Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1) in 7. in 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10 in 111/13) je Občinski svet Občine Pivka na 24. redni seji dne 15. 5. 2014 sprejel

(1) S ciljem, da se ohranijo značilna kraška pokrajina ob reki Pivki s slikovitimi presihajočimi jezeri ter suha travišča, mokrišča in strnjeni gozdovi Javornikov, z raznolikim, vrstno bogatim rastlinskim in živalskim svetom, se del območja zgornje Pivške kotline (v nadaljnjem besedilu: Zgornje Pivke) in Javornikov zavaruje kot Krajinski park Pivška presihajoča jezera (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).
(2) Varstveni cilji v krajinskem parku so ohranitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti – ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: prednostni habitatni tipi), geomorfoloških in hidroloških značilnosti krasa z izjemnimi površinskimi in podzemnimi kraškimi pojavi in naravnimi procesi ter pestrosti kulturne krajine.
(3) Cilji v krajinskem parku so tudi: izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: lokalni prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je skladen s krajevno tradicijo območja in v ravnovesju med varstvom narave in rabo. V to se vključuje tudi spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja krajinskega parka.
(4) Cilji krajinskega parka se uresničujejo zlasti z varstvom, upravljanjem in financiranjem krajinskega parka, z usmerjanjem razvoja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter nadzorovanjem nekaterih ravnanj.

(1) Ta odlok določa območje krajinskega parka, varstveno območje jezer, vplivno območje parka, pravila ravnanja, varstvene režime, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev in namenov krajinskega parka.
(2) S tem odlokom se določijo tudi razvojne usmeritve v krajinskem parku in način njihovega uresničevanja.

(1) Ime krajinskega parka je »Krajinski park Pivška presihajoča jezera«.
(2) Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka ter druge pravne ali fizične osebe v skladu s cilji parka.

(1) Krajinski park obsega dela dveh večjih geografskih enot – Zgornje Pivke in Javornikov na območju Občine Pivka: na jugozahodu sega čez Taborski greben v vznožju Košanske doline in Brkinov. Po dnu kotline Zgornje Pivke teče reka Pivka, nad njo je kraška terasasta uravnava, v kateri so poglobljene kotanje, ki se ob visokih vodah napolnijo in spremenijo v Pivška presihajoča jezera. Izmed sedemnajstih presihajočih jezer jih je enajst (Kljunov ribnik, Malo in Veliko Zagorsko, Veliko in Malo Drskovško, Parsko, Radohovsko, Klenski dol, Palško, Petelinjsko, Krajnikov dol) v območju krajinskega parka; večina presihajočih jezer leži med naseljema Zagorje in Parje, največji pa sta Petelinjsko in Palško. Nad Zgornjo Pivko je na jugozahodu Taborski greben, ki jo deli od Košanske doline in Brkinov (razvodnica med povodjema Črnega in Jadranskega morja) na vzhodu visoka kraška planota Javorniki, porasla z gozdovi, ki so del ene najobsežnejših strnjenih gozdnih površin v tem delu Evrope; gozdovi so življenjski prostor velikih zveri in mnogih drugih ogroženih in mednarodno varovanih živalskih in rastlinskih vrst.
(2) V krajinskem parku je 117 naravnih vrednot, 17 prednostnih habitatnih tipov, 5 naravnih spomenikov (Petelinjsko, Palško, Veliko in Malo Drskovško jezero ter Brezno pri Oglenicah), 3 ekološko pomembna območja (Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri – ident. št. 80000, Snežnik – Pivka – ident. št. 51200, Matijeva jama – ident. št. 50155), posebno ohranitveno območje Javorniki – Snežnik (SI3000231) in posebno varstveno območje (območje Natura 2000) Snežnik – Pivka (SI5000002). V krajinskem parku so tudi gozdni rezervati Ilov klanec, Dedna gora in Bička gora. Celotno območje je izjemno zaradi mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo, strnjenega območja gozdov na Javornikih in velike biotske raznovrstnosti.
(3) Krajinski park leži v porečju kraške Ljubljanice (pivški povirni krak) in na vodovarstvenem območju črpališča pitne vode v Malnih pri Planini, iz katerega se zagotavlja vodooskrba za občino Pivka, razen skrajnega jugozahodnega dela, ki pripada porečju Reke in se prekriva z vplivnim območjem Regijskega parka Škocjanske jame.

