Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 42. člena Zakona o varstvu okolja ZVO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 23. redni seji dne 4. 6. 2014 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za kmetijsko gospodarstvo Šircelj v naselju Gorenja vas pri Polici (v nadaljevanju: podrobni načrt).

Ta odlok določa, ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz občinskega prostorskega načrta, podrobne prostorske ureditve:
– območje občinskega podrobnega načrta;
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom;
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;
– druge pogoje in zahteve za izvajanje podrobnega načrta;
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja podrobnega načrta, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih površin ter zelenih površin, ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

Sestavni deli podrobnega načrta so:

I.    Besedilo odloka
II.   Grafični del, ki obsega naslednje grafične
      načrte:
1.         Načrt namenske rabe prostora
      1.1. Izsek iz občinskega prostorskega
           načrta                                   M 1:2000
2.         Vplivi in povezave s sosednjimi
           enotami urejanja prostora
      2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi
           enotami urejanja prostora                M 1:1000
3.         Načrt območja z načrtom parcelacije
      3.1. Katastrski načrt s prikazom območja
           občinskega podrobnega prostorskega
           načrta                                    M 1:500
      3.2. Geodetski načrt s prikazom območja
           občinskega podrobnega načrta              M 1:500
      3.3. Načrt obodne parcelacije in
           parcelacije zemljišč na katastrskem
           načrtu                                    M 1:500
      3.4. Elementi za zakoličenje z načrtom
           parcelacije na geodetskem načrtu          M 1:500
4.         Načrt arhitekturnih, krajinskih in
           oblikovalskih rešitev prostorskih
           ureditev
      4.1. Načrt umestitve v prostor                 M 1:500
      4.2. Značilni prerezi                          M 1:500
      4.3. Prikaz priključevanja objektov na
           komunalno javno infrastrukturo            M 1:500
      4.4. Prometna ureditev z idejno višinsko
           regulacijo                                M 1:500
      4.5. Prikaz ureditev, potrebnih za
           obrambo ter varstvo pred naravnimi
           in drugimi nesrečami, prikaz
           intervencijskih poti                      M 1:500

Priloge podrobnega načrta so:
(1) Izvleček iz občinskega prostorskega načrta;
(2) Prikaz stanja v prostoru;
(3) Strokovne podlage;
(4) Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
(5) Obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta;
(6) Povzetek za javnost;
(7) Odločba MKO z dne 25. 5. 2012, da se kmetijsko gospodarstvo lahko vključi v postopek priprave OPPN;
(8) Sklep o začetku postopka priprave OPPN Šircelj, Uradni list RS, št. 106/12;
(9) Odločba o CPVO 15. 10. 2013.

(1) Obseg
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišči s parcelnima številkama 1027/1, 1028 obe k.o. Blečji vrh. Površina območja urejanja podrobnega načrta znaša 4418 m².
(2) Meja
Meja območja urejanja podrobnega načrta poteka od točke 1 po severni meji z zemljiščem s parc. št. 1024 do točke 5, naprej po vzhodni meji z zemljiščem s parc. št. 1027/2 do točke 6, naprej po južni in vzhodni meji z zemljiščem s parc. št. 1025 do točke 10 in po južni meji z zemljiščem s parc. št. 1026 do točke 14, ter zahodno preko zemljišč s parc. št. 1028 in 1027/1 do točke 15 in 1.
(3) Meja območja podrobnega načrta je razvidna iz grafičnih načrtov na listih št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja občinskega podrobnega prostorskega načrta«, 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja občinskega podrobnega prostorskega načrta«. Meja območja podrobnega načrta je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije v grafičnih načrtih na listih št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in 3.4. »Elementi za zakoličenje z načrtom parcelacije na geodetskem načrtu«.

