje – vzhod pri Lopati in priključek Celje – center pri Hudinji.

(1) Znotraj območja je predvidena izgradnja novega stanovanjskega naselja z enostanovanjskimi in dvostanovanjskimi stavbami. Skupaj je načrtovanih 18 stavb, od tega 13 samostoječih enostanovanjskih stavb, 2 dvojčka ter 1 večnamenska nestanovanjska stavba. Osnovna značilnost zasnove območja je, da se prostor razbremeni avtomobilskega prometa in se le-tega kontrolirano vodi enosmerno in večinoma pod nivojem bivalnih etaž stavb, kamor se umešča tudi glavnina parkirnih površin. Urbanistično je naselje razdeljeno na tri nize. Severovzhodni niz sestavljajo štiri enostanovanjske stavbe, ki imajo neposreden dovoz iz lokalne ceste. Osrednji niz sestavljajo dve enostanovanjske in dve dvostanovanjske stavbe. Jugozahodni niz pa sestavlja sedem enostanovanjskih stavb. Osrednji in jugozahodni niz se napajata iz interne pokrite prometne površine. Nizi so prostorsko umeščeni z zamikom, tako da je iz dnevno-­bivalnih prostorov omogočen odprt pogled med stavbami.
(2) Na skrajnem jugozahodnem robu pa je obvezna ohranitev gozda, tako da se ustvari vizualne bariera med sosednjo sosesko na jugu.

(1) Znotraj območja je dovoljena gradnja 18 stavb, od tega 13 samostoječih enostanovanjskih stavb, 2 dvojčkov ter 1 večnamenske nestanovanjske stavbe.
(2) Večnamenska stavba je okvirnih tlorisnih dimenzij 17 x 15 metrov ter etažnosti do K+P+1. Vanjo sodijo tiste servisne in storitvene dejavnosti, ki so podpora funkcioniranju celotnega naselja med drugim pralnica, wellnes, garderobe, tuši in slačilnice za športne dejavnosti, dnevni bar in podobno. Predvidene dejavnosti ne smejo povzročati hrupa ali generirati povečanja prometa glede na kategorijo dovozne ceste. Ostale stavbe so izključno stanovanjske. Imajo različne tlorisne dimenzije pri čemer so široke okvirno med 6 in 8 metrov, dolge pa med 12 in 25 metrov. Etažnost stavb glede na teren narašča. Severovzhodni niz stavb je etažnosti do K+P, pri čemer je lahko višina najvišjega dela stavb nad obstoječim terenom največ 9.00 metra oziroma do 265,00 m.n.v. Osrednji niz stavb je etažnosti do K+P+1, pri čemer je lahko višina najvišjega dela stavb nad obstoječim terenom največ 10.00 metra oziroma do 267,00 m.n.v.. Jugozahodni niz stavb pa je etažnosti do K+P+2, pri čemer je lahko višina najvišjega dela stavb nad obstoječim terenom največ 11.00 metra oziroma do 270,00 m.n.v..
(3) Oblikovanje stavb, tako volumnov, fasad kot streh je poeenoteno. Izbor materialov za fasado se navezuje na kontekst obstoječega naravnega pretežno z gozdom poraslega prostora, pri čemer je zaželena uporaba lesa. Strehe so lahko asimetrične večkapnice, enokapnice ali ravne. Volumen streh se lahko izkoristi za povečanje volumna najvišje etaže.
(4) Do izgradnje stanovanjskih stavb je dovoljena gradnja športnih igrišč za tenis, ki se lahko začasno pokrijejo tudi z balonsko napihljivo in montažno konstrukcijo, pri čemer se večnamenska stavba lahko uporabi za umestitev garderob, tušev, slačilnice ter klubskega prostora.
(5) Urbanistični kazalci za stanovanjsko gradnjo so Fz dop. = 0,35 in Fi dop. = 0,61. Maksimalni dopustni faktorji kot možna toleranca so Fz dop. = 0,4 in Fi dop. = 1,2.
(6) Na območju so dopustne manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Za premostitev višinskih razlik se naj izvedejo zemeljski nasipi, v primeru betonskih zidov pa naj le-ti bodo ozelenjeni.
(7) Enostavne in nezahtevne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele namenjene gradnji. Dovoljena je tudi postavitev ograj višine do 1,80 m, in sicer na rob parcele. Dovoljena je postavitev zunanjih bazenov do velikosti 30 m² in globine do 1.5 m, ki pa morajo biti odmaknjeni od sosednje parcele za minimalno 4 metre.
(8) V območju naselja je na skrajnem vzhodnem delu predviden skupni prostor. Vanj se umestijo igralne površine za otroke, klopi, mize in ležalniki, ki bodo služili kot skupna dnevna soba v obstoječem gozdu in bo namenjena vsem lastnikom stanovalcem. Prostor je namenjen izvedbi piknikov, praznovanju rojstnih dni, druženju.