(1) V krajinskem parku se določi varstveno območje jezer, ki obsega tri prostorsko ločene dele dveh največjih presihajočih jezer in skupine petih presihajočih jezer: Petelinjsko jezero, Palško jezero, Malo in Veliko Zagorsko jezero, Veliko in Malo Drskovško jezero, Parsko jezero in izvir Mišnik.
(2) Varstveno območje jezer je neposeljeno območje z ekstenzivno kmetijsko rabo. Jezerske globeli so praviloma del leta ojezerjene. Tu so naravovarstveno najvrednejši habitatni tipi in habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V dnu jezerskih globeli so pretežno travniški habitatni tipi z združbami, značilnimi za ciklično menjavanje obdobij ojezeritev, na pobočjih globeli in na terasastem svetu med njimi so habitatni tipi suhih kraških travišč, površine v prehodnih sukcesijskih fazah in gozdovi.

Določi se vplivno območje krajinskega parka, ki obsega celoten del Občine Pivka zunaj območja krajinskega parka, ki pripada porečju kraške Ljubljanice.

(1) Meje krajinskega parka, vplivno in varstveno območje jezer so določene na državni topografski karti v merilu 1:5.000.
(2) Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiško-katastrskem prikazu na parcelo natančno.
(3) Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiško-katastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita na Občini Pivka in pri upravljavcu parka.
(4) Meje krajinskega parka, vplivno in varstveno območje jezer iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazani tudi na publikacijski karti v merilu 1:20.000, ki je kot priloga 1 sestavni del tega odloka.

(1) Razvojne usmeritve, ki v krajinskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka in temeljijo na primerjalnih prednostih krajinskega parka. Z razvojnimi usmeritvami se spodbuja gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Občine Pivka ter krepi gospodarsko konkurenčnost območja.
(2) Trajnostni razvoj iz prejšnjega odstavka se, skladno s cilji krajinskega parka, uresničuje:
– s spodbujanjem ukrepov in dejavnosti za zmanjševanje onesnaževanja površinskih in podzemnih voda, ki so tudi vir pitne vode;
– s spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot in krajinske pestrosti ter hkrati omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj območja;
– z urejanjem prostora tako, da se ohranja kakovost in značilnost krajine ter ohranja kulturna dediščina območja;
– s povezovanjem in spodbujanjem kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti;
– s spodbujanjem kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo odločilno vlogo pri ohranjanju za krajinski park značilne krajine;
– z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst in naravne vrednote;
– z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka;
– s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte ohranjanja narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja naravnih virov ter v izobraževalne, turistične in skupne dejavnosti ter programe in projekte krajinskega parka.
(3) V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo tisti razvojni projekti, ki so v skladu s cilji krajinskega parka.

(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti:
– s sodelovanjem in vključevanjem lokalnih prebivalcev in Občine Pivka pri upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in mednarodnih virov;
– s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih, EU in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni z varstvenimi cilji krajinskega parka;
– s spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;
– s spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb kmetij, ki so skladne z varstvenimi cilji krajinskega parka;
– z ohranjanjem prevladujočega deleža ekstenzivnih travišč, še posebej v varstvenem območju jezer; njihovo zaraščanje se preprečuje s košnjo ali pašo; s spodbujanjem pridelave domače hrane iz vidika samooskrbe in prodaje;
– z ureditvijo kulturnih in naravnih zanimivosti za turistične namene;
– z izgradnjo javne turistične infrastrukture;
– z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih Občine Pivka in države;
– z nudenjem strokovne pomoči, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem lokalnih prebivalcev za aktivno vključevanje v osnovne in dopolnilne dejavnosti v krajinskem parku;
– s spodbujanjem povezovanja med različnimi dejavnostmi na območju parka in širše.
(2) Načini uresničevanja razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

(1) Na vplivnem območju krajinskega parka so prepovedani posegi v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v krajinskem parku.
(2) Na vplivnem območju parka se ne izvajajo:
– vsi posegi in dejavnosti, ki bi lahko nevarno vplivali na kakovost površinskih in podzemnih vod oziroma na vodni vir Malni;
– drugi posegi v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in njihovi škodljivi vplivi segajo v park.
(3) Za vsa naselja, ki ležijo znotraj krajinskega parka, velja enak režim oziroma usmeritve kot v vplivnem območju.

