Na podlagi 55. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spremembe), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Cestno podjetje Gača (Uradni list RS, št. 40/11) in 12. ter 78. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 23. redni seji dne 21. 5. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Cestno podjetje Gača
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Cestno podjetje Gača (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje DOMPLAN d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/441-82/10, april 2014.
(3) Ta odlok določa prostorske ureditve znotraj območja OPPN in tudi z njimi povezane infrastrukturne ureditve zunaj območja.
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.
(2) Tekstualni del obsega:
– odlok.
(3) Grafični del obsega:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela
OPN s prikazom območij enot urejanja prostora
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
s prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju m 1:5000
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela
OPN s prikazom območij enot urejanja prostora
in gospodarske javne infrastrukture s prikazom
lege ureditve na širšem območju m 1:5000
– območje podrobnega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem M 1:1000
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:2000
– ureditvena situacija M 1:1000
– prikaz ureditev glede poteka omrežij
in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:1000
– prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja,
naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja
kulturne dediščine M 1:1000
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom M 1:1000
– načrt parcelacije M 1:1000.
(4) Priloge obsegajo:
– izvleček iz strateških prostorskih aktov,
– prikaz stanja prostora,
– seznam strokovnih podlag in upoštevanih predpisov,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev,
– povzetek za javnost,
– predstavitvena karta.
II. OBMOČJE UREJANJA
3. člen
(obseg območja)
(1) Za območje prostorske enote PG1(*) je predpisana izdelava podrobnega prostorskega izvedbenega akta. OPPN obsega večji kompleks nekdanje gramoznice zahodno od naselja Podbrezje. Na predmetnih površinah že deluje betonarna in separacija. S severne strani je območje dostopno preko občinske, z južne pa preko državne ceste. Tangirano območje meji na gozd, zahodno je več teras, ki se spuščajo in zaključijo v strugi reke Lešnice. Načrtovani kompleks obsega 5,8 ha.
(2) Po določilih Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10) so površine opredeljene kot posebna enota urejanja, ki je namenjena gospodarski coni (IG). V območju so dovoljene sledeče dejavnosti: betonarna, separacija, asfaltna baza, upravne zgradbe, mehanična delavnica, transformatorska postaja in ostali objekti, potrebni v tehnološkem procesu.
(3) Območje OPPN obsega dele ali celotna zemljišča naslednjih parcelnih številk: 986/3, 986/4, 990, 991, 992/1, 992/2, 995, 996, 997, 998, 1000/1, 1000/2, 1001, 1031, 1596, vse k.o. Podbrezje.
(4) Izven območje OPPN se dogradi infrastruktura, ki je pogoj za nemoteno obratovanje predvidenega programa (vodovod, cestna razsvetljava, telekomunikacije, plinovod, odpadne vode, dostop). Izven območja segajo še druge ureditve (vodno črpališče, območje renaturacije).
(5) Območje OPPN je identično meji prostorske enote PG1(*). Mejo je v postopku zaradi zahtev upravljavcev infrastrukture ali boljših tehničnih rešitev mogoče tudi korigirati.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Predmetne površine (OPPN) po svoji legi in programu predstavljajo zaključeno gospodarsko območje. Zaradi programskih vsebin so pomaknjene na skrajni poselitveni rob oziroma v odprt nepozidan prostor krajine. Funkcionalno se program na severu in jugu navezuje na osrednjo prometno hrbtenico pod katero je predlagano infrastrukturno napajanje. Celotno površino obkrožajo strnjene gozdne površine. Na severu preko območja poteka več visokonapetostnih daljnovodov, na zahodu ga omejujejo visoke naravne terase, ki se zaključijo ob vodotoku Lešnica, v bližini južnega roba poteka varovalni koridor prenosnega plinovoda.
(2) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter ostalih (omilitvenih) ureditev potrebnih za izvedbo OPPN.
5. člen
(predvidena ureditev v območju)
(1) Območje urejanja sestavljata dva programska sklopa:
– Ureditvena enota UE I proizvodni del,
– Ureditvena enota UE II upravno-servisni del.
(2) Tik ob območju urejanja (zunaj OPPN) je tudi večja območje s predvideno renaturacijo brežine, ki deloma posega v Ureditveno enoto proizvodnega sklopa. Vse ureditve v Ureditveni enoti I so podrejene sanacijskemu projektu renaturacije degradiranega območja pritoka Lešnice, ki ga je izdelalo podjetje EHO PROJEKT, pod številko: A-81/09, september 2012.
6. člen
(obstoječa ureditev v območju)
Obstoječe ureditve v območju urejanja so prometno in infrastrukturno oskrbovane z vzhodne strani. Večji del Ureditvene enote I zaseda separacija in betonarna. Kompleks separacije se preseli na območje gramoznice Bistrica, stara betonarna se razgradi in ukine. Ureditvena enota II še ni pozidana.
7. člen
(programska vsebina)
Ureditvena enota I
(1) Na mestu obstoječe betonarne in separacije se prostor znotraj Ureditvene enote I oblikuje tako, da obsega:
– objekt C: železokrivnica z betonsko galanterijo,
– Č: čistilna naprava,
– objekt D: laboratorij, garderobe, sanitarije, pisarne,
– objekt E: pokrita parkirišča,
– objekt F: skladiščni objekt za asfalterske ekipe,
– G diesel črpalka,
– H obstoječa betonarna LIEBHERR,
– I nova asfaltna baza BENNINGHOVEN,
– J pokrita deponija za agregate za beton,
– deponije,
– pripadajo či pomožni objekti, vratarnica, plato za pranje
vozil,
– manipulativni prostor,
– ureditve pripadajoče infrastrukture.
Višinsko nivoji posameznih teras segajo med koto +424,50 in 455,00.
Ureditvena enota II
(2) Proste površine znotraj Ureditvene enote II se oblikuje tako, da obsegajo:
– objekt A: upravna stavba,
– objekt B delavnice (mehanična, kovinska, mizarska,
vulkanizerska) in skladišče,
– pripadajoči pomožni objekti, manipulativni prostor,
parkiranje,
– ureditve pripadajoče infrastrukture.
Višinsko nivoji posameznih teras segajo med koto +456,50 in 457,50.
Renaturacija brežine
(3) Vse ureditve znotraj Ureditvene enote I, ki se deloma prekrivajo z območjem renaturacije, se prilagodijo slednji.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
8. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje)
Ureditvena enota I
(1) Na severozahodnem delu Ureditvene enote I se obstoječi
objekti separacije prestavijo na drugo lokacijo izven območja
urejanja, obstoječi objekti betonarne pa odstranijo.