(1) Dostop na obravnavano območje je že zagotovljen preko obstoječe ceste, ki vodi iz smeri juga in se odcepi ter konča kot slepa ulica. Obstoječa cesta je širine 2,50 m z obojestransko utrjeno bankino in jo je pred gradnjo novih objektov potrebno razširiti na 4,50 m z obojestransko utrjeno bankino ter hodnikom za pešce, kar omogoča normalen dvosmeren promet, ki se odvija na tem območju. Promet je pretežno lahek osebni promet z izjemo napajanja (intervencija, dostava kurilnega olja, plina …).
(2) Na obravnavanem območju se predvidijo parkirišča, in sicer na odprtem 11 parkirnih mest in v garažni hiši objekta 39 parkirnih mest. Skupno je tako predvidenih 50 parkirnih mest in zadostuje potrebnemu številu parkirišč za stanovanjske objekte. Zunanje parkirišče je možno tlakovati ali izvesti z asfaltno prevleko. Zaradi zmanjšanja koeficienta odtoka je parkirne površine ustrezneje tlakovati in s tem omogočiti ponikanje. Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu s predpisi ki urejajo varnost cestnega prometa.

(1) Energija za napajanje predvidenih odjemalcev znotraj OPPN je na razpolago na NN zbiralnicah obstoječe TP 10(20) kV Rebernice jug. Transformatorska postaja 10(20)/0.4 kV je montažno betonske tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 1 x 1000 kVA. Predvidena distribucijska mreža znotraj kompleksa OPPN bo izvedena z zemeljskimi kablovodi:
– SN kablovodi 20 kV: 3 x (NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 mm2, 20 kV),
– NN kablovodi 1 kV: E- AYY(AY2Y) – J 4 x (35 do 150)SM + 1.5RE mm2.
(2) Priključno merilna mesta za posamezne objekte bodo v predvidenih NN razdelilno merilnih omaricah Rxx nameščenih na mejah parcel oziroma ob dovoznih cestah, energetskih prostorih, in sicer na stalno dostopnem mestu.
(3) Na območju OPPN se predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le-ta se izvede s tipskimi kandelabri (nadzemna višina 5–9 m) in svetilkami, ki ustrezajo predpisom, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja in imajo vgrajene varčne sijalke. Razdalja med kandelabri je 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča znaša od 0.5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Prižigališče JR je v prostostoječi NN omarici locirani v bližini TP. Lokacija kandelabrov se določi kasneje, ko bo znana velikost garaž in bo možna mikro lokacija temeljev.

Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK vodi ob zahodnem robu in jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kolikor ovirajo predvideno gradnjo. TK trase in priključevanja objekta na TK vode je predmet PGD, PZI dokumentacije. Za potrebe izvedbe TK razvoda se izdela PGD, PZI projekt, ko so znane potrebe po številu priključkov. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je v grafičnih prilogah vrisana idejna trasa TK vodov. V naslednjih fazah projektiranja naj se predvidijo optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objektov predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi.

(1) Na obravnavanem območju je ločen sistem kanalizacije.
(2) Padavinske odpadne vode se speljejo v obstoječi odprti jarek preko predvidenega meteornega kanala. Padavinske odpadne vode utrjenih površin okolja in strešnih površin se zberejo v kanalizacijo meteornih vod, ki se na odprti odvodnik priključi preko cevnega zadrževalnika meteornih vod velikosti cca 36 m3, skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-1, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12). Zadrževalnik se priključi na predviden meteorni kanal, ki bo speljan v obstoječi odprti jarek na severnem delu območja. Odpadne vode iz garaže morajo biti v javno kanalizacijo speljane preko lovilca olj, za katerega mora biti voden dnevnik obratovanja in vzdrževanja. Za obstoječi večnamenski objekt bo izvedeno odvodnjavanje meteornih odpadnih vod s ponikanjem.
(3) Komunalne odpadne vode se speljejo v javni kanal ob Prvomajski ulici št. 104248, preko črpališča in tlačnega voda. Fekalna kanalizacija do črpališča se izvede kot gravitacijska. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod koto zunanje ureditve, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod koto zunanje ureditve morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko internega črpališča. Za obstoječi objekt bo izgrajeno začasno manjše črpališče, ki bo preko tlačnega voda odvajalo odpadne fekalne vode v javni kanal ob Prvomajski ulici št. 104248. Celotna kanalizacija mora biti sprojektirana v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12).

Na jugozahodnem robu območja urejanja je obstoječi vodovod PVC 110 mm, ki je del osrednjega vodovodnega sistema Celje. Za oskrbo objektov z vodo je predviden vodovodni priključek iz javnega vodovoda PVC 110 mm ob Prvomajski ulici. Priključek se izvede iz ductilne litine premera DN 80 mm. Za potrebe požarne vode se predvidi akumulacijski bazen s črpališčem in trije zunanji hidranti. Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje se v normalnih razmerah zagotovi tlak 315 do 305 m nadmorske višine. Za zagotavljanje optimalnega tlaka v nižje ležečih objektih se po potrebi vgradijo naprave za znižanje tlaka. Hidranti zunaj objekta so del internega vodovodnega omrežja in so priključeni za števcem, na vejo, ki se izvede kot zanka. Za predviden vodovod in rekonstrukcijo črpališča v vodohranu Ostrožno je potrebno izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti soglasje upravljavca vodovoda pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz obravnavanega območja OPPN. Črpališče mora biti rekonstruirano in predviden vodovod zgrajen ter predan v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., pred izdajo soglasja za prvi izgrajen objekt v območju OPPN. Obstoječa večnamenska stavba že ima urejen primeren vodovodni priključek.