(1) Območje podrobnega načrta leži južno od naselja Gorenja vas pri Polici in se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječi javni poti in poteh ter z navezavo na komunalno infrastrukturo.
(2) Načrtovane ureditve z objekti in pripadajočo prometno, komunalno ureditvijo, se programsko in oblikovno navezujejo na funkcije, vedute in morfološko strukturo kraja.
(3) Načrtovani objekti so oblikovani in v prostor umeščeni tako, da se vzpostavlja vizualna navezava z južnim delom vasi, z vzdolžno postavitvijo objektov na parcelo, z prilagajanjem objektom vertikalnim gabaritom vasi po višini in z ozelenitvijo južnega roba območja urejanja.
(4) Dostop na obravnavano območje podrobnega načrta je predviden iz javne poti.
(5) Obstoječa komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura poteka v bližini območja urejanja prostorskega načrta.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta na listu št. 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

Na območju podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih, prometnih in zelenih zunanjih površin.

(1) Prostorska enota
Območje urejanja je razdeljeno na več objektov in funkcionalnih sklopov:
– objekti: hlev, senik in ležeči silos,
– priključek na cesto in dovozna pot,
– utrjene površine namenjene za manipulacijo s kmetijsko mehanizacijo med objekti,
– komunalna infrastruktura in objekti,
– zelene površine in zasaditve.
(2) Namembnost
Na območju podrobnega načrta se na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe na podlagi 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB2 Uradni list RS, št. 71/11) lahko načrtuje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti in so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v naslednje skupine:
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen objektov za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje;
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razen vinskih kleti in zidanic.
(3) Zazidalna zasnova
– Hlev je pritličen objekt, ki je vzdolžno razdeljen na tri dele. Po sredini vzdolž celega objekta je povozni krmilni hodnik, ki je dostopen z mehanizacijo za krmljenje. Na severni strani so predvideni boksi za pitance in telice na talnih rešetkah, pod njimi na nivoju kleti je skladišče za gnojevko. Na južni strani so boksi za pitance v zadnji fazi pitanja, prostor za krave dojilje in dodatni boks za porode in oskrbo živali. Tla v tem delu bodo nagnjena proti južni steni, blato se bo s tlačenjem odstranjevalo skozi odprtino na južni fasadi in prosto padalo na gnojišče, ki je na 2 m nižjem nivoju. Pod gnojiščem je predvidena jama za stekanje gnojnice in izcedne vode iz gnojišča.
– Na vzhodni strani hleva je predviden senik za shranjevanje sena, slame in krmil, ter površina za mešanje in pripravo hrane.
– Na zahodni strani hleva sta predvidena dva ležeča koritasta silosa za spravilo silaže.
(4) Zasnova zunanje ureditve
– Predvidena je utrjena dostopna pot in utrjene površine med objekti za manipulacijo s kmetijsko mehanizacijo.
– Ob severni in južni meji so predvideni nižji betonski oporni zidovi.
– Obstoječa sadna drevesa se odstranijo. Na južnem delu območja urejanja, povsod kjer je to mogoče, je potrebno ob upoštevanju značilnosti terena, topologije, mikroklime, osončenosti in rastiščnih pogojev, zasaditi avtohtone vrste dreves oziroma sadnega drevja, tako da se z vegetacijo predvidene objekte čim bolj zakrije. Preostale površine se zatravi.
(5) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Načrt umestitve v prostor« in 4.2. »Značilni prerezi«.

(1) V območju podrobnega načrta je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti v skladu z določili veljavnega občinskega prostorskega načrta za določeno namensko rabo,
– oporni zidovi,
– rezervoar za meteorno vodo,
– infrastrukturni objekti v skladu s pogoji iz 20. in 21. člena tega odloka,
– ograje za pašo živine.
(2) Za postavitev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na območjih najboljših kmetijskih zemljišč, mora investitor pridobiti mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe, iz katere izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Mnenje o primernosti lokacije pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta poda občinski organ pristojen za urejanje prostora.

Tlorisna zasnova objektov je podolgovata, postavljeni so zaporedno in vzdolžno po parceli. Višina objektov se mora prilagajati vertikalnim gabaritom objektov v vasi. Zasnova volumnov in fasad objektov mora odražati njihovo vsebino. Volumni objektov so lahko členjeni v horizontalni (senik) ali v vertikalni smeri (hlev, silos). Streha nad senikom in hlevom je simetrična dvokapnica, nad silosom ni strehe. Barve fasad naj bodo pretežno v belih ali svetlih pastelnih tonih. Barva kritine naj bo enotna na obeh objektih, drobne teksture, sive ali opečne barve.

