Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) in 12. ter 78. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07, 29/12) je Občinski svet Občine Naklo na 23. redni seji dne 21. 5. 2014 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za NA8 Asfaltna baza (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal Domplan, d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/439-108/10.

(1) Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo in ureditve na območju z oznako NA8 asfaltna baza v naselju Podreber v Občini Naklo.
(2) V območju OPPN se:
– poruši, odstrani ali demontira asfaltna baza,
– z izkopavanjem, zasipavanjem, kompaktiranjem in drugimi tehničnimi ukrepi sanira območje,
– zgradi se t.i. stanovanjska soseska s pripadajočimi krajinsko-arhitekturnimi ureditvami, prometnimi površinami ter gospodarsko javno infrastrukturo.

(1) Meja območja OPPN izhaja iz grafičnega dela nadrejenega prostorskega akta.
(2) Velikost celotnega območja, ki je predmet OPPN-ja 6,91ha.
(3) Z OPPN se ureja zemljišča predvidena za gradnjo objektov in zemljišča, ki so potrebna za druge ureditve v območju.
(4) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel s št.: 175, 648/3, 649/4, 176, 178, 179/1, 179/2, 183/1, 181, 191, 186, 193/1, 198/2, 614/6, 170/1, 173/3, 192/1, 174/1, 648/2, 649/5, k.o. Naklo.
Za potrebe funkcioniranja območja potekajo komunalni vodi in ostale ureditve predvidoma še po naslednjih zemljiščih izven območja OPPN: 632/2, 606/1, 642, 624/1, 164/1, 612/3, 623, 162, 163, 321/3, 649/11, 594/2, 649/12, 632/1, 632/1, 649/9, 649/10, 649/11, 646, 16/2, 168/4, 614/1, 614/4, 614/5, 3/5, 143/2, 142/4, 142/5, 142/2, 649/15, 197/7, 649/14, 649/13, 197/6, 196/4, 649/16, 197/1, 194/2k.o. Naklo.

(1) OPPN NA8 – asfaltna baza vsebuje: TEKSTUALNI DEL v obliki odloka in GRAFIČNI DEL, ki obsega naslednje načrte:

+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 1  |Izsek iz grafičnega načrta kartografskega |  M = 1:5000|
|       |dela občinskega podrobnega prostorskega   |            |
|       |načrta                                    |            |
|       |s prikazom lege prostorske ureditve na    |            |
|       |širšem območju; namenska raba in GJI      |            |
+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 2  |Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi    |  M = 1:5000|
|       |območji                                   |            |
+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 3  |Pregledna situacija razdelitve na kareje  |  M = 1:2000|
|       |Območje OPPN z obstoječim parcelnim       |  M = 1:1000|
|       |stanjem                                   |            |
+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 4  |Ureditvena situacija – območje podrobnega |   M = 1:500|
|       |načrta z obstoječim parcelnim stanjem     |            |
+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 5  |Ureditvena situacija – oblikovanje kareja |   M = 1:200|
+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 6  |Situacija s prikazom poteka omrežij in    |  M = 1:1000|
|       |priključevanja objektov na gospodarsko    |            |
|       |javno infrastrukturo ter grajeno javno    |            |
|       |dobro                                     |            |
+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 7  |Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje   |  M = 1:5000|
|       |okolja, naravnih virov in ohranjanje      |            |
|       |narave                                    |            |
+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 8  |Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter |  M = 1:2500|
|       |varstvo pred naravnimi in drugimi         |            |
|       |nesrečami, vključno                       |            |
|       |z varstvom pred požarom                   |            |
+-------+------------------------------------------+------------+
|Št. 9  |Predlog parcelacije                       |  M = 1:1000|
+-------+------------------------------------------+------------+

(3) Grafični prikazi so izrisani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN) izdelanem v merilu 1:5000, zemljiško katastrskem prikazu in državni topografski karti v merilu 1:2000.

OPPN ima naslednje obvezne priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;
2. Prikaz stanja prostora;
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN;
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;
6. Povzetek za javnost;
7. Odločba iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno.

V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(1) S podrobnim načrtom se določi arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Predvidena je gradnja območja mešane rabe, prednostno z večstanovanjskimi stavbami in enodružinskimi hišami s pripadajočimi javnimi odprtimi in zelenimi površinami naselja. V območje se umesti tudi poslovne in stanovanjsko poslovne objekte, ki se locirajo ob pomembnih komunikacijah znotraj območja. V sklopu naselja se centralno locira tudi stavba splošnega družbenega pomena s pripadajočim odprtim prostorom.
(2) Predvidene ureditve so:
– 6 karejev z večstanovanjsko gradnjo,
– 1 kare z lokali in garažo,
– 4 individualne stanovanjske stavbe,
– 1 objekt z namembnostjo družbenih dejavnosti,
– krajinskoarhitekturne ureditve,
– prometne ureditve,
– infrastrukturne ureditve.
(3) Urbanistična zasnova nove stanovanjske soseske je nastala na podlagi izbrane strokovne podlage. Temelji na razdelitvi na posamezne zaključene celote in izhaja iz možnosti za smiselno etapnost sanacije in izvedbe. Zaključene celote se oblikujejo po konceptu karejev in se napajajo z notranjim omrežjem cest. Kareji večstanovanjskih stavb so sestavljeni iz enote A in B, ki orientirata vsaksebi. Odprte površine soseske se prednostno namenijo druženju, rekreaciji in otroški igri. Kareja z eno enoto se izvedeta na delu, kjer območje prečka nadzemni elektroenergetski vod.
(4) V osrednji del se umeščata večnamenski stavbi: stavba ob cesti je razdeljena na dva dela, pri čemer kletne etaže funkcionirajo kot garažna hiša, nadzemni deli pa kot poslovna stavba; pod pobočjem se umešča stavba splošnega družbenega pomena, namenjena družbenim dejavnostim z urejenim odprtim prostorom namenjenim športu, rekreaciji in otroški igri.
(5) Višjeležeči del pod pobočjem je namenjen gradnji enodružinskih hiš.
(6) Območje pod daljnovodi je zatravljeno, urejene so sprehajalne poti in razgledišča, del ob večstanovanjski stavbi K6 pa se nameni parkiranju. Vse ureditve so v parterju.
(7) Gradnja in z njo povezano povečevanje št. prebivalcev Občine Naklo je predvidena fazno. Predvideno končno število enot je cca 334 stanovanjskih enot.