Ob obravnavanem območju ni izgrajeno plinovodno omrežje. Za obravnavane objekte je predvidena začasna (do izgradnje plinovodne mreže) lastna plinska oskrba s tremi vkopanimi rezervoarji za plin.

Vsi načrtovani objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.

(1) Območje OPPN leži izven zavarovanih območij in objektov registrirane kulturne dediščine, zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.
(2) Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, se po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda. Zavod pripravi načrt predhodnih arheoloških raziskav z namenom natančne določitve dejanskega stanje za izdajo kulturnovarstvenega soglasja na območjih iz prejšnjega odstavka.
(3) Kolikor predhodne arheološke raziskave kljub temu niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – Odl. US, 90/12 in 111/13); omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru se predlaga, da lastnik zemljišča ali investitor ali odgovorni vodja del o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(5) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod za varstvo kulturne dediščine to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

Vsi predvideni objekti se priključijo na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v centralno čistilno napravo. Meteorne vode pa se preko cevnega zadrževalnika meteornih vod v velikosti cca 36 m3 odvajajo v bližnji površinski odvodnik. Za obstoječi večnamenski objekt se izvede odvodnjavanje meteornih odpadnih vod s ponikanjem.

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) sodi območje OPPN v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri tako, da ostane kvaliteta zraka na sprejemljivi ravni.

(1) Za vse stavbe se zagotovi zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega mesta do odjemnega mesta je lahko max. 15 % v strmini oziroma 4 % v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,
– zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
(3) Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor je ustrezno prezračevan,
– tla v prostoru so ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd..
(4) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta. Minimalna širina transportne poti je 3 m.

Rodovitni del prsti, ki je odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Deponiranje viškov odkopane zemljine na sosednih gozdnih površinah ni dovoljeno.

Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.

(1) Ureditveno območje sega neposredno do gozdov s posebnim pomenom v Mestni občini Celje. Kakršnokoli poseganje v ta gozd ni dovoljeno.
(2) Ker so predvideni objekti od gozdnega roba oddaljeni manj kot eno sestojno višino odraslega gozdnega sestoja, t.j. 25 m, so posegi na celotnem območju OPPN izjemoma možni, vendar v tem primeru lastnik in upravljavec gozda ne odgovarjata za morebitno škodo, ki bi nastala na novozgrajenih objektih in infrastrukturi zaradi bližine gozda. Zato mora biti predhodno sklenjen notarsko overjen dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda na tem območju. S tem dogovorom se opredelita plačnik in način plačila dodatnih stroškov, ki lahko s posegom in njegovim vplivom nastanejo zaradi oteženega gospodarjenja z gozdom in škod na gozdnem sestoju. Ta dogovor mora biti v vednost dostavljen Zavodu za gozdove oziroma mora biti sestavni del projektne dokumentacije za vse objekte, ki so od gozdnega roba oddaljeni manj kot eno sestojno višino odraslega gozdnega sestoja, t.j. 25 m.
(3) Če dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda, ni zagotovljen na način iz prejšnjega odstavka, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje z gozdom, ujme ali sanacije njihovih posledic.
(4) Potrebno je zagotoviti možnost gospodarjenja s sosednjimi gozdovi in sicer tako, da je zagotovljen dostop do gozdov ter omogočeno vlačenje lesa do začasne deponije.

(1) Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje.
(3) V objektih, ki so določeni s predpisi se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(4) Območje OPPN ni poplavno ogroženo.

Načrtovane ureditve se lahko izvedejo v posameznih etapah. Izgradnji posameznih območij mora slediti izgradnja gospodarske javne infrastrukture.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju stavb je dovoljena tudi drugačna tlorisna zasnova posameznih stavb, spremenjeno število ter zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov stavb, pri čemer se pri seštevku površin vseh objektov znotraj območja ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti območja navedenih v petem odstavku 7. člena.
(2) Dovoljena so manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel na robu območja. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje tem parcelam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Meje parcel namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo OPPN. Lahko se spreminja njihovo število, velikost in obliko.
(4) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(5) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(6) Odstopanja od rešitev tras vodov gospodarske infrastrukture, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor Celje.

Z dnem uveljavitve tega odloka v obsegu meja podrobnega načrta, navedenega v 3. členu odloka, prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za obmestni prostor MOC (Uradni list RS, št. 108/01, 34/12) ter Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Lokrovec, za območje Lahovniška hosta in za območje Zg. Hudinja - Lahovna (Uradni list SRS, št. 36/88 in Uradni list RS, št. 70/95, 21/02, 29/06, 46/07, 90/07, 80/09 in 80/11).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.