(1) V krajinskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji tega odloka.
(2) V krajinskem parku ni dovoljeno:
1. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, s katerimi bi se lahko spremenile hidrološke in ekološke razmere na območju krajinskega parka tako, da bi negativno vplivale na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
2. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;
3. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenile za krajinski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske strukture;
4. spreminjati naravne temperature in sestave vode ter spreminjati hidroloških, geomorfoloških in ekoloških razmer vodotokov in drugih mokrišč;
5. gojiti ali sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje;
6. polivati ali trositi digestata ali drugih organskih produktov iz bioplinarn;
7. nasipati makadamskih poti in kolovozov z nenaravnim materialom (gradbenimi odpadki, kot so na primer opeka, strešniki, betonski ostanki, asfaltni drobljenec, keramične ploščice …);
8. graditi novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev;
9. graditi objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije izven naselij oziroma območij stavbnih zemljišč;
10. skladiščiti snovi in materialov na prostem, razen začasno za snovi, ki so pridobljene na lokaciji skladiščenja (seno, les …), in sicer tako, da je postavitev estetska v okolju;
11. na novo ograjevati zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst;
12. postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov zunaj za to urejenih in v načrtu upravljanja ali v prostorskih aktih določenih območij;
13. vznemirjati, ubijati, naseljevati ali odvzemati prostoživečih živali, razen v skladu s sprejetimi lovskogojitvenimi načrti ter za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti;
14. uničevati ali poškodovati prostorov, na katerih se živali razmnožujejo ali zadržujejo;
15. izvajati plovb s plovili na motorni pogon (čolni, skuterji) razen v primeru intervencij;
16. izvajati in prirejati športnih, kulturnih ter drugih dejavnosti v obsegu, času in na način, ki bi lahko poslabšal ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, habitatnih tipov ter škodoval naravnim vrednotam ali če niso v skladu z načrtom upravljanja. Organizator prireditve potrebuje soglasje upravljavca za izvedbo prireditve.
(3) Prepovedano se je voziti z vozili na motorni pogon zunaj javnih cest in poti ter parkirati ali puščati vozil zunaj za to določenih prostorov, razen za potrebe lastnikov in najemnikov zemljišč, za opravljanje kmetijske, gozdarske, čebelarske in lovske dejavnosti ter za upravljanje krajinskega parka. Za vožnje v krajinskem parku je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje vožnje v naravnem okolju. Zaradi varstvenih ukrepov lahko upravljavec izjemoma, skladno z načrtom upravljanja, dodatno omeji promet na javnih poteh.
(4) Za potrebe označitve usmerjanja, omejitev in prepovedi se postavi ustrezna prometna ter neprometna signalizacija.
(5) Opuščene oziroma nevzdrževane pašniške ureditve je lastnik zemljišč dolžan urediti oziroma odstraniti.
(6) V načrtu upravljanja se varstveni režimi v krajinskem parku podrobneje prostorsko in časovno opredelijo.
(7) Določbe iz drugega in tretjega odstavka tega člena v naseljih znotraj krajinskega parka ne veljajo.