Nadrejeni akt znotraj območja OPPN označuje naslednje podrobne rabe:

+---------------+---------------+--------------+----------------+
|     Oznaka    |      Ime      |     ONRP     | Način urejanja |
+---------------+---------------+--------------+----------------+
|      NA 8     | Asfaltna baza |      SS      |      OPPN      |
+---------------+---------------+--------------+----------------+

(1) Območje obdelave po svoji legi predstavlja zaključeno celoto. Funkcionalno se program navezuje na osrednjo prometno hrbtenico in se priključuje na objekte gospodarske infrastrukture.
(2) Območje na jugozahodnem delu omejuje strmo pobočje, po katerem vodi nadzemni elektroenergetski vod. Na južnem delu nad območjem urejanja je naselje enodružinskih hiš Podreber. Vzhodno in severno od območja leži naselje Naklo z glavnimi javnimi funkcijami, obdan s kulturno krajino. Zaradi reliefnih značilnosti, ter cestnih koridorjev in infrastrukturnih vodov, območje OPPN ni neposredno povezano z občinskim središčem.

Za OPPN so bile variantne rešitve izdelane v fazi strokovnih podlag.

Porušijo ali demontirajo in odstranijo se vsi obstoječi objekti, naprave in ureditve Asfaltne baze. Dejavnosti se selijo na novo lokacijo v Občini Naklo imenovano Gača. Območja ruševin so razvidna iz grafičnega dela tega načrta.

(1) Dela potekajo v naslednjih korakih:
– V prvem koraku se predvidi izkope in zasipavanja v severnem delu, kjer se s tem odlokom načrtuje kare K3 s pripadajočimi ureditvami, prometnicami in gospodarsko javno infrastrukturo.
– V drugem koraku se odstrani, poruši ali demontira obstoječe objekte, ureditve in naprave Asfaltne baze.
– V tretjem koraku se zagotovi izkopavanje in zasipavanje v osrednjem in južnem delu območja OPPN, in sicer na lokaciji načrtovanih karejev K 1, K 2, K 4, K 5, K 6, V 1 in LG1 ter območje individualne gradnje s pripadajočimi ureditvami, prometnicami in gospodarsko javno infrastrukturo.
– V četrtem koraku se prednostno začne zasipavati območje druge faze, ki se tudi prvenstveno pripravi za kasnejšo pozidavo (kareja K 1 in K 4).
– Peti korak predvideva gradnjo s tem odlokom načrtovanih objektov in ureditev.
(2) Celoten prostor predviden za izkopavanje obsega površino cca 5,00 ha.
(3) Zasipavanje se izvede do predvidenih višinskih kot končnega terena. Zasip se izvede kot začasni obremenilni nasip za posamezne objekte, ki se v času gradnje odkoplje in uporabi za zasip naslednje faze izkopa. Dopustno je tudi zasipavanje do predvidenih kot temeljenja posameznih objektov.
(4) Predvideni generalni naklon končnega terena na območju urejanja je 2 %, in sicer v smeri SZ–JV.
(5) Sanacija se izvaja skladno s strokovno podlago (sanacijski načrt), ki je priloga tega OPPN.

(1) Lega načrtovanih objektov in ureditev je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(2) Večstanovanjske stavbe, stavba družbenih dejavnosti in poslovna stavba so pozicionirane z gradbeno linijo in fiksnimi točkami, ki so razvidne iz grafičnega dela tega načrta. Enostanovanjske stavbe so pozicionirane s fiksno točko, prikazana v grafičnem delu. Kota pritličja je določena z višinsko koto v toleranci ±0,50 m glede na konfiguracijo terena.
(3) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov: Minimalen odmik nezahtevnih in enostavnih objektov je 1,5 m od meje sosednjega zemljišča. Dopustna je gradnja nadstreškov na parkiriščih, ki pripadajo stavbam, pri čemer je lega teh nadstreškov vezana na lokacijo niza parkirnih mest.