(2) objekt C – železokrivnica:
tloris: 16,00 m × 60,00 m,
višina: +11,00 m,
etažnost: P,
streha: 15–25°, simetrična dvokapnica.
(3) objekt C – betonska galanterija:
tloris: 16,00 m × 35,00 m,
višina: +11,00 m,
etažnost: P+1,
streha: 15–25°, simetrična dvokapnica.
(4) Č – čistilna naprava,
modularna naprava z možnostjo dograjevanja.
(5) objekt D – laboratorij, garderobe, sanitarije, pisarne:
tloris: 12,00 m × 24,00 m,
višina: +15,00 m,
etažnost: K+P+2,
streha: 15–25°, simetrična dvokapnica.
(6) objekt E – pokrita parkirišča za tovorna vozila:
tloris 1: 24,00 m × 75,00 m,
tloris 2: 24,00 m × 68,00 m,
klet 60,00 m × 68,00 m (lahko skupna – povezana pod
obema stavbama),
višina: +8,00 m,
etažnost: K+P,
streha: 7–12° simetrična dvo kapnica obrnjena
navznoter.
V objektu bo urejenih do 150 parkirnih mest za tovorna oziroma
osebna vozila.
(7) objekt F – skladiščni objekt za asfalterske ekipe:
tloris: 10,00 m × 18,00 m,
višina: +13,00 m,
etažnost: K+P+2,
streha: 15–25°, simetrična dvokapnica.
(8) objekt G – diesel črpalka:
vodo nepropusten plato z enim točilnim mestom,
poleg je večplastna vkopana cisterna, kapacitete do 100 m3,
črpalka je namenjena lastnemu strojnemu in voznemu parku.
(9) ureditev H – betonarna LIEBHERR:
Obstoječa betonarna LIEBHER se ohranja sredi Ureditvene enote
I. Kapaciteta proizvodnje znaša do 100 m3/h oziroma do 90.000
m3 betona/leto. V sklop proizvodnega procesa sodi tudi pokrita
deponija agregatov na skrajnem severnem delu Ureditvene enote.
tloris: 11,00 m × 25,00 m + 4,50 m × 25,00 m (P) in
12,70 m × 28,70 m (1–3 etaža),
višina: +20,00 m,
etažnost: P+3,
streha: 7–15° enokapnica,
kota platoja: celotna površina je na koti +424,50.
V sklopu platoja se uredita še:
– dva vkopana rezervoarja za vodo, kapacitete do 80 m3.
– tri etaže pisarniških prostorov (nad obstoječo betonsko
konstrukcijo pred silosi za agregate).
Dostop do prostora je preko krožne prometne povezave.
(10) ureditev I – nova asfaltna baza BENNINGHOVEN:
Skrajni vzhodni rob ureditvene enote I je namenjen novi
asfaltni bazi. Kapaciteta proizvodnje do 240 ton/h (mešanje),
200 ton/h (sušenje), oziroma do 200.000 t/leto,
kota platoja: osrednji proizvodni del je na koti +425,30.
Dostop do prostora je preko krožne prometne povezave. Osrednji
del s SV in JV obkrožajo zalogovniki agregatov (peski,
recikliran asfalt). Cisterne z bitumni so v sklopu tehnološke
enote. Položaj nadkritih zalogovnikov je prikazan v zazidalni
situaciji. Platoji zalogovnikov sledijo naravni konfiguraciji
terena, ki se giblje med +424,30 spodaj in +437,30 zgoraj.
(11) ureditev J – pokrita deponija za agregate za beton,
kota platoja: spodaj na koti +438,00, zgoraj na koti
+455,00.
Dostop do prostora je preko krožne prometne povezave.
(12) ureditev deponij – več zunanjih deponij za agregate,
kote platojev so vezane na posamezen proizvodni proces (med
+424,00 in 432,00).
Dostop do prostora je preko krožne prometne povezave.
(13) vratarnica: manjši pritlični objekt do velikosti 4,00 ×
4,00 m,
(14) plato za pranje vozil, velikosti do 7,00 × 13,00 m v
nivoju terena, z manjšim prostorom za spravilo naprave za
pranje.
(15) ostala zunanja ureditev:
Ureditev manipulativnih površ in okrog železokrivnice,
betonarne, asfaltne baze in deponij je prilagojena vožnji
težjih kamionov, ki dovažajo material in odvažajo asfaltno
oziroma betonsko mešanico, betonsko galanterijo in armaturo.
dostop: osrednji dostop v ureditveno enoto je zasnovan
tako, da omogoča krožno vožnjo z glavnim
(predvidenim) izvozom/uvozom na južni strani
območja na državno cesto R3 Lipnica–Gobovce in
(obstoječim) izvozom za tovorna vozila na
severovzhodni strani območja na občinsko cesto
JP – odcep v Gačo,
klančine: za uvoze v kletne etaže se v sklopu ureditvene
enote predvidi tudi zunanje klančine,
parkiranje: za tovorna in osebna vozila zaposlenih se
nameni skrajni severozahodni del ureditvene
enote, kjer je pod nadstreški prostor za 80
PM,
kota platoja: +426,80.
ograja: celotna ureditvena enota se lahko ogradi z
varovalno žično ograjo do višine 2,50 m,
ograja v območju renaturacije je lesene
izvedbe, do višine 1,20 m.
Ureditvena enota II
(16) objekt A – upravna stavba:
tloris: 16,00 m × 50,00 m,
višina: +17,50 m,
etažnost: 3K+P+3,
streha: 15–25°, simetrična večkapnica.
V in ob objektu bo urejenih do 100 parkirnih mest za osebna
vozila.
(17) objekt B – delavnice (mehanična, kovinska, mizarska,
vulkanizerska) in skladišče
tloris 1: 16,00 m × 9,00 m (mizarska delavnica),
tloris 2: 16,00 m × 44,00 m (mehanična in vulkanizerska
delavnica),
tloris 3: 16,00 m × 20,00 m (skladišče),
tloris 4: 16,00 m × 48,00 m (kovinska delavnica),
tloris 5: 16,00 m × 20,00 m (skladišče),
višina: +12,00 m,
etažnost: K+P+1,
streha: 15–25°, simetrična dvo ali večkapnica.
Namenska raba objekta B) se lahko menja znotraj opisanih
namembnosti (mehanična, kovinska, mizarska, vulkanizerska,
skladišče).