Na območju podrobnega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni,
– na območju podrobnega načrta je treba zagotoviti ponikanje zaledne vode,
– po končanih delih je potrebno odstraniti odvečni gradbeni material in okolico zatraviti ter na južnem delu zasaditi avtohtone vrste dreves oziroma sadnega drevja.

(1) Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati naslednje regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena linija (GL) predstavlja linijo na katero morajo biti v nivoju pritličja z enim robom fasade postavljeni objekti
– višina stavbe (H) je merjena od kote zaključnega tlaka v pritličju stavbe in je določena z višino slemena oziroma vrha zidu silosa.
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Načrt umestitve v prostor«.
(2) Tlorisni gabariti
– Hlev: 42,0 m x 15,4 m (hlev) in 42,0 m x 3,5 m (gnojišče);
– Senik: 21,0 m x 10,50 m;
– Silos: 38,0 m x 10,0 m.
Največja dopustna tlorisna dimenzija novo predvidenih stavb nad terenom je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Načrt umestitve v prostor«.
Elementi za zakoličenje gradbenih linij so razvidni iz grafičnega načrta št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
(3) Višinski gabariti
– Hlev: delno K (jama za gnojevko, gnojna jama) + P; višina hleva: H = največ 7,5 m;
– Senik: P+1+M, kolenčni zid največ 0,60 m; višina senika: H = največ 11,0 m;
– Silos: vertikalni gabarit: P; višina silosa: H = največ 2,5 m;
– Oporni zid do vidne višine 1,80 m.
Izvedba kleti za namen jame za gnojevko je dopustna pod pritličjem in znotraj gabarita hleva. Izvedba kleti za namen gnojene jame je dopustna pod pritličjem in znotraj gabarita gnojišča.
(4) Višinske kote terena in pritličja
– Hlev: ±0.00 = 493,00 m nadmorske višine, gnojišče ±0.00=491,00 m nadmorske višine;
– Senik: ±0.00 = 492,50 m nadmorske višine;
– Silos: ±0.00 = 493,50 m do 494,50 m nadmorske višine.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.6. »Prometna ureditev z idejno višinsko regulacijo«.
(5) Strehe
– Hlev: simetrična dvokapnica, 25°–30°;
– Senik: simetrična dvokapnica, 38°–42°;
– Silos: brez strehe.
(6) Kapacitete območja
– Zazidana površina je površina, ki ga pokrivajo stavbe z navpično projekcijo zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče. Bruto tlorisna površina etaže (BTPE) je površina iz zunanjih dimenzij obodnih elementov z vsemi oblogami v višini tal etaže.
– Faktor zazidanosti zemljišča za gradnjo (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino zemljiških parcel namenjenih gradnji.
– Faktor izrabe zemljišča (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino etaž nad nivojem terena in celotno površino zemljiških parcel namenjenih gradnji. V faktor izrabe zemljišča ni zajeta površina pomožnih objektov.
– Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) so zelene in tlakovane površine, ki ne služijo kot prometne ali komunalne površine.
– Faktor izrabe zemljišča (FSI) je lahko največ 0.80, faktor zazidanosti (FZ) največ 0.40 in delež odprtih zelenih površin (DOBP) najmanj 0.20.

(1) Območje podrobnega načrta je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
– Parcela z oznako P1, ki obsega del zemljišča s parc. št. 1027/1 k.o. Blečji vrh meri 4.154 m²;
– Parcela z oznako P2, ki obsega del zemljišča s parc. št. 1028 k.o. Blečji vrh meri 264 m².
(2) Mejne točke parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu z oznako D96, koordinate in višine točk so določene v ETRS89/TM koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve odloka.
(3) Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije na geodetskem načrtu«.