(1) Načrtujejo se stavbe podolgovatega, členjenega, lomljenega, rotiranega ali izmaknjenega tlorisa. Dopustna je gradnja frčad, izzidkov, različnih oblik balkonov in teras. Gradnja je dopustna v okvirih gradbene linije, ki je razvidna iz grafičnega dela tega načrta in pomeni, da gre za mejo, do katere sme segati pozidava. Z nadzemnimi deli stavb je dopustno pozidati, oziroma zapolniti do največ 90 % območja znotraj gradbene linije; najbolj izpostavljeni deli stavb le te ne smejo presegati. Kletni prostori ne smejo segati izven parcele namenjene posameznemu kareju.
(2) KARE K1 – VEČSTANOVANJSKI OBJEKT:
– Tlorisna velikost celotnega stanovanjskega kareja z dvema enotama bo predvidoma 72,00 m x 55,5 m.
– Vertikalni gabariti obeh enot bosta K+P+2+M in K+P+1+M s kletno garažo pod in med enotama.
– Naklon streh je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali. Strehe so lahko simetrične ali nesimetrične dvokapnice. Nesimetrične dvokapnice pokrivajo objekt predvsem na delih, kjer se odpirajo mansardna panoramska stanovanja.
– Maksimalna kota slemena pri objektu etažnosti K+P+2+M bo +16 m, pri etažnosti K+P+1+M pa 13,50 m.
– Kota pritličja bo dvignjena 0,3 m nad urejenim terenom. Objekt je s koto +-0,00 v pritličju postavljen na absolutni višinski koti +408,80 m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
– Etaže P+2+M in P+1+M bodo namenjene za izvedbo do 70 stanovanjskih enot. Kletna etaža se lahko nameni na primer kletnim shrambam, ki bodo pripadale stanovanjem, kletnim shrambam koles, prostorom za čistila, prostorom strojnih inštalacij – kotlovnica. Garaža bo namenjena parkiranju do 70 osebnih vozil, kjer bo skupaj z zunanjimi parkirnimi mesti na nivoju terena omogočeno parkiranje do 110 parkirnim mestom. Bivalne etaže P+2+M in P+1+M bodo dostopne preko vhodov in skupnih stopnišč.
– Stanovanja bodo zasnovana v velikostih garsonjer od eno do več sobnih stanovanj. Izven fasadne linije so lahko izvedeni balkoni in terase. Etaže mansard bodo namenjene predvsem izvedbi večjih stanovanj s panoramskimi terasami.
(3) KARE K2 – VEČSTANOVANJSKI OBJEKT:
– Tlorisna velikost celotnega stanovanjskega kareja z dvema enotama bo predvidoma 72,00 m x 55,5 m.
– Vertikalni gabariti obeh enot bosta K+P+2+M in K+P+1+M s kletno garažo pod in med enotama.
– Naklon streh obeh enot je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali. Strehe so lahko simetrične ali nesimetrične dvokapnice. Nesimetrične dvokapnice pokrivajo objekt predvsem na delih, kjer se odpirajo mansardna panoramska stanovanja.
– Maksimalna kota slemena pri objektu etažnosti K+P+2+M bo +16 m, pri etažnosti K+P+1+M pa 13,50 m.
– Kota pritličja bo dvignjena 0,3 m nad urejenim okoliškim terenom. Objekt je s koto +-0,00 v pritličju postavljen na absolutni višinski koti +412,60 m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
– Etaže P+2+M in P+1+M bodo namenjene za izvedbo do 70 stanovanjskih enot. Kletna etaža se lahko nameni na primer kletnim shrambam, ki bodo pripadale stanovanjem, kletnim shrambam koles, prostorom za čistila, prostorom strojnih inštalacij – kotlovnica. Garaža bo namenjena parkiranju do 70 osebnih vozil, kjer bo skupaj z zunanjimi parkirnimi mesti na nivoju terena omogočeno parkiranje do 100 parkirnim mestom. Bivalne etaže P+2+M in P+1+M bodo dostopne preko vhodov in skupnih stopnišč.
– Stanovanja bodo zasnovana v velikostih garsonjer od eno do več sobnih stanovanj. Izven fasadne linije so lahko izvedeni balkoni in terase. Etaže mansard bodo namenjene predvsem izvedbi večjih stanovanj s panoramskimi terasami.
(4) KARE K3 – VEČSTANOVANJSKI OBJEKT:
– Tlorisna velikost celotnega stanovanjskega kareja z dvema enotama bo predvidoma 72,00 m x 55,5 m.
– Vertikalni gabariti obeh enot bosta K+P+2+M in K+P+1+M s kletno garažo pod in med enotama.
– Naklon streh obeh enot je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali. Strehe so lahko simetrične ali nesimetrične dvokapnice. Nesimetrične dvokapnice pokrivajo objekt predvsem na delih, kjer se odpirajo mansardna panoramska stanovanja.
– Maksimalna kota slemena pri objektu etažnosti K+P+2+M bo +16 m, pri etažnosti K+P+1+M pa 13,50 m.
– Kota pritličja bo dvignjena 0,3 m nad urejenim okoliškim terenom. Objekt je s koto +-0,00 v pritličju postavljen na absolutni višinski koti +414,50 m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
– Etaže P+2+M in P+1+M bodo namenjene za izvedbo do 60 stanovanjskih enot. Kletna etaža je lahko namenjena na primer kletnim shrambam, ki bodo pripadale stanovanjem, kletnim shrambam koles, prostorom za čistila, prostorom strojnih inštalacij – kotlovnica. Garaža bo namenjena parkiranju do 68 osebnih vozil, kjer bo skupaj z zunanjimi parkirnimi mesti na nivoju terena omogočeno parkiranje do 129 parkirnim mestom. Bivalne etaže P+2+M in P+1+M bodo dostopne preko vhodov in skupnih stopnišč.
– Stanovanja bodo zasnovana v velikostih garsonjer od eno do več sobnih stanovanj. Izven fasadne linije so lahko izvedeni balkoni in terase. Etaže mansard bodo namenjene predvsem izvedbi večjih stanovanj s panoramskimi terasami.
(6) KARE K4 – VEČSTANOVANJSKI OBJEKT:
– Tlorisna velikost celotnega stanovanjskega kareja z dvema enotama bo predvidoma 72,00 m x 55,5 m.
– Vertikalni gabariti obeh enot bosta K+P+2+M in K+P+1+M s kletno garažo pod in med enotama.
– Naklon streh obeh enot je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali. Strehe so lahko simetrične ali nesimetrične dvokapnice. Nesimetrične dvokapnice pokrivajo objekt predvsem na delih, kjer se odpirajo mansardna panoramska stanovanja.
– Maksimalna kota slemena pri objektu etažnosti K+P+2+M bo +16 m, pri etažnosti K+P+1+M pa 13,50 m.
– Kota pritličja bo dvignjena 0,3 m nad urejenim okoliškim terenom. Objekt je s koto ±0,00 v pritličju postavljen na absolutni višinski koti +410,50±m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
– Etaže P+2+M in P+1+M bodo namenjene za izvedbo do 70 stanovanjskih enot. Kletna etaža je lahko namenjena na primer kletnim shrambam, ki bodo pripadale stanovanjem, kletnim shrambam koles, prostorom za čistila, prostorom strojnih inštalacij – kotlovnica. Garaža bo namenjena parkiranju do 70 osebnih vozil, kjer bo skupaj z zunanjimi parkirnimi mesti na nivoju terena omogočeno parkiranje do 1230 parkirnim mestom. Bivalne etaže P+2+M in P+1+M bodo dostopne preko vhodov in skupnih stopnišč.
– Stanovanja bodo zasnovana v velikostih garsonjer od eno do več sobnih stanovanj. Izven fasadne linije so lahko izvedeni balkoni in terase. Etaže mansard bodo namenjene predvsem izvedbi večjih stanovanj s panoramskimi terasami.
(7) KARE K5 – VEČSTANOVANJSKI OBJEKT:
– Tlorisna velikost celotnega stanovanjskega kareja z 1 enoto bo predvidoma 16,35 m x 52,4 m.
– Vertikalni gabariti enote bo K+P+1+M.
– Naklon streh enote je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali. Streha je lahko simetrična ali nesimetrična dvokapnica. Nesimetrična dvokapnica pokriva objekt predvsem na delih, kjer se odpirajo mansardna panoramska stanovanja.
– Maksimalna kota slemena pri objektu K+P+1+M bo 13,50 m.
– Kota pritličja bo dvignjena 0,3 m nad urejenim okoliškim terenom. Objekt je s koto +-0,00 v pritličju postavljen na absolutni višinski koti + 412,20 m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
– Etaže P+1+M bodo namenjene za izvedbo do 24 stanovanjskih enot. Kletna etaža je lahko namenjena na primer kletnim shrambam, ki bodo pripadale stanovanjem, kletnim shrambam koles, prostorom za čistila, prostorom strojnih inštalacij – kotlovnica. Objektu so predvidena zunanja parkirišča s do 40 parkirnimi mesti. Bivalne etaže P+1+M bodo dostopne preko vhodov in skupnih stopnišč.
– Stanovanja bodo zasnovana v velikostih garsonjer od eno do več sobnih stanovanj. Izven fasadne linije so lahko izvedeni balkoni in terase. Etaže mansard bodo namenjene predvsem izvedbi večjih stanovanj s panoramskimi terasami.
(8) KARE K6 – VEČSTANOVANJSKI OBJEKT:
– Tlorisna velikost celotnega stanovanjskega kareja z 1 enoto bo predvidoma 44,60 m x 44,30 m.
– Vertikalni gabariti bodo K+P+2+M.
– Naklon streh enote je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali. Streha je lahko simetrična ali nesimetrična dvokapnica. Nesimetrična dvokapnica pokriva objekt predvsem na delih, kjer se odpirajo mansardna panoramska stanovanja.
– Kota pritličja bo dvignjena 0,3 m nad urejenim okoliškim terenom. Objekt je s koto ±0,00 v pritličju postavljen na absolutni višinski koti +413,50 m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
– Etaže P+2+M in P+1+M bodo namenjene za izvedbo do 40 stanovanjskih enot. Kletna etaža je lahko namenjena na primer kletnim shrambam, ki bodo pripadale stanovanjem, kletnim shrambam koles, prostorom za čistila, prostorom strojnih inštalacij – kotlovnica. Objektu so predvidena zunanja parkirišča z do 116 parkirnimi mesti. Bivalne etaže P+2+M in P+1+M bodo dostopne preko vhodov in skupnih stopnišč.
– Stanovanja bodo zasnovana v velikostih garsonjer od eno do več sobnih stanovanj. Izven fasadne linije so lahko izvedeni balkoni in terase. Etaža mansard bodo namenjena predvsem izvedbi večjih stanovanj s panoramskimi terasami.
(9) KARE LG1 – (lokali garaže):
– Tlorisna velikost stavbe bo predvidoma 33,00 m x 65,60m z rampo v velikosti predvidoma 10,50 m x 23,60 m.
– Vertikalni gabariti bodo K1+K2+K3+P+M.
– Naklon streh nad lokali je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali.
– Maksimalna kota slemena bo +12 m.
– Kota pritličja bo v nivoju z urejenim okoliškim terenom. Objekt je s koto ±0,00 v pritličju postavljen na absolutni višinski koti +410,00 m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
– Etaže K1+K2+K3 bodo namenjene za izvedbo do 300 parkirnih mest. Na nivoju terena bodo izvedenih do 48 parkirnih mest.
– Etaži P in M bosta namenjeni posameznim lokalom s spremljajočimi prostori.
(10) INDIVIDUALNA GRADNJA: S1, S2, S3, S4
– Tlorisna velikost posamezne stanovanjske stavbe bo predvidoma 10 m x 14 m.
– Vertikalni gabarit posameznega objekta bo K+P+M.
– Naklon streh nad lokali je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali.
– Maksimalna kota slemena bo +9 m.
– Kota pritličja bo dvignjena 0,3 m nad urejenim okoliškim terenom. Objekti bodo s koto +-0,00 v pritličju postavljeni na absolutni višinski koti +414,00 m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
(11) V1 – OBJEKT DRUŽBENIH DEJAVNOSTI:
– Tlorisna velikost objekta bo predvidoma 30,10 m x 48,00 m.
– Vertikalni gabarit objekta bo K+P+M.
– Naklon streh je lahko od 38–42°. Streha je lahko krita z opečno kritino, kot na primer bobrovec, s pločevino, ali drugimi ustreznimi materiali.
– Maksimalna kota slemena bo +11,80 m.
– Kota pritličja: Objekt bo namenjen družbenim dejavnostim. Objekt je s koto +-0,00 v pritličju postavljen na absolutni višinski koti +411,5 0 m N.M.V.
– Tolerance tlorisnih dimenzij in vertikalnih gabaritov so 5 %.
– Na zunanjem parkirišču ob objektu bo zagotovljenih do 40 parkirnih mest.
(12) Dopustne tolerance tlorisnih dimenzij po horizontali in vertikalnih gabaritov so 5 %. Dopusten povečan tloris (v tlorisni projekciji skrajnih elementov stavbe: strehe, napušči) ne sme segati čez gradbeno linijo. Deli stavb v posameznih etažah kot so na primer balkoni, loggie, podaljški prostorov, oblikovani poudarki in podobno, se lahko ob upoštevanju ostalih določil tega odloka zamaknjeni iz ali v osnovni gabarit stavbe do 1,50 m.
(13) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Oblikovanje objektov mora biti poenoteno, lahko z upoštevanjem sodobnih trendov v arhitekturi. Dopustni so barvni poudarki vhodnih portalov večstanovanjskih stavb. Prednostno se uporabljajo materiali, čim višje kakovosti.
(14) V primeru sodobnega arhitekturnega oblikovanja so strehe lahko enokapne in minimalnega naklona.
(15) Na vse strešne površine objektov (zgradb in nadstrešnic) je dovoljena postavitev – montaža fotovoltaičnih panelov in solarnih sprejemnikov.
(16) Načrtovane kletne etaže (ena ali več) se lahko tudi ne izvedejo.