V in ob objektu bo urejenih do 30 parkirnih mest za osebna
vozila. Pred skladiščem je v nivoju kleti še zalogovnik,
velikosti 7,00 m × 7,00 m.
(18) ostala zunanja ureditev:
dostop: dostop v ureditveno enoto je zasnovan
dvosmerno, z glavnim (predvidenim)
izvozom/uvozom na južni strani območja z
državne ceste R3 Lipnica Gobovce oziroma tudi
(obstoječim) izvozom na severovzhodni strani
območja z občinske ceste JP – odcep v Gačo,
rampe: za uvoze v kletne etaže se v sklopu ureditvene
enote predvidi tudi zunanje rampe,
parkiranje: za osebna vozila se (poleg kleti poslovne
stavbe) nameni tudi osrednji obcestni prostor
in dvorišče, kjer je za zaposlene in stranke
predvideno skupaj do 150 parkirnih mest za
osebna vozila,
kota platoja: +456,50 do 457,50,
ograja: celotna ureditvena enota se lahko ogradi z
varovalno žično ograjo do višine največ 2,50
m. Nadzorno-varnostne kamere se namesti tako,
da njen zorni kot pokriva le vstop in območje
investitorjevega zemljišča.
Skupna merila za gradnje v enoti I in II:
(19) Objekti so grajeni klasično ali montažno. Oblikovanje objektov v Ureditveni enoti I se prilagodi tipu industrijskih, v Ureditveni enoti II pa tipu poslovnih stavb. Uporablja se enotna kritina v istem barvnem tonu (siva pločevina). Fasade (kolikor niso objekti odprti) so obdelane s sistemom fasadnih panelov, z zaključnimi ometi (svetlih pastelnih barv), dovoljene so tudi obloge iz umetnega kamna, lesa, stekla, opeke ali keramike. Zunanji ovoj asfaltne baze je v zeleni barvi. Pri poslovni stavbi so možni poudarki, izzidki in nadstreški ob glavnih vhodih. Le-ti lahko segajo izven predpisanih gabaritov do 2,00 m. Fasada na montažnih objektih je iz profilirane pločevine ali umetnih prosojnih ali neprosojnih materialov. Vse deponije in silosi, kjer so prisotni drobni prašni delci, so nadkriti.
(20) Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko. Postavitev proizvodnih objektov betonarne in asfaltne baze zaradi tehnologije s FT ni zamejena, lahko pa se giblje le znotraj prometne zanke cest A in B. Prav tako niso določene FT deponij, določena je le njihova situativna postavitev. Lokacije deponij morajo biti najmanj 25 m oddaljene od zgornjega roba brežine vodotoka Lešnica, ki je naravna vrednota. Maksimalna višina objekta je šteta od terena pri glavnem vhodu do najvišje točke objekta (sleme, strešni venec …).
Tudi nezahtevni in enostavni objekti ne smejo segati čez zunanjo mejo OPPN.
(21) Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena posameznih Ureditvenih enot do višine 1,00m se ureja s travnimi brežinami, večje nivojske razlike pa tudi z opornimi zidovi.
(22) Znotraj posamezne Ureditvene enote so od nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljene majhne stavbe (garaže, drvarnice, pokrita skladišča, lope, ute, nadstreški), ograje, podporni zidovi, male komunalne čistilne naprave, rezervoarji, priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja, samostojna parkirišča in pomožni komunalni objekti skladno z uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Objekti za oglaševanje znotraj območja urejanja; na zahodni strani pa tudi na njegovem robu in izven njega; so prepovedani.
(23) Za vse objekte je dovoljena rušitev in odstranitev objekta, rekonstrukcija in vzdrževalna dela zakonito zgrajenih stavb, nadzidava in dozidava skladno z dimenzijami in tolerancami tega odloka, sprememba namembnosti zakonito zgrajenih stavb skladno z določili tega odloka.
(24) Na vse strešne površine objektov (zgradb in nadstrešnic) je dovoljena postavitev – montaža fotovoltaičnih panelov in solarnih sprejemnikov.
Skupna merila za predvideno zunanjo ureditev (zelenih površin) v enoti I in II:
(25) Za površine, namenjene zelenim površinam in ogozditvi je potrebno uporabiti sadike avtohtonih drevesnih vrst oziroma vrst, značilnih za prvotne gozdne združbe in gozdne združbe v okolici območja urejanja.
(26) O načinu in času saditve ter kasnejše nege nastajajočih gozdnih sestojev se morajo investitorji oziroma izvajalci posvetovati s predstavnikom Zavoda za gozdove Slovenije.
(27) Drevje, ki bi ga bilo zaradi predvidenih ureditev treba odstraniti se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za poseg v prostor.
(28) Skrajni vzhodni del območje Ureditvenih enot I in II predstavlja poseben strnjen del zelenih površin, ki se ohranja oziroma še dodatno pogozdi.
(29) Na ježi na parceli štev. 992/1 jugovzhodno od ceste B in A se ohranja gozdni rob. Prav tako se ježa na zahodnem delu parcele štev. 986/3, k.o. Podbrezje, kjer so gozdna rastišča s posameznimi drevesi navadne tise Taxus baccata; ki je zavarovana vrsta; ohranjajo kot gozd. Teh površin se hortikulturno ne ureja. Lastnik teh zemljišč je s tem gozdom dolžan gospodariti v skladu z njegovimi funkcijami, ter preprečevati negativne vplive nanj zaradi rab in dejavnosti v območju urejanja. Degradirane površine platoja med območjem renaturacije in novo asfaltno bazo se pogozdi.
(30) Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objektov in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dovoljena.
(31) Za potrebe proizvodnega procesa separacije, betonarne in ostale tehnološke procese je izven območja urejanja (ob vodotoku Lešnica) izvedeno črpališče. Kapaciteta 10 l/s, letno do 120.000 m3. Slednje se na podlagi delnega vodnega dovoljenja ohranja tudi v prihodnje za potrebe nove betonarne in ostalih proizvodnih procesov znotraj območja urejanja.
9. člen
(ureditve izven območja)
Izven območja OPPN bodo segale predvidene navezave na prometne, energetske in komunalne ureditve, potrebne za funkcioniranje objektov in ureditev v Ureditvenih enotah I in II.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KOMUNALNIH VODOV IN NAPRAV
10. člen
(skupne določbe)
(1) Za nemoteno delovanje obstoječih in predvidenih objektov in ureditev v območju je potrebno zagotoviti manjkajočo infrastrukturno opremljenost zemljišč in priključitev le-te na obstoječe omrežje izven območja urejanja.