(1) V varstvenem območju jezer se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji tega odloka.
(2) V varstvenem območju jezer ni dovoljeno:
1. izvajati novih hidromelioracij;
2. izvajati agromelioracij, kot so: izravnava zemljišč, nasipavanje rodovitne zemlje, izdelava teras, apnenje in založno gnojenje;
3. intenzivirati obstoječe kmetijske pridelave ali jih izvajati na načine, ki lahko neugodno vplivajo na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ali habitatnih tipov;
4. zasipavati in odkopavati zemljišč ter izvajati drugih posegov, s katerimi bi poškodovali življenjske združbe ohranjenih ekstenzivnih travnikov;
5. čistiti ponorov, ponornih jam in estavel na način, s katerim se spreminjajo hidrološke in geomorfološke značilnosti reliefne oblike;
6. krčiti vegetacije (grmovje, drevje) strojno z mulčenjem, izjema so zaraščajoče kmetijske površine, kjer se lahko za ponovno vzpostavitev ekstenzivnih travnikov uporablja primerno mehanizacijo, ter za sanacijo travnikov med 30. septembrom in 1. marcem ob zadostni suhosti tal;
7. uporabljati fitofarmacevtskih sredstev za izboljšanje tal na travnikih;
8. naseljevati in gojiti rastlin tujerodnih vrst;
9. graditi novih prometnic, obstoječe naj se uporablja v skladu z režimom, ki bo natančneje definiran v upravljavskem načrtu;
10. obešati ali pritrjevati tujih teles oziroma konstrukcij na debla in druge rastlinske dele, vključno z lovskimi prežami, razen vzdrževanja ali nadomeščanja obstoječih prež, obstoječe solnice in lizake se umakne iz območja jezerskih globeli;
11. na novo graditi kakršnih koli objektov;
12. vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi, jadralnimi padali, zmaji, baloni in drugimi jadralnimi napravami;
13. spuščati modelov letal, plovil in podobnih naprav;
14. izvajati vožnje z motornimi vozili, razen za namene opravljanja kmetijskih dejavnosti, gospodarjenja z gozdovi in divjadjo ter za namene upravljanja krajinskega parka ter v primeru intervencij;
15. taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo,
16. organizirati množičnih prireditev razen z namenom ozaveščanja v skladu z načrtom upravljanja.
(3) V načrtu upravljanja se varstveni režimi v varstvenem območju jezer podrobneje prostorsko in časovno opredelijo.

(1) Ne glede na prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko v skladu z varstvenimi cilji tega odloka in z načrtom upravljanja:
– izvajajo ukrepi varstva narave in naravovarstvene naloge ter gradi ali postavlja objekte in naprave, ki so namenjene varovanju, predstavitvi in obiskovanju krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura);
– izvajajo ukrepi, s katerimi se preprečujejo ali zmanjšujejo negativni vplivi na krajinski park iz okolice in se kot naravovarstveni pogoji ali usmeritve opredelijo v dovoljenjih, soglasjih, mnenjih ali naravovarstvenih smernicah;
– izvajajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v skladu s sprejetimi načrti oziroma programi izvajanja teh javnih služb;
– izvajajo naloge vzdrževanja objektov in naprav, ki so del cestne infrastrukture.
(2) Naravovarstvene naloge iz prve alineje prejšnjega odstavka so določene z načrtom upravljanja.
(3) Naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda iz tretje alineje prvega odstavka tega člena in naloge vzdrževanja iz četrte alineje, prvega odstavka tega člena se lahko izvajajo na podlagi pisne izjave upravljavca krajinskega parka, da so dela, naloge ali posegi, ki so lahko določeni tudi z letnim programom pristojnih služb, usklajeni z varstvenimi cilji te uredbe in načrtom upravljanja.

V krajinskem parku se dejavnosti in aktivnosti izvajajo tako, da se:
– dosega ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
– ohranjajo in dosegajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere;
– ohranja krajinska pestrost;
– ohranjata in povečujeta skupni obseg ekstenzivnih travnikov in skupni obseg linijskih vegetacijskih struktur;
– ohranjajo površine, poraščene s sklenjenim gozdom;
– usmerja uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

(1) Vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v krajinskem parku je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki je v skladu z varstvenimi cilji tega odloka.
(2) Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v krajinskem parku morajo biti usklajeni s tem odlokom in načrtom upravljanja.
(3) Znanstvene raziskave v krajinskem parku se izvajajo v skladu s tem odlokom in načrtom upravljanja ter na podlagi priglasitve raziskave upravljavcu krajinskega parka. Izvajalec znanstvene raziskave mora ob priglasitvi raziskave upravljavca seznaniti z obsegom, načinom, časom in potekom trajanja ter po zaključku del upravljavcu krajinskega parka poročati o rezultatih opravljene raziskave.

(1) S Krajinskim parkom Pivška presihajoča jezera upravlja Zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka, organizacijska enota Krajinski park Pivška presihajoča jezera.
(2) Zavod v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na območju krajinskega parka.
(3) Organizacijska enota Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera ima strokovni svet, ki ga praviloma sestavljajo predstavniki lokalne skupnosti, strokovnjaki s področja, krasoslovja, gozdarstva, lovstva in kmetijstva, predstavnik Zavoda za varstvo narave RS, predstavniki lastnikov zemljišč ter predstavniki zainteresirane javnosti.
(4) Vstopna informacijska točka v park je v centru za obiskovalce in informacijsko-izobraževalnem središču (Ekomuzej Pivških presihajočih jezer) v Slovenski vasi 10.
(5) Informacijske točke parka se nadgradi z obnovljenimi starimi šolami v Trnju, Palčju in Zagorju.