(1) Odprte bivalne in parkovne površine večstanovanjskih stavb: Parkovne površine soseske se urejajo enotno. Notranja dvorišča karejev, ki so namenjena otroški igri, druženju in rekreaciji na prostem se oblikujejo s predizdelanimi elementi v lesu in kamenju z ustrezno zasaditvijo. Visokodebelno rastje je dopustno saditi le v raščen teren, oziroma v t.i. podzemne stebre, povezane s kletjo objekta.
(2) Zasebni vrtovi enodružinskih hiš: Vrtovi enodružinskih hiš se urejajo skladno s podobo naselja. Sajenje neavtohtonih rastlinskih vrst, kot so ciprese ni dopustno, prav tako spreminjanje ali umeščanje vrtnih elementov, kot so vrtni palčki, ki niso skladni s celostno podobo naselja.
(3) Reprezentativni odprti prostor poslovnih, ali poslovno-stanovanjskih stavb: Območja ob poslovnih ali poslovno-­stanovanjkih stavbah se urejajo s poudarjeno reprezentativno funkcijo. Označbe dejavnosti naj ne preglasijo arhitekturnih poudarkov.
(4) Odprti prostor ob stavbi družbenih dejavnosti osrednja površina za druženje in rekreacijo na prostem vsebinsko in programsko sledi namembnosti stavbe. Dopustna je ureditev otroškega igrišča, igrišča za šport in rekreacijo na prostem, prostor za druženje, posedanje, oddih na prostem ipd.
(5) Travnate površine v varovalnem pasu daljnovoda: V varovalnem pasu in neposredno pod daljnovodi je raba omejena. Predvidi se ureditev poti v leseni in kamniti izvedbi. Razgledišča se urejajo z lesenimi platoji, tako da je redno vzdrževanje pod daljnovodom nemoteno. Površine se po potrebi zatravijo. Območje pod daljnovodom se uredi kot sprehajališče s t.i. stopalnimi kamni ali kamnito, peščeno ali prodnato potjo v kombinaciji z lesenimi stopnicami in podesti za razgledišča.
(6) Pešpovezave in izbor tlakov: Pešpovršine znotraj naselja se tlakuje s tlaki manjših dimenzij. Pri gradnji pešpovezav naj se izogiba ureditvam v asfaltu ali betonu. Tlaki na pohodnih površinah ne smejo biti pregrobo teksturirani, ne smejo drseti in se morajo umeščati na način, da prostori med njimi niso preveliki. V primeru ureditve igrišča za otroke in malčke se tlakuje le ta različno: mogoča je uporaba prodnikov, peska, kamenja, lesenega drobljenca, lubja ipd. ter tartana.
(7) Značilnosti rastlin za setev:
Prednostno se uporabljajo rastline, ki v širšem prostoru že uspevajo in imajo eno ali več navedenih lastnosti:
– rastlina se dobro prilagaja novim pogojem,
– se dobro razrašča,
– je odporna na sol, ki se posipava v zimskem času,
– je odporna na sušo,
– se veje težje lomijo zaradi snega, žleda in vetra,
– ni zahtevna za vzdrževanje,
– ni alergena,
– rastline v bližini površin za otroško igro ne smejo imeti strupenih plodov in lilistov, ter nimajo trnjev.
(8) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(9) Preoblikovanje terena ter premostitev višinskih razlik v območju večstanovanjskih stavb se izvede z blagimi in ozelenjenimi brežinami; dopustna je kombinacija z lesenimi elementi, pri čemer naj prostor zvezno teče. Izjemoma so dopustni oporni zidovi, ki so po oblikovanju skladni s pogoji iz tega odloka.
(10) Urejanje zelenih površin, odprtih bivalnih površin, parkovnih površin, trgov, alej, avenij in drugih krajinskih ureditev se izvaja na podlagi projektne dokumentacije.