V območju podrobnega načrta je mogoče gradnjo izvajati ločeno po etapah. Zaključena etapa predstavlja gradnjo objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo in prometno ter komunalno infrastrukturo.

(1) Za vsak poseg v registrirano območje dediščine je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje, ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(2) Območje podrobnega načrta se ne nahaja na območju varovanja kulturne dediščine ali evidentirane kulturne dediščine.

(1) Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja. Posegi v okolje in prostor so dopustni le, če ne povzročijo čezmerne obremenitve. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. Povzročitelj onesnaženja mora izvesti ukrepe potrebne za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženja, tako da njegove emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.
(2) Varstvo tal
Vplivi na kakovost tal bodo nebistveni ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov:
– Vpliv na tla med gradnjo bo kratkotrajen. V tem času so vplivi povezani z dogajanjem na gradbišču.
– Namenska uporaba rodovitnega dela tal za sanacijo degradiranih površin ali na drugih območjih oziroma za končno ureditev območja zelenih površin na območju podrobnega načrta.
– Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
– Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če investitor sklene dogovor z lastniki teh zemljišč.
– Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(3) Varstvo vode in podzemne vode
– Za vse posege na vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za vode. Območje podrobnega načrta se ne nahaja na poplavno ogroženem območju in ne v neposredni bližini območja varstva virov pitne vode.
– Meteorno in drenažno vodo se ponika na območju podrobnega načrta.
– Vozne in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
– V času gradnje je pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju podrobnega načrta treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni.
(4) Varstvo narave
– Za vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave je obvezno pridobiti in upoštevati usmeritve in projektne pogoje ter pridobiti soglasje pristojne službe za ohranjanje narave.
– Območje urejanja se ne nahaja na območju zavarovanih naravnih vrednot ali na ekološko pomembnem območju.
(5) Varstvo zraka
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije, načrtovati racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb, novogradnje orientirati tako, da bo mogoča čim boljša izraba sončne energije. Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da v zrak izpuščajo čim manj škodljivih snovi. Pri prehajanju emisij prahu iz tal v zrak iz transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je potrebno le-te preprečiti z vlaženjem površin in sipkih materialov ob sušnem in vetrovnem vremenu. Gradnja hlevov mora biti zasnovna tako, da smrad in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev.
(6) Varstvo pred hrupom
Stopnje varstva pred hrupom so določene v študiji Določitev območij varstva pred hrupom na območju Občine Grosuplje. Obravnavana lokacija spada v IV. območje varstva pred hrupom. Novogradnje je potrebno načrtovati tako, da ne bodo povzročale čezmerne obremenitve območja s hrupom. V varovalnih pasovih javnih cest je vse posege potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(7) Odstranjevanje odpadkov
– Izvedba prostorskega načrta bo vplivala na povečano količino odpadkov iz kmetijstva in gradbenih odpadkov ter morebitno tudi posameznih frakcij nevarnih odpadkov. S podrobnim načrtom se v prostor ne umešča taka dejavnost, ki bi bistveno povečala količino odpadkov, ki bi lahko imela negativen vpliv na okolje.
– V skladu s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, mora investitor k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
– Pred pričetkom del je potrebno urediti prostor za zbiranje in ločevanje nastalih gradbenih odpadkov. Investitor in izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje, prevzem in odvoz gradbenih odpadkov. Odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje, ni dovoljeno odlagati v okolici. Posamezno vrsto nastalega gradbenega odpadka je potrebno oddati v predelavo pooblaščenim organizacijam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, o čemer je potrebno pridobiti potrdilo (evidenčni list).
– Odpadki iz kmetijstva se morajo skladiščiti in odlagati v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

Dopustno je umeščanje elementov za izrabo sončne energije na obeh južnih strešinah objektov pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v nasprotju za varstvenimi režimi v prostoru. Za zalivanje zelenic in uporabo vode v hlevu se lahko predvidi tudi uporabo deževnice.