(2) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura obsega:
– prometno omrežje,
– vodovodno omrežje za sanitarno in požarno vodo,
– odpadno in padavinsko kanalizacijsko omrežje,
– elektroenergetsko omrežje (NN in cestna razsvetljava),
– plinovodno omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
– površine za zbiranje in odvoz odpadkov.
(3) Vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci.
(4) Za ogrevanje objektov in tehnološke procese se kot osnovni energent uporablja zemeljski plin. Za pripravo tople vode in ogrevanja objektov se lahko uporabljajo tudi alternativni viri energije, kot so sončni kolektorji, fotovoltaika, toplotne črpalke, peči na lesno biomaso in podobno.
(5) Primarni energent za asfaltno bazo je zemeljski plin, v času omejenega odjema pa tudi kurilno olje. Cisterna je umeščena – vgrajena v območje tehnološkega sklopa asfaltne baze.
11. člen
(varovalni pasovi)
(1) Gradnja in druge ureditve v varovalnih pasovih je omejena. Za načrtovane ureditve in druge posege v teh območjih je potrebno upoštevati projektne pogoje upravljavcev prostora, zahteva pa se tudi njihovo soglasje k gradnji.
(2) Kjer se bodo gradbeni in drugi posegi izvajali v območju tras obstoječih infrastrukturnih vodov, je treba predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma izvesti njihovo zaščito v skladu s področnimi predpisi.
(3) V območju varovalnega oziroma varstvenega pasu obstoječega prenosnega plinovoda R29, RP Britof–MRP Jesenice je potrebno upoštevati pogoje, ki so sestavni del pozitivnega mnenja k OPPN za območje PG1(*) Cestno podjetje Gača, PLINOVODI, štev. S14-038/R-MP/RKP z dne 4. 2. 2014.
12. člen
(promet)
(1) Načrtovane ureditve se bodo prometno navezovale na obstoječe in nove priključke.
(2) Interno cestno omrežje znotraj meje OPPN obsegajo tri ceste z oznakami A, B in C. Cesta »A« je glavna cestna povezava znotraj območja urejanja, ki se izven meje OPPN navezuje na državno cesto. Cesta »B« zagotavlja dostop tovornim vozilom za dostavo agregatov v silose za potrebe asfaltne baze. Cesta »C« je dostopna cesta za tovorna vozila do asfaltne baze za nakladanje asfalta.
(3) Na vseh cestah je predviden enosmerni režim vožnje, razen na cesti »A«, kjer bo od priključka na državno cesto (križišče pri kapelici, km 1,560) do profila A7 zaradi funkcije tamkajšnjih objektov mogoč dvosmerni promet. Enosmerni promet bo potekal v smeri od novega križišča z državno cesto R3 Lipnica–Gobovce (križišče pri kapelici, km 0,840) mimo bodoče upravne stavbe proti betonarni in naprej do obstoječega križišča z državno cesto (odcep v Gačo, km 1,560).
(4) Vzdolžni profili cest so prilagojeni terenu, predvidenim dejavnostim in mejam OPPN. Zaradi velike višinske razlike med nivojem terena na katerem je predvidena upravna stavba in nivojem na katerem stoji betonarna ima cesta »A« med profiloma A7 in A18 velik vzdolžni nagib, ki presega 14 %. Drugje je niveleta položnejša in ne presega 9 %. Na območju obstoječe ceste v betonarno (od profila A22 do profila A33) se niveletni potek ceste »A« prilagodi obstoječi trasi z minimalnimi korekcijami.
(5) Predvideni prečni profili:
cesta »A« – dvosmerni promet:
robnik z bermo 0,50 m
vozni pas levo 3,00 m
vozni pas desno 3,00 m
robnik z bermo/mulda 0,50 m
skupaj 7,00 m
cesta »A« – enosmerni promet:
bankina 0,50 m
vozišče 3,50–4,00 m
mulda/kanaleta 0,50–0,60 m
bankina/berma 0,40–0,50 m
skupaj 5,00–5,50 m
cesta »A« izven območja OPPN:
Do priključka na državno cesto se nadaljuje po obstoječi trasi. Vozišče na tem delu je široko cca. 3,50 m, z dvema razširitvama za srečevanje tovornih vozil. Vzdolžni nagib nivelete je med 7 % in 11 %, na zaključni ravnini 3 %. Vzdolžni nagib nivelete priključne ceste neposredno pred državno cesto znaša 1,0 % (kar omogoča speljevanje tovornih vozil z ravnine), širina vozišča pa je 6,00 m.
cesta »B« – enosmerni promet:
bankina 0,50 m
vozišče 3,50–4,00 m
mulda 0,50 m
bankina/berma 0,50 m
skupaj 5,00–5,50 m
cesta »C« – enosmerni promet:
bankina 0,50 m
vozišče 3,50–4,00 m
mulda 0,50m
bankina/berma 0,50 m
skupaj 5,00–5,50 m.
(6) Znotraj območja OPPN je pred upravno stavbo in delavnicami predvideno več parkirišč za osebna vozila. Dostopne poti znotraj parkirišč se uredijo v širini 5,50 m, parkirna mesta pa v dimenzijah 2,50 m x 4,50 m–5,00 m. Okoli posameznih objektov se dostop za manipulacijo in urgentna vozila izvede skladno s področnimi predpisi kolikor se to zahteva.
(7) Konfiguracija terena in dimenzije silosov za hrambo agregatov pogojujejo gradnjo več opornih in podpornih konstrukcij in gradnjo manjšega premostitvenega objekta. Tovrstne konstrukcije so predvidene predvsem na cesti »B«. Med profili B10 in B12 je predviden manjši premostitveni objekt dolžine cca 15 m, ki bo premoščal višinsko razliko med terenom in cesto za silosi. Tip konstrukcij in tehnologija gradnje kot tudi vzdolžni in prečni profili cest so; ob upoštevanju ostalih določil odloka; priporočilne narave in se podrobneje dorečejo v projektni dokumentaciji.
(8) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju varovalnega pasu državne ceste ni dovoljeno.
(9) Pri izračunu parkirnih mest je potrebno glede na namembnost oziroma dejavnost upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
– poslovni prostori 1 PM/2 zaposlena,
– delavnice s pomožnimi prostori 1 PM/100 m2 površine.
Zahtevana parkirna mesta je potrebno zagotoviti znotraj pripadajoče ureditvene enote.
(10) Dodatne – ločene površine za pešce in kolesarje niso predvidene.