(1) Objekti za lastne potrebe:
Objekti za lastne potrebe morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu. Dopustne so naslednje izjeme:
– streha pri nadstreških je lahko ravna ali v minimalnem naklonu, dopustna je kritina iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov;
– streha pri steklenjakih je iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov;
– pri samostojno stoječih garažah so dovoljene tudi ravne strehe ali strehe v minimalnem naklonu;
(2) Oblikovanje ograj:
Oblikuje se enoten tip, material in višina ograj. Dopustne so žive meje, žične, lesene in kovinske (kovane) ograje. Za varovalne in igriščne ograje naj se uporabljajo prosojne ograje nevpadljivih barv. Višina ograje ne sme presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne in igriščne ograje. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti javni cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Odprtih površin ob večstanovanjskih stavbah ni dovoljeno ograjevati.
(3) Oblikovanje škarp
Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Prilagojen mora biti značaju terena, v strminah po potrebi členjeni (terase). Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali, izjemoma so lahko kombinirani (naravni in umetni material – beton) ali iz umetnih materialov, v tem primeru morajo biti ozelenjeni.
(4) Pomožni infrastrukturni objekti:
Pomožni infrastrukturni objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo, v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod površino. V primeru ko je objekt prostostoječ, se ob njem zasadijo grmovnice ali visokodebelna drevnina.
(5) Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:
Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, ter skladni s programom prireditve.

(1) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Za nadkrite čakalnice na avtobusnih postajališčih, javne kolesarnice z nadstreški, klopi, koše za odpadke, luči javne razsvetljave v naseljih, objekte za oglaševanje, ulične, turistične in usmerjevalne table ter druge elemente urbane opreme je potrebno oblikovati skladno z lokalno tradicijo oblikovanja.
(2) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi ter izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika pločnika oziroma neposredno ob njem.

(1) Parkirne površine se predvidijo tako v podzemnih garažah, kot na terenu. Parkirišča se oblikujejo tako da se ob robovih in v vmesnih pasovih, v kolikor je le mogoče, zasadijo žive meje, visokodebelna soliterna drevesa ali druge oblike vegetacije.
(2) Načrtujeta se 2 parkirni mesti na stanovanje, ki so lahko v kletnih garažah ali na terenu.
(3) Parkirišča ob večstanovanjskih stavbah, ki nimajo kletnih garaž so lahko pokrita.

(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(2) Načrt parcelacije je okvir za nadaljnje projektiranje. Ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov je posamezne parcele mogoče združevati, deliti ali širiti v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.

(1) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, naprav in objektov ter cestne infrastrukture poteka v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev le teh, ki se nahajajo v obvezni prilogi tega prostorskega načrta.
(2) Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objektov in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dopustna.

(1) V območju OPPN se predvidijo:
– Prometno omrežje,
– Kanalizacijsko omrežje,
– Vodovodno omrežje,
– Elektroenergetsko omrežje,
– Javna razsvetljava,
– Plinovodno omrežje,
– Telekomunikacijsko omrežje.
(2) Dopustna so redna vzdrževanja in sanacijska dela vseh infrastrukturnih objektov; iz naslova varstva okolja in zdravja ljudi je dopustna zamenjava vodov.
(3) Prestavitev oziroma kablitev telekomunikacijskih vodov je dopustna.

(1) Območje OPPN leži ob Regionalni cesti Radovljica–Kranj R2 411 odsek 1428 na katero se priključuje načrtovana stanovanjska soseska in sicer prek dveh priključkov na lokalno cesto. Na lokalni cesti se načrtuje:
– ureditev dveh novih priključkov v profilu 13 in 26,
– razširitev ceste za dodatni pas za levo zavijanje med profiloma 11 in 15,
– preureditev prometne signalizacije na lokalni cesti,
– v območju križišča z Gorenjsko cesto se uredi plato in dva otoka za kanaliziranje in umirjanje prometa,
– na zahodnem robu ceste se dogradi mešana površina za pešce in kolesarje.
(2) Notranje omrežje cest.
– Cesta »A« predstavlja glavno cestno povezavo skozi novo sosesko in na obeh koncih navezuje sosesko na lokalno cesto. Dolžina ceste je 480 m; predvidena širina pa:

+---------------------+------------------+
|bankina (berma) levo |      0,50 m      |
+---------------------+------------------+
|pločnik levo (do     |      1,50 m      |
|profila A10)         |                  |
+---------------------+------------------+
|vozni pas levo       |      3,00 m      |
+---------------------+------------------+
|vozni pas desno      |      3,00 m      |
+---------------------+------------------+
|pločnik desno        |      1,50 m      |
+---------------------+------------------+
|bankina (berma)      |      0,50 m      |
|desno                |                  |
+---------------------+------------------+
|Skupaj               |   8,50–10,00 m   |
+---------------------+------------------+

– Cesta »B« poteka znotraj soseske in je vzporedna z lokalno cesto, ter predstavlja dostop do predvidenih objektov. Poteka v smeri od juga proti severu. V profilu B5 prečka cesto A, na koncu, v profilu B15, pa se nanjo naveže. Dolžina ceste je 250 m; predvidena širina pa:

+---------------------+------------------+
|bankina (berma) levo |      0,50 m      |
+---------------------+------------------+
|pločnik levo         |      1,50 m      |
+---------------------+------------------+
|vozni pas levo       |      2,75 m      |
+---------------------+------------------+
|vozni pas desno      |      2,75 m      |
+---------------------+------------------+
|pločnik desno        |      1,50 m      |
+---------------------+------------------+
|bankina (berma)      |      0,50 m      |
|desno                |                  |
+---------------------+------------------+
|Skupaj               |      9,50 m      |
+---------------------+------------------+

– Cesta »C« je krajša dostopna cesta, ki zagotavlja dostop do štirih enodružinskih hiš, ter do garaže enega izmed predvidenih karejev. Os poteka od juga proti severu. Na koncu se naveže na cesto A. Dolžina ceste je 75 m, širina pa:

+---------------------+------------------+
|bankina (berma) levo |      0,50 m      |
+---------------------+------------------+
|vozni pas levo       |      2,75 m      |
+---------------------+------------------+
|vozni pas desno      |      2,75 m      |
+---------------------+------------------+
|pločnik desno        |      1,50 m      |
+---------------------+------------------+
|bankina (berma)      |      0,50 m      |
|desno                |                  |
+---------------------+------------------+
|Skupaj               |      8,00 m      |
+---------------------+------------------+

(3) Vzdolžni profili cest so prilagojeni navezavam na obstoječo cesto, okoliškemu terenu in mejam OPPN. Nagibi nivelet so med 1,0 in 3,0 %.
(4) Ob vozišču cest A, B in C znotraj nove soseske se uredijo enostranski ali dvostranski pločniki za pešce, kolesarski promet bo potekal po vozišču. Ob lokalni cesti se zgradi mešana površina za pešce in kolesarje širine 2,5 m. Ta se na koncu trase pri profilu 29 naveže na obstoječo makadamsko traktorsko pot, ki je namenjena tudi prometu pešcev in kolesarjev.
(5) Ob cestah v območju nove soseske je predvidenih več parkirišč, ki bodo urejena pravokotno na smer vožnje. Nekatera so predvidena neposredno ob vozišču, nekatere za pločnikom za pešce, nekatera pa bodo povsem ločena od vozišča in se bodo priključevala preko samostojnega priključka. Dimenzije parkirnih mest so 2,5 x 5,0 m. Vse dostopne poti in interne poti znotraj parkirišč so širine 5,5 m.
(6) T.i. križišče pri Resmanu se ureja s platojem za umirjanje prometa; smerni vozišči sta ločeni s sredinskim otokom. Za povečanje varnosti peš prometa so predvidene površine za pešce. Zagotavljanje preglednosti na priključku Gorenjske ceste na industrijsko cesto je možno doseči z odstranitvijo ovir v preglednem trikotniku priključne ceste skladno s pravilnikom o projektiranju cest.
(7) Dostop do zemljišč parcelne št. 197/1, k.o. Naklo se uredi z oblikovanjem štirikrakega križišča.

(1) Odvod padavinskih voda s cest, parkirišč in drugih utrjenih površin se ureja z ločeno kanalizacijo in ponikanjem. Kanali se trasirajo v cestah in parkiriščih, ponikalnice se locirajo v zelenicah.
(2) Predvidi se kanale notranjega premera 30 cm z minimalnim padcem dna 0,5 %. Dopustno je vgraditi vse vrste cevi iz umetnih mas ustrezne togosti. Pred iztoki v ponikalnice se po potrebi predvidijo lovilci olj ustreznih tehničnih lastnosti.
(3) Padavinske vode s streh se odvajajo v ločeno kanalizacijo in v ponikanje. Kanali pri podkletenih objektih z garažami so samo ob zunanjem obodu.
(4) Kanali so notranjega premera 25 cm z minimalnim padcem dna 0,5 %. Dopustno je vgraditi vse vrste cevi iz umetnih mas ustrezne togosti.

(1) Za potrebe območja nove stanovanjske pozidave se zgradi novo kanalizacijsko omrežje. Vsa kanalizacija v območju OPPN je gravitacijsko speljana do t.i. JV vogala območja. Kanalizacija se priključi v obstoječ mešan javni kanal v Gorenjski cesti. Priključni kanal poteka v dolžini cca 182 m izven območja urejanja OPPN v občinski cesti v podvozu pod državno cesto.
(2) Kanali so premera 250 mm, priključki posameznih objektov pa premera 150 mm. Globina kanalov omogoča gravitacijski odvod z višine pritličja vseh objektov. Za morebitne odtoke iz kleti objektov se predvidi črpanje.
(3) Kanali in jaški se gradijo iz materialov in na način, ki zagotavlja vodotesnost zgrajenega sistema. Dopustne so vse cevi iz umetnih mas ustrezne togosti s tovarniško izdelanimi jaški iz umetnih snovi.

(1) Za potrebe območja nove stanovanjske pozidave se zgradi novo vodovodno omrežje. Območje OPPN bo napajano iz javnega vodovodnega omrežja, ki ga upravlja podjetje Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o.. Omrežje se napaja iz vrtine v Dupljah in iz virov v Občini Tržič. Glavni razdelilni vodohran se nahaja nad vasjo Zgornje Duplje (Arhovo gradišče). V primeru večje porabe vode pa se lahko napaja direktno iz vrtine.
(2) Predvideno območje bo priključeno na predviden primarni vodovod Žiganja vas–Duplje–Strahinj–Pivka. Za gradnjo navedenega vodovoda je že izdano gradbeno dovoljenje. Napajalni vodovod se bo iz navedenega odcepil pri križišču ulice Krakovo in Stare ceste, južno od nadvoza preko AC Jesenice–Kranj–Ljubljana.
(3) Od navedenega razcepa se po občinski – poljski cesti predvideva gradnja novega napajalnega vodovoda. Nato bo potekal ob trasi opuščene železniške proge tako, da bo državno cesto prečkal v opuščenem železniškem podvozu. Obravnavan del zunanjega napajalnega vodovoda v predvideni skupni dolžini cca 836,00 m se predvidi v ustreznih dimenzijah in tehničnih lastnostih.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na osem faz, imenovanih npr.: VODOVOD 1, VODOVOD 2 … VODOVOD 1 bo tvoril osrednjo krožno zanko območja, na katero bodo priključeni vsi ostali vodovodi znotraj območja. Omrežje znotraj območja bo razdeljeno v sedem etap oziroma faz. Prva faza bo zajemala osnovni krožni vod okoli območja LG1 in K2. Iz tega območja bodo odcepljene ostale faze. Vse ostale faze, ki se bodo zaključevale kot zaključene krožne zanke se bodo gradile sočasno z gradnjo posameznih objektov in bodo namenjene napajanju objektov in požarni varnosti. Vsaka od faz tvori svoj krožni sistem. Vsi odcepi bodo opremljeni z zasuni, ki bodo omogočali izklapljanje posameznih faz v primeru okvar. Zaradi možnosti fazne gradnje so za VODOVOD 1 predvidene močnejše cevi.
(5) Na južni strani območja se vodovod priključuje na obstoječe obnovljeno vodovodno omrežje naselja Podreber. S priključitvijo naselja Podreber se tudi izboljšajo tlačne razmere tega naselja. Obstoječ vodovod je zgrajen v ceveh ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti.
(6) Načrtovano vodovodno omrežje izven in v območju OPPN-ja bo imelo status javnega vodovoda. Hišni priključki za posamezna stanovanja oziroma posamezne sklope objektov bodo izvedeni iz obravnavanega javnega omrežja preko vodomerov, ki bodo locirani izven objektov, na stalno dostopnih mestih.
(7) Za požarno zaščito območja se predvidi postavitev 12 hidrantov ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti.
(8) Hišni priključki za individualne objekte ali za posamezne stanovanjske enote bodo izvedene v ceveh ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti, za skupino objektov ali več stanovanjskih enot bodo uporabljene cevi ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti.