(1) Upravljavec parka opravlja v okviru javne službe ohranjanja narave naslednje naloge:
1. pripravlja predlog načrta upravljanja krajinskega parka;
2. pripravlja programe dela krajinskega parka na podlagi načrta upravljanja ter sklepa pogodbe za varstvo in skrbništvo;
3. izvaja ukrepe varstva narave in druge naravovarstvene naloge v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave in skrbi za njihovo izvajanje;
4. skrbi za izvajanje varstvenih režimov in razvojnih usmeritev;
5. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v krajinskem parku in drugih vrednih delov krajinskega parka;
6. spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v krajinskem parku in pripravlja poročila o stanju v krajinskem parku;
7. sodeluje pri pripravi naravovarstvenih smernic, naravovarstvenega mnenja in drugih mnenj ter strokovnega gradiva za vsebine, ki se nanašajo na krajinski park;
8. sodeluje pri pripravi programov, načrtov in drugih razvojnih in varstvenih dokumentov Občine Pivka za del, ki se nanaša na krajinski park;
9. izvaja mednarodne projekte in sodeluje pri njihovem izvajanju, tudi z namenom pridobivanja sredstev za delovanje krajinskega parka in razvoj lokalnih prebivalcev;
10. strokovno svetuje in pomaga lastnikom zemljišč in drugim lokalnim prebivalcem pri pripravi njihovih razvojnih programov in prijavi na razpise, sodeluje z lokalnimi prebivalci pri aktivnostih, povezanih s krajinskim parkom;
11. usklajuje in spremlja raziskovalne naloge v zvezi s krajinskim parkom;
12. skrbi za predstavitev krajinskega parka, ki vključuje tudi ozaveščanje javnosti o varstvu narave;
13. zagotavlja zbiranje in dostop do informacij o krajinskem parku in vodi informacijsko mrežo krajinskega parka;
14. skrbi za pripravo in vzdrževanje parkovne infrastrukture (poti, označbe in podobno) v krajinskem parku;
15. opravlja vodniško službo po krajinskem parku;
16. sodeluje pri izvajanju nadzora pristojnih organov in služb;
17. organizira in vodi delovanje prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov v krajinskem parku v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave in s tem odlokom;
18. izdaja soglasja za prireditve,
19. izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja krajinskega parka v skladu s tem odlokom.
(2) Upravljavec lahko del svojih nalog poveri oziroma izvede v sodelovanju z nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.
(3) S pogodbo o izvajanju nalog upravljanja se določijo medsebojne obveznosti in pravice med upravljavcem in nevladno organizacijo.

Upravljavec parka na podlagi javnega pooblastila:
– izvaja neposredni nadzor v krajinskem parku v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
– upravlja podatkovne zbirke, ki se nanašajo na krajinski park.

(1) Upravljanje krajinskega parka se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja.
(2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva pri urejanju prostora, opravljanju dejavnosti ter upravljanju, rabi in gospodarjenju z naravnimi dobrinami v krajinskem parku, pri ohranjanju krajinske pestrosti ter pri izvajanju gospodarskih in drugih javnih služb v krajinskem parku.

(1) V načrtu upravljanja se določijo ukrepi za uresničevanje ciljev krajinskega parka, ravnanja v vplivnem območju ter konkretizacija varstvenih režimov.
(2) Načrt upravljanja vsebuje zlasti:
– opis in oceno stanja v krajinskem parku s prikazom značilnosti krajinskega parka;
– opis in oceno stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti z opisom in analizo dejavnikov, ki vplivajo na stanje;
– cilje in naloge za izvedbo razvojnih ukrepov;
– vizijo, izhodišča, cilje in naloge upravljanja krajinskega parka;
– program izvajanja načrta upravljanja, ki določa aktivnosti za izvedbo upravljanja in razvoja krajinskega parka, ukrepe in projekte za njihovo doseganje z navedbo finančnih virov ter opis upravljanja (človeški viri, oprema, usposobljenost, organizacijska struktura) in z načini doseganja standardov kakovosti upravljanja.
(3) Z načrtom upravljanja se določijo tudi sanacijski ukrepi na območju krajinskega parka, kot so: izgradnja kanalizacij in čistilnih naprav, sanacija divjih odlagališč, sanacija območij, ki so bila degradirana s strani jugoslovanske vojske. Za sanacijo vojaških ostalin se vključi Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska.
(4) V načrtu upravljanja se določijo še druge vsebine, skladno s tem odlokom.
(5) Načrt upravljanja obsega tekstualni in kartografski del. Načrt upravljanja se izdela v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni.