(11) Od točke priključitve poteka predvidena (prometna) ureditev izven območja urejanja po zemljiščih s parcelnimi štev. 1034/3, 1035/1, 1035/2, 1151, 1152/4, 1580/10, 1596, k.o. Podbrezje (na severovzhodni strani) in po zemljiščih s parcelnimi štev. 970, 971/2, 971/3, 975/2, 976/2, 986/2, 1580/9, 1580/16, 1621/4, 1621/7, 1621/9, k.o. Podbrezje (na jugovzhodni strani).
13. člen
(vodovod)
(1) Za oskrbo objektov z vodo se obstoječe omrežje vodovoda poveča. Povečava se predvidi po obstoječi trasi (tudi izven območja urejanja). Kapaciteta odvzema iz omrežja za potrebe pitne vode in vode za požarno varnost ne sme preseči 10 l/s. Za tehnološki proces vode iz vodovodnega omrežja ni dovoljeno uporabljati.
(2) Merilno mesto vode se predvidi na vstopu priključne cevi v območje OPPN in bo skupno za celotno območje. Jašek mora biti lociran v nevozni površini. Vodovodno omrežje bo iz nodularne litine DN vsaj 150 mm. Vsaka zaključena celota ali funkcionalni sklop mora imeti ločen hišni priključek z ločenim vodomerom. Vodovodno omrežje poteka po javnih površinah oziroma dostopnih poteh. Gradnja se izvede s cevmi iz nodularne litine, ustrezne dimenzije.
(3) Od točke priključitve poteka predvidena (vodovodna) ureditev izven območja urejanja po zemljiščih s parcelnimi štev. 1580/10, 1596, 1600/12, 1600/13, k.o. Podbrezje.
14. člen
(hidrantna mreža)
Znotraj posamezne Ureditvene enote bo zgrajena interna hidrantna mreža, ki bo priključena na sekundarno omrežje preko kombiniranega merilnega mesta – vodomera. Za požarno zaščito so predvideni nadtalni hidranti DN 100 na medsebojni razdalji do 80 m. Hidranti morajo biti locirani na vidnem mestu in morajo biti stalno dostopni.
15. člen
(odpadne vode)
(1) V območju urejanja OPPN je predviden ločen sistem odvajanja komunalnih, industrijskih in padavinskih voda.
(2) Odpadne komunalne vode se po internem kanalizacijskem omrežju vodi v čistilno napravo znotraj ureditvenega območja. Predvidena je tipska, modularna čistilna naprava, kapaciteta naprave se povečuje postopoma skladno z izgradnjo posameznih delov območja. Odpadna voda priteka v mehanski del čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda prehaja naprej v odprte vode.
(3) Po izgradnji kanalizacijskega omrežja v Podbrezjah se čistilna naprava ukine, kanalizacija pa se preko črpališča naveže v javno kanalizacijo Občine Naklo (izven območja urejanja) in naprej v centralno čistilno napravo Kranj. Omrežje se gradi vodotesno.
(4) V okviru OPPN nastajajo tudi industrijske odpadne vode iz mehanične delavnice, interne bencinske črpalke in avtopralnice (pranje motornih vozil). Za te odpadne vode je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za emisije snovi v vode, ki ga izda ARSO kolikor tako določa zakonodaja.
(5) Padavinska voda z utrjenih površin (s cest z zbiranjem v mulde, kanalete ali točkovne požiralnike, brez razlivanja na nižji teren), se z ločeno kanalizacijo odvaja v renaturalizirano strugo neimenovanega pritoka Lešnice. Vse padavinske vode z utrjenih površin se vodijo skozi usedalnike in lovilce olj. Pred iztoki v vodotok je za zmanjšanje hipnega odtoka predvideno zadrževanje. Padavinska voda s streh se z ločeno kanalizacijo prav tako odvaja v renaturalizirano strugo neimenovanega pritoka Lešnice, del pa v vkopano cisterno za potrebe tehnologije. Pred iztoki v vodotok je za zmanjšanje hipnega odtoka predvideno zadrževanje.
(6) Odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno, ter pred odtokom v kanalizacijo obdelati do stopnje, kot jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
(7) Od točke priključitve na fekalno kanalizacijsko omrežje poteka predvidena ureditev izven območja urejanja po zemljiščih s parcelnimi štev. 1580/10, 1596, 1600/12, 1600/13, k.o. Podbrezje. Črpanje tehnološke vode pa poteka izven območja urejanja od obstoječega črpališča do območja urejanja po zemljiščih s parcelnimi štev. 1000/2, k.o. Podbrezje. Vse ureditve in posegi na območju naravne vrednote so možne le na podlagi pridobljenega soglasja pristojnega Zavod RS za varstvo narave.
16. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Omrežje: Napajanje z električno energijo se zagotavlja z okrepitvijo obstoječega omrežja pod pogoji upravljavca. Predvidena je vzpostavitev nove zanke znotraj ureditvenega območja, ki obsega izvedbo NN razvodnega omrežja in postavitev cestne razsvetljave.
(2) Obstoječe stanje: Za napajanje območja je bila zgrajena kabelska montažna transformatorska postaja 20/0,4 kV »T0839 Gramoznica Podbrezje« z dvema transformatorjema po 400 kVA.
(3) Predvideno stanje: Celoten nizkonapetostni razvod bo izveden z uporabo večcevne kanalizacije zemeljskih kablov. Pri dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže (za polaganje bodočih SN kablov).
(4) Cestna razsvetljava: Cestna razsvetljava se izvede z ekološkimi svetilkami z ravnimi stekli, varčnimi sijalkami, montiranimi na kovinske stebre oziroma na objekte. Napajanje se izvede iz omare prižigališča, ki se montira v ali ob objektu transformatorske postaje.
(5) Preprečitev svetlobnega onesnaževanja: Za osvetljevanje se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice. Svetilke morajo biti nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.
(6) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja.
(7) Vse predvidene ureditve s področja elektroenergetskega omrežja potekajo znotraj območja OPPN.
17. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Predvidena priključitev na plinovodno omrežje se izvede preko obstoječe MP Asfaltna baza v naselju Podreber. Distribucijsko plinovodno omrežje bo zgrajeno iz PE cevi, nazivni transportni tlak do 4,0 bar.
(2) Potek trase od priključne točke (MP Asfaltna baza v Naklem) do predmetnega območja s hišnimi priključki je sestavni del posebnega (drugega) projekta, v grafiki pa je prikazano zaradi usklajenosti z ostalo komunalno infrastrukturo.
18. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Priključki na Telekom omrežje se izvedejo iz obstoječe kabelske trase ob regionalni cesti.
(2) Znotraj območja urejanja se zgradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija do posameznih objektov s povezavo na dve alternativni priključni točki na obstoječem omrežju operaterja Telekom. Izvedejo se tudi ustrezni odcepi kabelskih jaškov in fasadnih priključnih omar (optika, internet, intranet …).
(3) Za potrebe drugega operaterja (KKS) ali interne kabelske povezave (CNS, video ...) se v kabelski kanalizaciji predvidijo ločeni jaški in svoje cevi.
(4) Po območju urejanja potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave, zato je le-te potrebno pred pričetkom del ustrezno označiti in zaščititi.
(5) Od točke priključitve poteka predvidena (telekom) ureditev izven območja urejanja po zemljiščih s parcelnimi štev. 1580/10, 1596, 1600/13, 1621/4, k.o. Podbrezje.
19. člen
(odpadki)
(1) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se bo zagotavljala z zabojniki za odpadke, ki bodo postavljeni znotraj pripadajoče Ureditvene enote in bodo v času odvažanja dostopni vozilu pooblaščene komunalne službe.
(2) Nevarne in ostale odpadke iz proizvodnih dejavnosti se zbira posebej in preda pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem oziroma odstranjevalcem nevarnih odpadkov skladno z veljavnimi predpisi.
20. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje objektov se ureja individualno. Osnovni energent je zemeljski plin (pogodba občine z izbranim koncesionarjem). Skladno z energetsko zakonodajo so dovoljeni tudi obnovljivi viri energije. V proizvodnem procesu asfaltne baze je osnovni energent zemeljski plin, lahko pa se uporablja tudi kurilno olje.
21. člen
(ostala merila in pogoji komunalnega urejanja)
(1) Pri načrtovanju, projektiranju in izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posamezne gospodarske javne infrastrukture, ki so podane v njihovih smernicah k podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno, izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic.
(4) Natančen potek komunalnih vodov, njihova križanja in prestavitve se določijo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in uskladijo s pristojnimi upravljavci.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
22. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
(1) Območje OPPN ne leži na ogroženem območju, kot so: priobalno, vodovarstveno, poplavno, območje visoke podtalnice, erozijsko in plazovito območje. Izjema je brežina (izven območja urejanja), ki se zaradi svojih karakteristik sanira skladno s projektom renauracije.
(2) Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo vplive na okolje, naravo, kulturno dediščino, naravne vire in zdravje ljudi.
(3) V času obratovanja objektov in naprav (kolikor je to predpisano) se izvaja reden monitoring vplivov na zrak, hrup in odpadne vode.
23. člen
(površinske vode)
(1) Gradbena dela ureditve struge neimenovanega levega pritoka ter gradnje cest na območju urejanja se izvajajo v poletnem času, ko je možnost visokih voda manjša, v suhih dneh ter čim krajši čas.
(2) Iztoki odpadnih vod v vodotoke morajo biti urejeni nad koto pretoka visokih voda (Q100), ki se določi s hidrološko hidravlično študijo.
24. člen
(odpadne vode)
(1) Kolikor se bodo pri pranju tovornih vozil uporabljala pralna sredstva, je treba industrijske odpadne vode od pranja tovornih vozil odvajati v čistilno napravo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj skladno s predpisi. Kolikor se pri pranju tovornih vozil pralna sredstva ne bodo uporabljala, se odpadne vode odvajajo preko lovilca olj in nato naprej v odvodnik prav tako skladno s predpisi.
(2) Na območju urejanja je treba zgraditi ustrezno dimenzionirano čistilno napravo, pri čemer je treba upoštevati število zaposlenih in dodatne količine odpadnih vod iz pralne ploščadi za pranje tovornih vozil. Velikost čistilne naprave je treba prilagajati dejanski obremenitvi s komunalnimi odpadnimi vodami glede na vsa že izdana gradbena dovoljenja za posamezne objekte na območju OPPN (obstoječa in predvidena kapaciteta skupaj).
25. člen
(podzemne vode)
(1) Interna kanalizacija na območju urejanja, vključno s čistilno napravo in drugimi ureditvami za čiščenje odpadnih vod, mora biti zgrajena vodotesno, tesnost mora biti preizkušena s standardnimi postopki.
(2) Tla asfaltne baze, tla kompresorske postaje, ploščadi za pranje tovornjakov in ploščad interne črpalke za pretakanje goriva je treba zgraditi vodotesno in v obliki lovilne sklede takšnega volumna, da se bo v primeru nesrečnega razlitja v lovilni skledi zadržala največja možna količina nevarnih snovi, ki pri nesrečni situaciji lahko steče po okoliških površinah.
26. člen
(tla)
(1) Za zagotovitev geološke stabilnosti tal na območju urejanja se upošteva smernice iz elaborata geotehničnih raziskav.
(2) V Ureditveni enoti I je treba objekte temeljiti v sivici, temelji bodo pasovni/točkovni ali izvedeni kot talna plošča. Sivica mora biti med gradnjo dobro odvodnjavana, vkopani deli objektov pa dobro drenirani. V fazi priprave projektne dokumentacije se v območju vkopov, globljih od 4 m izvede geotehnične raziskave z vrtinami, z namenom določitve pravilne izvedbe izkopa in podporne konstrukcije.
(3) Za objekt C se predvidi globoko temeljenje.
(4) Nasipno brežino pod objektom C je potrebno sanirati v skladu z načrtom sanacije.
(5) V Ureditveni enoti II se temeljenje izvede s pasovnimi/točkovnimi temelji ali kot talna plošča. Sanira se zajede meljno glinastih plasti s primesjo proda ter vgradi dobro zgoščeno gramozno blazino. Nagibi začasnih vkopov v meljni glini ne smejo biti strmejši od 1:1,5, v konglomeratu pa 1,5:1. Brežine je treba zaščititi z neprepustno folijo. Vsi vkopani deli objektov ali delov zunanje ureditve (parapeti, podporni zidovi) morajo biti dobro drenirani.
(6) V območju internih cest ter povoznih platojev se vgradi zmrzlinsko obstojen gramoz v min. debelini 0,7 m.
(7) Vsi planumi spodnjega ustroja cest in platojev morajo biti drenirani.
(8) Vkopne brežine ob interni cesti morajo biti ustrezno protierozijsko zaščitene. Zgornji del, kjer se nahajajo meljno glinaste zemljine s prodom se uredi v naklonu 1:1,5, v konglomeratu pa v naklonu 1,5:1 oziroma se predvidi ustrezne podporne konstrukcije v kombinaciji z brežinami v podanih nagibih.