(1) Obstoječe omrežje: Asfaltna baza Naklo je v obstoječem stanju napajana iz TP T0887 Asfaltna baza in pripadajočima 20 kV kablovodoma K9061 Naklo Krakovo in K9117 Naklo Dom, oba položena v kabelsko kanalizacijo. Obstoječa TP T0887 Asfaltna baza se odstrani.
(2) Predvideno:
Za napajanje novih stavb na območju OPPN se predvidi nova TP z možnostjo vgradnje transformatorja moči do 1000 kV ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti.
– Strednjenapetostno (20kV) omrežje:
Del kabelske kanalizacije z 20 kV kablovodoma od obstoječega kabelskega jaška na parc. št.: 193/1, k. o. Naklo, do obstoječe TP T0887 Asfaltna baza se odstrani. Za napajanje stavb na območju OPPN se predvidi dva nova 20 kV kablovoda in sicer od obstoječega kabelskega jaška na parc. št.: 193/1, k. o. Naklo (v jašku se izdelajo kabelske spojke) do lokacije nove transformatorske postaje. 20 kV kablovoda se na območju OPPN položita v novo kabelsko kanalizacijo iz cevi ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti. Priloži se cev 2 × premera 50 mm (dvojček) za potrebe optičnih povezav med TP. Polaganje novih 20 kV kablovodov v kabelsko kanalizacijo, se omogoči tako, da se na trasi nove kabelske kanalizacije zgradi predvidoma betonske kabelske jaške ustreznih dimenzij.
– Nizkonapetostno (1 kV) omrežje:
Za izvedbo novega nizkonapetostnega omrežja se na območju OPPN izdela nova kabelska kanalizacija cevi ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti. Polaganje novih kablovodov v kabelsko kanalizacijo, se omogoči tako, da se na trasi nove kabelske kanalizacije zgradi predvidoma betonske kabelske jaške ustreznih dimenzij. Kabelska kanalizacija se izdela med TP in garažami oziroma kletmi stavb KARE K1, K2, K3, K4, K5, K6, LG1 in V1. Priključne omare teh stavb se locirajo na vhodih. Po garažah in kleteh stavb se priključni 1 kV kablovodi položijo na kabelske police. Priključne omare za napajanje stavb S1 – S4 je mogoče izvesti v podometni ali prosto stoječi izvedbi. Priključni 1 kV kablovodi se do podometnih oziroma prosto stoječih omaric položijo v kabelsko kanalizacijo iz cevi ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti.

(1) Javna razsvetljava na območju OPPN se predvidi ob občinski cesti mimo območja OPPN na dovozni cesti, na ulicah in na vseh parkiriščih. Trasa javne razsvetljave delno poteka vzporedno s traso srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja.
(2) Napajalni kabli za javno razsvetljavo se položijo v kabelsko kanalizacijo izcevi ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti.
(3) Osvetljevanje območja, tako dovoznih cest, parkirišč in osvetljevanje objektov naj se zmanjša na najnižjo raven. Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice. Svetilke naj bodo nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. V kolikor je mogoče, se med 23:00 in 05:00 zmanjša osvetljenost javnih površin tako.
(4) Dopustno je tudi ambientalno osvetljevanje odprtih prostorov znotraj karejev.

(1) Za oskrbo novega naselja na lokaciji nekdanje Asfaltne baze, se predvidi gradnja distribucijskega plinovoda 1 bar, ki se priključuje na prenosno MRP Asfaltna baza v naselju Podreber v Naklem. Lokacija priključka se predvidi izven ograjenega območja MRP in sicer na distribucijskem plinovodu dimenzije PE 225, ki je namenjen oskrbi široke potrošnje v Naklem. Na odcepnem mestu se vgradi zaporna pipa. Predvidena dimenzija distribucijskega plinovoda je DN 100, transportni tlak v distribucijskem plinovodu pa 1 bar. Za odcepom bo trasa distribucijskega plinovoda potekala ob robu lokalnih cest v skupnem koridorju z ostalo komunalno infrastrukturo. Razvod plina vodi na način, ki omogoča oskrbo posameznih stanovanj.
(2) Za izvedbo se uporabljajo elementi ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti.
(3) Elementi plinovoda se ustrezno označijo. Opozorilne tablice se pritrdijo na prostostoječe stebričke, drugače pa se praviloma pritrjujejo na ograje ali na objekte. Vsak hišni odcep mora imeti svojo tablico z označenim mestom odcepa (x, y, DN).

