Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 27. redni seji dne 27. 5. 2014 sprejel

V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Spodnja Dobrova (Uradni list SRS, št. 36/88 in Uradni list RS, št. 99/01 in 56/08) se v 5. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Območje Spodnja Dobrova se spremeni tako, da se razširi enota 2c, ki zajema zemljišča s parcelnimi številkami 401/8, 401/9, 401/10, 402/1, 404/3, 403/1, vse k.o. Spodnja Hudinja, za namene gradnje enodružinskih stanovanjskih objektov.«.

Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
– novogradnje morajo biti v gabaritih prilagojene gabaritom obstoječe zazidave in praviloma ne presegajo višine dveh etaž;
– dovoljene so rekonstrukcije;
– prizidki so dopustni do višine obstoječega objekta, v mejah pripadajočega zemljišča objekta in 50 % volumna obstoječega objekta;
– nadzidave so dopustne do višine sosednjih objektov in ne smejo v le-teh poslabšati bivalnih pogojev ter ne presegajo z odlokom predpisane etažnosti;
– objekti, ki imajo zazidano površino večjo od 150 m2, morajo biti oblikovani tako, da je stavbna masa prilagojena ruralnemu okolju;
– naklon, barva in tekstura strešin morajo biti usklajeni s sosednjimi objekti in gabariti kulturne krajine, načeloma so to dvokapnice, mogoče pa je tudi sodobnejše oblikovanje strešin in objektov, vendar ob upoštevanju vpliva in vpetosti objekta v okolje in krajino;
– barva fasade in kritine se obvezno in natančno določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– pri vseh novogradnjah je mogoče za bivalne prostore izkoristiti tudi mansardne prostore;
– pri lociranju novogradenj in prizidkov je treba upoštevati predpisane odmike od prometnih površin in infrastrukturnih objektov ter sosednjih objektov. Upoštevati je potrebno tudi gradbene linije in gradbene meje, ki so izražene v prostoru;
– ograje so dopustne v obliki žive meje, utrjene z žično mrežo do višine 160 cm. Pri objektih za šport in rekreacijo ter poslovnih objektih je ograja odvisna od funkcije objekta in je lahko tudi višja in v drugačni izvedbi;
– oporni zidovi, razen v mejnih primerih (sanacija zemeljskih plazov) niso dovoljeni;
– na gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe v skladu z veljavno prostorsko in gradbeno zakonodajo. Za oblikovanje teh objektov veljajo enako določila kot za druge objekte;
– za lastne potrebe ali oddajanje viškov energije je mogoča postavitev fotovoltaičnih panelov v ravnini strešin in na fasade objektov;
– rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta, gradnja prizidka ali nadzidave z namenom transformacije enodružinskega objekta v tri ali več stanovanjskega ni dovoljena;
– dovoljene niso štiri ali več kapne strehe, stožčasti ali okrogli stolpiči ter drugi izzidki in oblike, ki pomenijo krnitev izvirnega stanja območja, posebej stavbnih gmot dovoljene niso barve fasad in kritine, ki so izstopajoče in neprimerne posamezni lokaciji;
– faktor zazidanosti zemljišč ne sme presegati Fz = 0,4, faktor izrabe pa Fi=1,2;
– oglaševanje v komercialne namene na območju PUP ni dovoljeno, dovoljeno je lastno oglaševanje.«.