(9) Na območju predvidene renaturacije območja levega pritoka Lešnice se za zasaditev uporablja le avtohtone travne mešanice ter grmovne in drevesne vrste, ki zaradi globokega in razvejanega koreninskega sistema pripomorejo k stabilizaciji pokrovne plasti zemljine.
(10) Pri projektiranju objektov je potrebno vključiti detajlne inženirsko-geološke preglede.
27. člen
(vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi)
Ohranjanje kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Odvajanje odpadnih voda z območja urejanja se ureja skladno z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Ustrezno je potrebno urediti odvodnjavanje zalednih in padavinskih voda cestnih površin in večjih platojev znotraj posamezne ureditve.
28. člen
(varstvo zraka)
(1) Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu in plinov gradbenih strojev se površine znotraj območja urejanja, ki bodo namenjene prometu z motornimi vozili asfaltira.
(2) Vse deponije in silose, kjer so skladiščeni fini agregati in je zato lahko prisotno prašenje, se nadkrijejo.
(3) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za asfaltno bazo je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za emisije snovi in vonjav v zrak, kolikor tako zahtevajo področni predpisi. Agencija RS za okolje bo v okoljevarstvenem dovoljenju določila morebitne omilitvene ukrepe, obseg in pogostost meritev emisiji snovi in vonjav v okolje in monitoring. Za obratovanje asfaltne baze se določi poskusno obratovanje. V času poskusnega obratovanja se izvede tudi meritve benzena. V primeru, da bo emisija znašala več kot 0,05 kg/h, mora investitor vgraditi ustrezno čistilno napravo.
29. člen
(varstvo pred hrupom)
Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi (po omilitvenih ukrepih okoljskega poročila in rezultatih monitoringa) se zagotovi zmanjšanje maksimalno dovoljenih ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju. Aktivni in pasivni ukrepi varstva pred hrupom se izvedejo na stroške povzročitelja. Obravnavano območje spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
30. člen
(varstvo pred naravnimi nesrečami)
(1) Predvidena prostorska ureditev zagotavlja pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Predvideni so tehnični ukrepi za zavarovanje pred razlitjem nevarnih snovi, tako na predvidenih parkiriščih, kot pri posameznih dejavnostih, kjer ta nevarnost obstaja.
(3) Javno cestno omrežje in interne poti služijo tudi intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.
(4) Pri projektiranju je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO) potrebno upoštevati, da je predmetno območje razvrščeno v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0.2.
(5) Pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov se izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta. Objekti, za katere je obvezna izdelava zasnove ali študije požarne varnosti, so določeni v izvršilnem predpisu, ki ureja izdelavo študije požarne varnosti.
31. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar, se usposobi lastnike in najemnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objektov. Za dele objektov oziroma za celoto mora biti pripravljen požarni red, ki je usklajen z intervencijskimi enotami. Za posamezni objekt oziroma za celoto mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme. Za potrebe hidrantnega omrežja mora biti zagotovljena stalna kontrola nad delovanjem kot tudi vzdrževanje omrežja.
32. člen
(varstvo narave)
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, vendar ležijo predvidene ureditve na območju vpliva na naravno vrednoto Lešnica – povirno območje potoka z identifikacijsko številko 4937.
(2) V primeru potrebe po izvajanju ukrepov zavarovanja in stabilizacije brežin se le-te predvidi z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi in zasaditvijo z avtohtono vegetacijo v sodelovanju s pristojnim Zavodom RS za varstvo narave.
(3) Načete in prizadete brežine (izven območja) se sonaravno uredi v skladu z zaključki načrta renaturacije.
(4) V območja gozdnih rastišč s posameznimi drevesi navadne tise se s hortikulturnimi ureditvami ne posega, pač pa se ohranja gozdna funkcija območja.
(5) Pred začetkom del in ureditev v območju urejanja je potrebno odstraniti dva grma japonskega dresnika (Fallopia japonica) s podzemnimi deli, kar potrdi pristojna naravovarstvena služba. Ostanki rastlin japonskega dresnika je potrebno požgati, ostanke požiga (pepel) pa odpeljati na deponijo Naklo. Med sanacijo in po končanih delih mora investitor še najmanj 3 leta redno, najmanj 1–2x mesečno, od aprila do oktobra, spremljati pojavljanje japonskega dresnika in drugih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in v celoti odstranjevati njihove nad – in podzemne dele, ostanke pa požgati in odpeljati na deponijo.
(6) Kolesa vseh delovnih strojev, ki se bodo uporabljala za izkopavanje japonskega dresnika, je treba po končanem odstranjevanju oprati. Odpadno vodo od pranja tovornih vozil je treba oddajati kot odpadek s klas.št. 02 01 01: Mulji iz pranja in čiščenja.
(7) Zemljine iz mesta, kjer sta rasla grma japonskega dresnika, ni dovoljeno razvažati na druga območja.
(8) Dvakrat letno je treba izvesti pregled območja urejanja in preveriti nova rastišča japonskega dresnika in pojavljanje pelinolistne ambrozije. Pri pojavu japonskega dresnika ali pelinolistne ambrozije je treba takoj vse dele teh invazivnih rastlin odstraniti in sežgati.
(9) Morebitne premostitve (znotraj območja renaturacije) morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q(100)) z minimalno varnostno višino 0,5 m.
(10) Upoštevajoč naravovarstvene in vodarske standarde se izvede ureditev struge od začetka zacevitve nad betonarno do izliva v Lešnico. Poudarek je na preprečitvi iztekanja drobnih muljnih frakcij v potok Lešnice ter renaturaciji degradiranega območja. Projektna rešitev mora zagotavljati prevodnost visokih voda in predvideti ustrezna proti erozijska zavarovanja ter stabilno niveleto potoka. Predvidena je izvedba ureditve struge pritoka v skupni dolžini 450,0 m ter ureditev levega brega Lešnice pod sotočjem v dolžini 44,0 m.
(11) V času gradenj in ureditev v območju urejanja se zaradi varstva naravne vrednote v oddaljenosti 25 m od zgornjega roba brežine Lešnice postavi gradbena ograja.
33. člen
(varstvo kulture)
(1) Na obravnavanem območju je evidentirana kulturna dediščina: Podbrezje – Blekova kapelica (EŠD 26673) in vplivno območje vas Ljubno (EŠD 400126). Ureditev glavnega uvoza se izvede skladno s smernicami pristojne kulturno varstvene službe.