(1) Obstoječe omrežje:
– Telekom: Znotraj območja OPPN je obstoječe naročniško omrežje za potrebe obstoječih objektov, ki se odstranijo. Ukine in odstrani se tudi naročniške kabelske povezave do teh objektov.
– Gratel: Znotraj območja OPPN je obstoječe primarno optično omrežje za smer Podbrezje. Omrežje poteka v robu državne ceste Podtabor–Zvirče v kabelski kanalizaciji. Na to omrežje je mogoče priključevanje novih kapacitet za potrebe območja OPPN z dograditvijo priključka na kabelsko kanalizacijo.
(2) Predvideno: Znotraj območja OPPN se zgradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija do posameznih objektov v območju in se poveže na priključno točko na obstoječem omrežju operaterjev Telekom in Gratel.
Kabelska kanalizacija znotraj OPPN se zgradi iz cevi in kabelskih jaškov ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti. Do posameznih objektov – hišnih vhodov se iz razcepnih kabelskih jaškov vodi cevi do fasadnih omar pri hišnih vhodih. Dovode do hišnih priključkov je dopustno izvesti tudi v kletni etaži v kabelski kineti.
(3) Kabelska kanalizacija je dvojna, ločena za operaterja Telekom in Gratel.
– Telekom: Interna kabelska kanalizacija se poveže na priključno točko na obstoječem omrežju operaterja Telekom z dograditvijo priključnega kraka do kabelskega jaška KJ5 na SV strani državne ceste Kranj–Črnivec. Izven območja OPPN se dovodna kabelska kanalizacija zgradi iz cevi ustreznih dimenzij in tehničnih lastnosti z ustreznimi kabelskimi jaški.
– Gratel: Interna kabelska kanalizacija se poveže na obstoječo Gratel kabelsko kanalizacijo primarnega optičnega omrežja za smer Podbrezje, ki poteka v robu državne ceste Podtabor–Žvirče. Ta se po potrebi ustrezno zaščiti glede na sopoteke z drugimi komunalnimi vodi in asfaltiranimi površinami.
(4) Vsa gradbena dela, križanja in medsebojne sopoteke z drugimi podzemnimi objekti se izvede v skladu s predpisi in pogoji soglasodajalcev.

(1) Za ogrevanje objektov se kot osnovni energent uporablja zemeljski plin.
(2) Skladno z energetsko zakonodajo se lahko predvidi tudi ustrezne obnovljive vire energije.

Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.

(1) V območju ali njegovi neposredni bližini ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Nadzor nad posegi: zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojnemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj pristojni Zavod, o dinamiki gradbenih del, pisno obvesti 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Odkritje arheološke ostaline: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

Na obravnavanem območju ni zavarovanih območij, območij Natura 2000, naravnih vrednot ter ekološko pomembnih območij.

V času gradnje ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov območja. Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je potrebno preprečevati tako, da se:
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
– transportna vozila prekriva,
– kadar prekrivanje ni mogoče se sipke materiale vlaži.

(1) Objekti ter pripadajoča komunalna infrastruktura, prometne površine in zunanja ureditev morajo biti zgrajeni, postavljeni oziroma urejeni tako, da omogočajo gospodarjenje z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej, vključno z rabo gozdov, oziroma morajo biti izvedeni nadomestni dostopi do gozdnega zaledja.
(2) Objekti in ureditve morajo biti od sosednjega gozda odmaknjeni najmanj za višino odraslih dreves sosednjega gozda, v nasprotnem primeru mora investitor prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovem objektu in premičninah, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje z gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru.
(3) Dostop do gozdnih zemljišč južno od območja OPPN se omogoči iz ceste A preko zemljišča parc. št. 186 k.o. Naklo mimo predvidene trafo postaje.

(1) V območju OPPN se z izkopavanjem, zasipavanjem in kompaktiranjem ter potrebnim slojem substrata uredijo tla načrtovane stanovanjske gradnje.
(2) Vsi uporabljeni materiali, ki se vnašajo v ali na tla morajo zadostiti zahtevam predpisov o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(3) V fazi projektiranja naj se v območju vkopov, globljih od 4 m izvede geotehnične raziskave, z namenom določitve pravilne izvedbe izkopa, podporne konstrukcije in ustreznega temeljenja.

(1) Vse posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2) Pri izvedbi izkopov, zasipavanja ter gradnje se upoštevajo še navodila za ravnanje z naftnimi derivati za preprečitev izliva potencialno nevarnih snovi delovnih strojev v podtalnico.

(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Območje OPPN skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi v III. območje varstva pred hrupom.
(3) Za namen zaščite stanovalcev pred hrupom se vzhodne dele načrtovanih objektov kareja K3 in K2 prednostno nameni poslovnim dejavnostim, pri čemer se lahko obremenitve s hrupom ponovno ovrednoti glede na dejanske prometne obremenitve v fazi PGD.

(1) V območju se uredi zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Le-to se zagotovi in uredi na krajevno običajen način. Predvidena je postavitev zabojnikov pod nadstrešnico, ter ureditev dveh ekoloških otokov. Lokacije so razvidne iz grafičnega dela tega načrta in se lahko še uskladijo v dogovoru z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov.
(2) Zagotovijo se ukrepi za preprečevanje nekontroliranega odlaganja komunalnega odpadnega materiala in odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi oziroma imajo nevarne lastnosti na deponijo. Predvidi se način ukrepanja v primeru odložitve drugih skupin odpadkov in nevarnih odpadkov.

(1) Z OPPN posebne rešitve in ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni.
(2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se projektni pospešek (g) območja, ki je 0,2. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno varno.

(1) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med predlagano cesto in obstoječimi objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– prometne površine za intervencijske površine,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati; zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, viri vode za gašenje.
(3) Za požarno zaščito območja je ob cesti dopustno vgraditi novi nadtalni hidrant, ki se smiselno vključijo v raster obstoječih hidrantov in skupaj z obstoječimi tvorijo ustrezno požarno zaščito.

(1) Gradnje se izvede več etapah; faznost ene gradnje in ureditev je mogočna pod pogojem, da se le ta navezuje na obstoječe omrežje povezav in omrežij gospodarske javne infrastrukture in predstavlja smiselno zaključeno celoto.
(2) Vsaki gradnji je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno ureditev znotraj ureditvenega območja vključno s predpisanim številom parkirnih mest za ureditev, ki se bo realizirala.
(3) Faznost gradnje poteka skladno s predvideno sanacijo obstoječe Asfaltne baze. Izkopavanje mineralne surovine in zasipavanje območja se načrtuje v dveh korakih.
(4) Gradnja poteka v naslednjih fazah:
– I. faza: rekonstrukcija obstoječe občinske ceste s križiščem z otokom in platojem za umirjanje prometa – uvoz v naselje Podreber in T-križišče občinske ceste in ceste A, kareja K1, K4 in S1–S4 s pripadajočimi ureditvami, prometnicami in gospodarsko javno infrastrukturo.
– II. faza: LG1 in kare K2 s pripadajočimi ureditvami, prometnicami in gospodarsko javno infrastrukturo.
– III. faza: V1, K5 in K6 s pripadajočimi ureditvami, prometnicami in gospodarsko javno infrastrukturo.
– IV faza: K3 s T-križiščem občinske ceste in ceste A na severni strani OPPN.
(5) Gradnja objektov v posamezni fazi se lahko izvaja v časovnih zamikih in ne nujno sočasno.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorjev oziroma upravljavca lokalne ceste. Prav tako se za dopustna odstopanja po tem odloku lahko šteje tudi izbor drugih materialov in tehničnih rešitev infrastrukturnih vodov, če s tem soglaša pristojni upravljavec.

Odlok o OPPN preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi.

(1) OPPN in priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Naklo.
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.