(1) Splošno
Območje urejanja podrobnega načrta ne leži na poplavnem, erozivnem ali plazovitem območju.
(2) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Če se pri izvedbi prostorskega načrta pokaže, da je teren plazovit ali da je oteženo ponikanje meteorne vode, je potrebno predvideti tehnične rešitve gradnje na podlagi ustreznih hidroloških, geomehanskih ali geoloških raziskav, ki bodo podale ustrezne ukrepe ter pri gradnji izvesti vse ukrepe.
– Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s Karto potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal za območje podrobnega načrta je 0,2g.
(3) Varstvo pred požarom
Na območju podrobnega načrta je potrebno zagotoviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje naslednje ukrepe varstva pred požarom:
– opredeliti požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe;
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Za gašenje se bo uporabljala voda, ki jo zagotavlja rezervoar za zbiranje deževnice in voda, ki jo pripeljejo s seboj gasilci z gasilskimi cisternami;
– zagotoviti odmike od parcelnih mej, da se prepreči oziroma omeji širjenje požara na sosednja zemljišča. Načrtovati predpisane požarne ločitve v objektih. Zunanje stene in strehe objektov morajo biti projektirane in grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednja zemljišča in objekte;
– v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in prepreči širitev na sosednja zemljišča ali objekte;
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru. Zagotoviti dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila. Intervencijske poti morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 ton. Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti široke najmanj 3 m. Načrtovane in označene morajo biti v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090.
(4) Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.6. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, prikaz intervencijskih poti«.

(1) Splošni pogoji
– V sklopu prometne ureditve je potrebno zagotoviti manipulacijo za ustrezno merodajno vozilo.
– Meteorno vodo s streh, utrjenih površin, parkirišč in dovoznih poti je potrebno odvesti preko peskolovcev in lovilcev olj tako, da voda ne bo zatekala na cestišče.
– Upoštevati je treba veljavni Odlok o občinskih cestah.
(2) Priključek na javno pot
– Zagotovi naj se situativna in niveletna prilagoditev na obstoječe stanje javne poti 614111, križišče Dolenja vas – Gorenja vas – Nosan, z vsemi elementi za varno odvijanje prometa.
– V varovalnem pasu občinske ceste je prepovedana postavitev kakršnih koli objektov oziroma drevesnic in grmičevja, ki bi zmanjševali preglednost in samo varnost na cesti.
– Širina priključka in priključnih radijev morajo ustrezati merodajnemu vozilu, zagotoviti je potrebno zadostno preglednost s ceste na priključek in obratno.
(3) Prometna ureditev je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Načrt umestitve v prostor«, in št. 4.4. »Prometna ureditev z idejno višinsko regulacijo«.