(1) Načrt upravljanja pripravi upravljavec parka ob sodelovanju strokovne organizacije za ohranjanje narave.
(2) Upravljavec parka pripravi predlog načrta upravljanja na podlagi tega odloka in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave ter ob upoštevanju strokovnih podlag s področij iz prejšnjega odstavka, mnenj, stališč in pripomb iz javne predstavitve, stališča Občine Pivka in strokovnih organizacij ter lastnikov zemljišč in vaških skupnosti.
(3) Načrt upravljanja sprejme Občinski svet Občine Pivka.
(4) Če upravljavec parka ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejmejo tako kot načrt upravljanja.
(5) Predlog za spremembo načrta upravljanja lahko da tudi Občina Pivka. Predlog mora biti utemeljen in usklajen z varstvenimi cilji krajinskega parka ter mora vsebovati predloge rešitev.

(1) Upravljavec parka na podlagi načrta upravljanja sprejme finančno ovrednoteni letni program dela za enoto Krajinski park Pivška presihajoča jezera.
(2) Upravljavec parka pripravi program dela in finančni načrt v skladu s proceduro priprave proračunskih dokumentov in ga predloži v potrditev Občinskemu svetu Občine Pivka.

(1) Upravljavec parka pridobiva finančna sredstva za upravljanje krajinskega parka:
– iz proračuna Občine Pivka;
– dotacijami in donacijami;
– s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;
– s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, iz sredstev lokalnih, državnih, EU in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
– iz drugih virov.
(2) Del sredstev, pridobljenih na način iz prejšnjega odstavka, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev krajinskega parka v skladu z načrtom upravljanja.

(1) Neposredni nadzor v naravi v krajinskem parku zagotavlja upravljavec parka v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave z naravovarstvenimi in prostovoljnimi nadzorniki.
(2) Prostovoljne nadzornike po objavljenem razpisu izbere upravljavec in ga napoti na izobraževanje, ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ti nadzorniki so ljubitelji narave, domačini, gozdarji, lovci, ki že sedaj skrbijo za ohranjanje narave. Prostovoljni nadzorniki pomagajo pri nadzoru, vodenju ter usmerjanju različnih obiskovalcev parka. Svojo nalogo opravljajo na podlagi pooblastila upravljavca parka pod pogoji, ki jih določa Zakon o ohranjanju narave.
(3) Delovanje prostovoljne nadzorne službe ima predvsem vzgojno, izobraževalno in preventivno vlogo, zato je usmerjeno v vodenje in opozarjanje obiskovalcev na njihov pravilen odnos do naravnih vrednot in kulturne dediščine, s posebnim poudarkom na vrednotah parka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska redarska služba in pristojni inšpektorji v skladu z zakoni in predpisi.

Pravne osebe, odgovorne osebe pravnih oseb in posamezniki, ki ravnajo v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ter v nasprotju z varstvenimi režimi na zavarovanem območju, se kaznujejo v skladu s predpisi, ki obravnavajo določeno področje.

Denarne globe v kazenskih določbah lahko izda pristojna služba Občine Pivka oziroma Medobčinski inšpektorat ali druge pristojne inšpekcijske službe.

(1) Upravljavec parka mora najpozneje v dveh letih Občini Pivka predložiti predlog načrta upravljanja.
(2) Do uveljavitve prvega načrta upravljanja se za izvajanje posegov v naravi ter z namenom omejitev prometa uporabljajo začasne upravljavske smernice, ki jih sprejme občinski svet. Če začasne upravljavske smernice ne urejajo navedenih posegov v naravo, se lahko ti izvajajo na podlagi prostorskih aktov in v skladu z naravovarstvenim soglasjem, izdanim na podlagi zakona, ki ureja ohranjanje narave.

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati 12. točka 3. člena Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna, 1984, Uradne objave, 29), ki je za naravne spomenike razglasil Palško, Petelinjsko, Veliko in Malo Drskovško jezero.