(1) V 7. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pogoji komunalnega urejanja za razširjen del območja, ki je določen v četrtem odstavku 5. člena, so naslednji:
1. Dovozi in dostopi ter parkiranje
Cona 2c΄ je izven varovalnega pasu kategorizirane občinske javne poti št. JP 532731 – Bezenškova ulica–Zgornja Hudinja–Ulica Cirila Debeljaka. Ureditveno območje – cona 2c΄ nima urejenega dovoza po javni cesti, dovozi potekajo po parcelah v privatni lasti. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno urediti služnost za parcele po katerih poteka dovozna cesta in se priključuje na JP. Na celotnem območju PUP Spodnja Dobrova je potrebno predvideti ureditev dovozov, jih dimenzionirati v skladu s pričakovanim prometom območja. Predvideni dovozi morajo biti na javno cesto priključeni v na novo koncipiranem in dimenzioniranem križišču, projektiran v skladu z zakonom o cestah in v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 – ZCes-1). Upoštevati je potrebno predvideno konično prometno obremenitev, količino in vrsto predvidenega prometa, obvezno izračunati normativno število parkirišč območja. Zasnova območja je omejena z varovalnim pasom javne poti širine 4,0 m. Po izgradnji je ceste po predpisanem postopku potrebno predlagati za kategorizacijo javnih cest. Pri gradnji objektov v PUP se mora predvideti enotna gradbena linija objektov ob predvidenih cestah in s tem enotni odmik objektov od ceste. Ograje na uvozu na parcelo morajo biti od roba javne ceste odmaknjene najmanj 5,0 m, preglednost posameznega cestnega priključka mora biti z izborom ograje zagotovljena. Parkirišča za osebna vozila je potrebno urediti na lastnem zemljišču. V primeru poslovno – stanovanjskega objekta, mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.
2. Vodovod
Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN7OD 32 mm. Za priključitev interne instalacije objekta na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodni priključek iz cevi polietilen DN/OD 32 mm – 10 barov. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvajanje odpadnih voda.
3. Fekalna kanalizacija
Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Obvezna priključitev objektov na javno fekalno kanalizacijo – Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10). Za odvod komunalnih odpadnih vod z območja 2c΄ je potrebno dograditi javno fekalno kanalizacijo s črpališčem, ki se priključi na obstoječ sistem javne kanalizacije in zgraditi priključek na novo javno fekalno kanalizacijo. Predvidena javna fekalna kanalizacija mora biti zgrajena in predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo »Soglasja za priključitev« za prvi objekt iz območja PUP za območje Spodnja Dobrova.
4. Meteorna kanalizacija
Meteorne vode iz strešin in utrjenih površin za mirujoči promet morajo biti speljane preko načrtovane meteorne kanalizacije v cevni zadrževalni bazen meteornih vod. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15- minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje preko meteorne kanalizacije v površinski odvodnik kot ga določa Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 9/10) in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12). Meteorne vode iz dovozne ceste se odvajajo preko požiralnikov z LTŽ rešetkami v predviden zadrževalni bazen meteornih vod in dalje v obstoječo meteorno kanalizacijo.
5. Električno omrežje
V območju predvidene ureditve sprememb in dopolnitev ob robu parcele št. 403/1 k.o. Spodnja Hudinja poteka nizkonapetostni elektroenergetski podzemni vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. Gradnjo objekta in zunanje ureditve je potrebno načrtovati tako, da bo skrajni rob objektov oziroma predvidene ureditve odmaknjen od skrajnega roba NN podzemnega e. en. voda minimalno 1,0 m. Energija za napajanje objekta je na razpolago na nizkonapetostnem omrežju Zgornja Hudinja, katero se napaja iz TP Dobojska. Merilno mesto za napajanje predvidenega objekta se predvidi v prostostoječi priključno merilni omarici ob robu parcele in mora biti stalno na dostopnem mestu.
6. Telefonsko omrežje
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega glavnega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije. Predvideti je potrebno novo TK omrežje in možnost priključitve na obstoječe. Za nove trase TK vodov naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevi Ø110 mm in pomožni jaški.
7. Kabelsko razdelilni sistem
Na območju, kjer se predvideva poseg, še ni zgrajen razvod kabelsko razdelilnega sistema KRS. V primeru želje po priključitvi na omrežje kabelsko razdelilnega sistema za izvedbo dovoda signalov TV in radijskih programov ter interneta in IP telefonije za nov objekt od obstoječe razdelilne omarice KRS bo potrebno izgraditi novo kabelsko kanalizacijo ter izvesti koaksialni razvod.
8. Plinovodno omrežje
Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v MOC (SODO) ima na ožjem območju, ki ga obravnava PUP za območje Spodnja Dobrava, še nima zgrajenega nizkotlačnega plinovodnega omrežje. V primeru, da distribucijsko omrežje zemeljskega plina ne bo dograjeno, je dovoljena oskrba predvidenih stanovanjskih objektov z energijo iz drugih okolju prijaznih energetskih virov.
9. Odpadki
Za komunalne odpadke ja potrebno urediti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame.«.
(2) Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
(3) Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pogoji za varovanje okolja za razširjen del območja, ki je določen v devetem odstavku 2. člena, so naslednji:
1. Varstvo pred hrupom
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) razvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. S predvidenim posegom ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa.
2. Varstvo zraka
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09 in 50/13) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13). Predvideni objekt ne sme predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
3. Varstvo voda
Po evidencah ARSO cona z oznako 2c΄ ni poplavno ogrožena. V neposredni bližini ni vodotokov. Območje prav tako ne leži v varstvenem pasu vodnih virov. Komunalna infrastruktura mora biti načrtovana v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). Vse odpadne komunalne vode se bodo ustrezno odvajale v fekalno kanalizacijo. Meteorne vode se zbirajo preko jaškov v meteorno kanalizacijo, pred izpustom v površinski odvodnik na tem območju pa jih je potrebno zadrževati v pretočno zadrževalnem objektu. Pri izvedbi meteorne kanalizacije so potrebni ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke v skladu z Zakonom v vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13). Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih vod na parceli, ter izvedba manipulativnih površin iz tlaka, ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
4. Ohranjanje narave
Na območju obravnavanega sprememb in dopolnitev PUP za območje Spodnja Dobrova ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.
5. Varstvo kulturne dediščine
Območje sprememb in dopolnitev PUP za območje Spodnja Dobrova se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine, zato ni potrebno pridobiti kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenih soglasij.
6. Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih površin.
7. Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje sprememb in dopolnitev PUP za območje Spodnja Dobrova se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo, katerega si mora investitor pred začetkom gradnje pridobiti. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
8. Požar
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
9. Zaščitni ukrepi
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 110/02 – ZGO-1) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Na območju prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena. Po evidencah ARSO cona 2c ni poplavno ogrožena. V neposredni bližini ni vodotokov. Območje prav tako ne leži v varstvenem pasu vodnih virov.«.

Projekt št. 23/13, ki ga je izdelalo podjetje AR PROJEKT d.o.o., je sestavni del tega odloka in stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.