(1) Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo priključiti na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– investitor mora pridobiti overjeno pisno soglasje v obliki služnostne pogodbe lastnikov zemljišč preko katerih potekajo priključki na komunalne vode, da dovolijo nameravani poseg ter kasnejša vzdrževalna in obnovitvena dela.
(2) Vodovod
– Na območju, ki je predmet postopka podrobnega načrta se ne izvaja javna služba oskrbe s pitno vodo. Pri oskrbi z vodo je treba upoštevati določila veljavnega Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje.
– Predvidena je priključitev objektov na vaški vodovod Troščine, ki je trenutno v upravljanju Vodovodnega odbora Troščine.
– V javni poti vzhodno od območja urejanja podrobnega načrta poteka vodovod, preseka 2 coli s približno 4 bare pritiska.
– Merilno mesto se izvede kot zunanji vodomerni jašek, lociran na zemljišču investitorja in na upravljavcu dostopnem mestu.
(3) Kanalizacija
– Širše območje ni oskrbljeno z javnim sistemom za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda kanalizacijskega sistema. Pri odvajanju odpadnih in padavinskih vod je potrebno upoštevati določila veljavnega Odloka o odvajanju in čiščenju padavinske odpadne vode na območju Občine Grosuplje.
– Meteorne vode z objektov je potrebno preko meteorne kanalizacije odvesti v ponikalnico locirano na investitorjevem zemljišču. Meteorne vode iz cestne, parkirnih in drugih voznih površin je potrebno odvesti v ponikalnico preko lovilca olj.
(4) Odpadki
– V skladu z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, v primeru uporabe blata, ki nastane na kmetijskem gospodarstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj 6 mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe (JKP Grosuplje) kot obvezno storitev javne službe zagotavlja odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode.
(5) Elektroenergetsko omrežje
– Predvidene prostorske ureditve segajo na zemljišča, na katerih se ne nahajajo elektroenergetski vodi. Predviden poseg v prostor je glede obstoječe infrastrukture možen brez posebnih pogojev.
– Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu Grosuplje naročiti zakoličbo elektro vodov in naprav, kjer je to potrebno ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektro vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.
– Napajanje predvidenih objektov se zagotovi preko novega nizkonapetostnega priključnega zemeljskega voda minimalnega tipiziranega prereza NAY«Y-J 4x35 + 1,5 mm². Priključek se izvede iz obstoječega NN izvoda »2. Gorenja vas«, ki poteka po parcelah vzhodno od nameravane gradnje in se napaja iz transformatorske postaje TP 20/0,4 Dolenja vas, locirane na parceli št. 1283/1, k.o. Blečji vrh.
– Predviden priključni zemeljski vod, ki bo potekal pod povoznimi površinami oziroma bo križal komunalne vode se uvleče v njemu namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
– Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08, 22/10, 10/12) in 4. členom Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 127/07) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
– Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primerne s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja.
– V fazi pridobivanja dokazila o pravici graditi ali lastninske, druge stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
– Pred izvedbo priključka mora investitor skleniti pogodbo o priključitvi objekta na elektroenergetsko omrežje. Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del.
– Kolikor izvajalec gradbenih del med izvedbo naleti na nepričakovane elektroenergetske vode je dolžan o tem takoj obvestiti pristojno nadzorništvo podjetja Elektro Ljubljana.
– Investitorji objektov so dolžni naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzročajo z gradnjo obravnavano v predmetnem podrobnem načrtu.
– Investitorji objektov nosijo vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v podrobnem načrtu, skladno s smernicami in izdanimi soglasji za priključitev.
– Za vso predvideno elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno pridobiti soglasje za priključitev in izdelati načrte za pridobitev gradbenega dovoljenja ter jih projektno obdelati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.
(6) Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
V primeru, da predvidena gradnja posega v varovalni pas obstoječega telekomunikacijskega ali kabelskega omrežja, je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca takega omrežja k projektnim rešitvam.
(7) Zunanja razsvetljava
– V primeru, da bo na območju podrobnega načrta predvidena interna zunanja razsvetljava, morajo biti svetlobna telesa skladna s predpisi in usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev zunanjih površin na območju podrobnega načrta mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
– Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.5. »Prikaz priključevanja objektov na komunalno javno infrastrukturo«.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka je veljavni Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Grosuplje.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– upoštevati vse omilitvene ukrepe za zmanjševanje hrupa in emisij iz gradbišča;
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za IV. stopnjo varovanja pred hrupom;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena;
– investitor mora naročilo za prevzem gradbenih odpadkov zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del;
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, nastale v času gradnje, morajo investitorji sanirati.

(1) Tlorisni gabariti stavb
Dopustna so odstopanja do ±1 m po dolžini objektov in do ±0,50 m po širini objektov. Dopustne so spremembe lokacij in števila vhodov v stavbi.
(2) Višinski gabariti stavb
Dopustna so odstopanja po višini do ±0,50 m.
(3) Višinske kote terena in pritličja stavbe
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinske kote pritličja stavbe do ± 0,50 m.
(4) Prometne, komunalne in energetske ureditve
(5) Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditev, objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe, racionalnejše izrabe prostora in zaradi rešitev, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.

Po izvedbi s podrobnim načrtom predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi nista spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb;
– obnove fasadnega plašča stavbe pod pogojem, da so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu z določili 10. člena tega odloka;
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju podrobnega načrta.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Občini Grosuplje, Urad za prostor, Taborska cesta 2, Grosuplje;
– Upravni enoti Grosuplje, Oddelek za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo, Taborska cesta 1, Grosuplje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.