Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13) Vlada Republike Slovenije izdaja

(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Bukovžlak – Spominski park Teharje (EŠD 26716).
(2) Spominski park Teharje ima izjemen pomen za Republiko Slovenijo, poseben družbeni pomen kot pomembna zgodovinska lokacija in simbolno urejen prostor dediščine Republike Slovenije.
(3) Enota dediščine iz prvega odstavka je kulturni spomenik z vrednotami zgodovinskega in umetnostnega spomenika.
(4) Spominski park Teharje se razglasi z namenom, da se zagotovi njegov nadaljnji obstoj, izboljša pietetni odnos na avtentični zgodovinski lokaciji in poudari spomenik, ki je posvečen žrtvam in je priča spoštljivega odnosa države Slovenije do žrtev vojne in povojnih pobojev.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– Spominski park Teharje je s simbolno arhitekturno krajinsko ureditvijo osrednji državni park in osrednji simbolni spomenik Republike Slovenije, ki je posvečen spominu na žrtve vseh povojnih pobojev na območju države,
– spomenik stoji na avtentični lokaciji, kjer je bilo zaprtih in po večini tudi usmrčenih ali od tu v smrt odpeljanih več kot 5000 ljudi,
– Teharje so najbolj znana lokacija povojnih mučenj in pobijanj ljudi: vojakov in civilistov v osrednji Sloveniji,
– arhitekturna ureditev, ki jo je načrtoval arhitekt Marko Mušič s sodelavci, je simbolna pot do kostnice s sarkofagom in oltarjem. Nad kostnico se dviguje betonska konstrukcija z vencem in vihrajočimi trakovi.

(1) Spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 427, k. o. 1083 – Bukovžlak; parcele št. 1472/7, 1472/9, 573/7, 588/3, 588/5, 589/2, 589/7, 589/9, 591/3, 591/4, 594/6, 598/3 (del parcele zahodno ob cesti/parceli št. 573/2, k. o. 1083 – Bukovžlak), 608/2, 608/5, vse k. o. 1083 – Bukovžlak.
(2) Vplivno območje spomenika obsega nepremičnine: parcele št. 1472/10, 1472/3 (severni del parcele/ceste do roba tretje terase zadrževalnika), 1472/6, 1472/8, 1473/2 (severni del parcele/ceste do roba tretje terase zadrževalnika), 573/6, 575/4, 576/2, 576/3, 577/2, 577/3, 577/4, 578/1, 578/3, 578/4, 582/1, 582/2, 584/1 (vzhodni del parcele do roba nekdanjega odlagališča), 584/2 (vzhodni del parcele do roba nekdanjega odlagališča), 584/3 (severni in osrednji del parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 585, 586/1 (vzhodni in osrednji del parcele do roba nekdanjega odlagališča), 586/2 (vzhodni del parcele do roba nekdanjega odlagališča), 586/3 (severni del parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 586/4, 588/4, 589/1 (severni del parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 589/3 (vzhodni del parcele do roba nekdanjega odlagališča), 589/6 (severni in osrednji del parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 589/8, 591/2, 609 (severni del parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 610/1 (severni in osrednji del parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 610/2, 610/3 (severozahodni del parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 611 (severozahodni vogal parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 652 (severni vogal parcele do roba tretje terase zadrževalnika), 654 (severovzhodni vogal parcele do roba tretje terase zadrževalnika), vse k. o. 1083 – Bukovžlak.
(3) Meji spomenika in njegovega vplivnega območja sta določeni na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 9. julija 2003, Uradni list RS, št. 71/03; datoteka z dne 25. februarja 2014; izvorno merilo 1:1000 in 1:2880) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(4) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– avtentična lokacija nekdanjega taborišča,
– prostor, na katerem so pokopavali pobite ljudi,
– spominski park z arhitekturno ureditvijo Marka Mušiča in s simbolno grobnico,
– prostor spomina in mogočih pokopov ali prekopov žrtev pobojev z drugih lokacij, povezanih s Teharjami.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in varovanje spominskega parka s kostnico in kapelo,
– ohranjanje predstavljenega prostora taborišča,
– prepoved postavljanja kakršnih koli znamenj, plošč in podobnih dodatkov,
– prepoved postavljanja urbane opreme (stojala, koši za smeti, klopi), ki ni usklajena z načrti avtorja celote,
– sanacijo terena nekdanje zbiralnice odpadkov na območju spomenika,
– oblikovanje in ohranjanje prostora za funkcionalno postavitev pomožnih objektov za predstavitev zgodovinskega dogajanja in za obiskovalce.

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje odprtih, nepozidanih in zazelenjenih parkovnih površin,
– prepoved kakršnih koli športnih prireditev na parkovnih površinah,
– prepoved prometa z motornimi vozili, razen zaradi vzdrževanja,
– ureditev degradiranih parcel nekdanjih travnikov in njiv v parkovne površine,
– prepoved zidave na vplivnem območju, razen krajinsko usklajenih objektov, ki so nujni za sanacijo nekdanjega odlagališča,
– lastniki njiv in travnikov do ureditve parkovnih površin svoje parcele uporabljajo glede na njihovo dosedanjo namembnost in na njih uporabljajo vozila za lastne potrebe.

Za upravljavca spomenika se določi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Upravljavec spomenika mora omogočiti brezplačno dostopnost spomenika javnosti vsaj 10 ur dnevno in na način, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti pietetnega odnosa do žrtev.

Spomenik se ob vhodu označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.

Za vse posege v spomenik in vplivno območje spomenika, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.