(2) Zaradi vizualne ločitve območja urejanja se celotni vzhodni del Ureditvenih enot I in II ohranja v avtohtonem gozdnem robu (sanacija oziroma dodatna pogozditev z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo značilno za okoliški gozd).
(3) Obstoječi dostop z južne strani se uredi z upoštevanjem 7,00 m zelenega pasu okoli kapelice.
(4) Za območje predvidenih ureditev je bila izvedena predhodna raziskava, ki posebnega arheološkega potenciala ni odkrila.
34. člen
(varstvo gozdnega prostora)
(1) Objekti in ureditve morajo biti od sosednjega gozda odmaknjeni najmanj za višino odraslih dreves sosednjega gozda, v nasprotnem primeru mora investitor prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovem objektu in premičninah, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje z gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru.
(2) Objekti ter pripadajoče komunalne, prometne in zunanje ureditve morajo biti zgrajeni, postavljeni oziroma urejeni tako, da ne bodo povzročali škode na sosednjem gozdnem robu (zavarovanje pred poškodbami med gradbenimi deli in gradnjo objektov), ovirali ali onemogočali rabe dovozne in izvozne prometnice za gospodarjenje z gozdovi v zaledju območja urejanja.
(3) V projektni dokumentaciji za objekte in ureditve, ki se gozdu približajo za višino gozdnih dreves, morajo biti prikazane rešitve za omilitev negativnih vplivov objektov in dejavnosti na življenjski prostor prostoživečih divjih živali in na ohranjanje zavarovanih vrst.
(4) Drevje, ki bi ga bilo treba posekati zaradi morebitnih posegov v gozdni prostor, se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
(5) Degradirana območja gozda se sanira in pogozdi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, značilno za okoliški gozd. Za hortikulturno ureditev okolice objektov je zaradi bližine gozda dovoljeno uporabiti le sadike avtohtonih vrst drevja in grmovnic, ki niso prenašalke hruševega ožiga.
VII. OMILITVENI UKREPI
35. člen
(skupni ukrepi)
Z omilitvenimi ukrepi se zagotovi preprečitev negativnih vplivov na okolje, naravo, kulturno dediščino, naravne vire in zdravje ljudi. Omilitveni ukrepi iz delnega okoljskega poročila so smiselno povzeti po posameznih poglavjih tega odloka in se jih upošteva tudi pri pripravi projektne dokumentacije.
36. člen
(odpadki)
Na območju urejanja je treba nevarne odpadke na izvoru zbirati ločeno v označene tesne posode in jih hraniti v skladišču za nevarne snovi. Skladišče mora biti brez odtoka v okolje ali kanalizacijo, s tlemi urejenimi v obliki lovilne sklede. Volumen lovilne sklede mora znašati maksimalno 2-kratni volumen največje embalaže nevarnih snovi, ki se v tem skladišču lahko začasno skladišči.
37. člen
(svetlobno onesnaževanje)
(1) Na območju urejanja se lahko načrtujejo svetilke s skupno električno močjo 3.960 W. Pri tem je treba za razsvetljavo uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
(2) Obstoječa zunanja osvetlitev, ki je neskladna z določili veljavne zakonodaje, se le-tej prilagodi do 31. 12. 2015.
(3) Zunanja razsvetljava objektov, gradbeno-inženirskih objektov ter fasad objektov; kolikor bodo le te osvetljene; se določi v fazi projektne dokumentacije v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
38. člen
(etapnost)
(1) Etapnost gradnje objektov in infrastrukture v posamezni ureditveni enoti je dovoljena.
(2) Etapnost gradnje komunalne infrastrukture. Vsaki gradnji objektov in drugih ureditev je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno napajanje znotraj ureditvenega območja vključno s predpisanim številom parkirnih mest. Gradbeno dovoljenje se za posamezni objekt in njej pripadajočo infrastrukturo lahko pridobiva istočasno.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvi objekt v Ureditveni enoti II ostaja prometna ureditev v območju obstoječa, kasneje pa kot določa 11. člen tega odloka.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za katerokoli ureditev znotraj območja urejanja (razen komunalno infrastrukturo) je potrebno izvesti prvo fazo renaturacije po projektu EHO PROJEKT, pod številko: A-81/09, september 2012, ki je sestavni del strokovnih podlag k temu prostorskemu načrtu. V 1. fazi se tako izvajajo vse predvidene ureditve, razen zložbe na sotočju Lešnice (P1*-P2*) ter izlivnega odseka pritoka do P1+2 m (zavarovan kanal, prehodna mulda). Te ureditve spadajo v 2, fazo izvedbe, ki se izvede le v primeru aktivne erozije na sotočju (ter negativnem vplivu na brežine).
(5) Ostali sanacijski in omilitveni ukrepi iz delnega okoljskega poročila se izvajajo sočasno z ureditvami znotraj območja urejanja.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
39. člen
(monitoring)
V skladu z zakonodajo in omilitvenimi ukrepi se na območju urejanja izvaja monitoring emisij snovi v zrak, odpadne vode in hrup.
40. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča se omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije.
(2) Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in obratovanja so tudi postopna sanacija in stabilizacija brežine potoka Lešnica skladno s projektom renaturacije, kontrolirano zbiranje odpadnih tehnoloških voda ter zagotovitev infrastrukturne in komunalne oskrbe objektov in naprav.
X. TOLERANCE
41. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) Odstopanja pri gabaritih objektov so ob upoštevanju FT dovoljena v razponu +-15 %, pri višini pritličja objektov v razponu +-0,50 m, pri višini objektov in platojev pa v razponu +-1,00 m. Dovoljen povečan tloris (v tlorisni projekciji skrajnih elementov stavbe-strehe, napušča) ne sme segati čez mejo območja predmetnega akta. Načrtovane kletne etaže se lahko tudi ne izvedejo.
(4) Namembnost delavnic v objektu B lahko prehaja znotraj dovoljenih tlorisov od 1–5.
(5) Odstopanja pri komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le-te.
(6) Odstopanja pri zunanji ureditvi so dovoljena znotraj posamezne ureditvene enote.
XI. KONČNE DOLOČBE
42. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
43. člen
(prenehanje veljavnosti)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo.
44. člen
(vpogled v akt)
OPPN je na vpogled na Upravni enoti Kranj in na Občini Naklo.
45. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2011-81
Naklo, dne 21. maja 2014
Župan
Občine Naklo
Marko Mravlja l.r.
