Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1, 108/09, 48/12, 57/12), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11), Uredbe o enotni metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 3., 4. in 9. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Rogašovci (Uradni list RS, št. 10/09 in 34/11) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06, 69/10) je Občinski svet Občine Rogašovci na 25. seji dne 12. 6. 2014 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Rogašovci
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javna služba)
Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Rogašovci (v nadaljevanju: občina).
2. člen
(uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. vire financiranja javne službe,
6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7. cene storitev javne službe,
8. javna pooblastila izvajalca javne službe,
9. nadzor nad izvajanjem javne službe,
10. kazenske določbe,
11. prehodne in končne določbe,
12. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
4. člen
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki)
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;
– zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
– zagotoviti obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov;
– zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek;
– uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov';
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.
6. člen
(pojmi)
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
7. člen
(strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
– strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
– financiranje dejavnosti javne službe,
– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave.
(3) Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe.
8. člen
(subsidiarno ukrepanje)
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
(oblika opravljanja javne službe)
Javna služba iz prvega člena tega odloka se opravlja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
3. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
3.1 Vrsta in obseg storitev javne službe
10. člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
– storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih;
– storitve prevoza določenih vrst komunalnih odpadkov do centra za ravnanje z odpadki;
– storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
11. člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(7) Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece.
(8) Izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja, mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu javne službe in z njim skleniti pogodbo o zbiranju komunalnih odpadkov.
3.1.1 Zbiranje komunalnih odpadkov
12. člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),
– mešana odpadna komunalna embalaža,
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
13. člen
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– prevzemanje odpadne embalaže,
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu.
Občina potrdi letni program najpozneje do 15. novembra v tekočem letu in ga posreduje izvajalcu.
Letni program obsega podatke o:
– območju izvajanja javne službe (naselja, število vključenih gospodinjstev),
– vrstah odpadkov, za katere se zagotavlja njihovo prevzemanje (po naseljih, po uporabnikih),
– zabojniku za zbiranje/prevzemanje posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po uporabnikih, po naseljih),
– frekvencah in času prevzemanja posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po uporabnikih, po naseljih),
– pogojih za prevzemanje posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po uporabnikih, po naseljih),
– prevzetih količinah in vrstah odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah nenevarnih frakcij, s premično zbiralnico nevarnih frakcij, v zbirnem centru v preteklem letu (prvič v naslednjem letu izvajanja koncesije),
– ravnanju s prevzetimi odpadki (po vrstah odpadkov),
– načinu dobave in zamenjave dotrajanega oziroma poškodovanega zabojnika za zbiranje odpadkov,
– delu z javnostjo pri izvajanju javne službe,
– drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe,
– stroških in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa,
– drugih podatkih v skladu s predpisi.
Javna služba se izvaja v skladu s potrjenim letnim programom dela.
(4) Izvajalec prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov in ga uporabniki prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.
14. člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1) Izvajalec javne službe mora za zbiranje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov, in sicer:
– papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke;
– drobne odpadne embalaže iz stekla;
– drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov;
– drobne odpadne embalaže iz kovine.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
– v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev;
– najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih;
– najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci.
(3) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij v center za ravnanje z odpadki.
(4) Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko izvajalec javne službe organizira zbiranje ločenih frakcij po sistemu “od vrat do vrat”.
(5) Lokacije zbiralnic ločenih frakcij določita v dogovoru občina in izvajalec javne službe.
15. člen
(zbiralnice nevarnih frakcij)
(1) Izvajalec javne službe zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku.
(2) Izvajalec javne službe mora najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici povzročitelje obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
16. člen
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic)
(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(4) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
17. člen
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov)
(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih s prostornino 120 l, 240 l, 1100 l ali tipiziranih vrečkah za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine v skladu s sprejetim letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami iz tretjega odstavka 13. člena tega odloka.
18. člen
(velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike)
(1) Vrsto, velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi občina v dogovoru z izvajalcem javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz drugega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov.
(2) Povzročitelji komunalnih odpadkov, ki bodo za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov uporabljali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bodo letno od izvajalca javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov proti plačilu prejeli naslednje število vrečk:
– gospodinjstvo (1 član) 3 tipizirane vrečke
– gospodinjstvo (2 člana) 6 tipiziranih vrečk.
(3) Objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena ali naseljena nobena oseba in je lahko v občasni uporabi kot počitniška hiša, lastnika ne odvezuje uporabe storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Lastnik tega objekta bo letno od izvajalca javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov proti plačilu prejel 4 tipizirane vrečke.
(4) Uporaba storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov ne odvezuje tudi lastnika stanovanjske stavbe, ki prebiva v tujini. Lastnik take stanovanjske stavbe bo letno od izvajalca javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov proti plačilu prejel 4 tipizirane vrečke.
(5) V primerih občasnega povečanja količin komunalnih odpadkov, si povzročitelji komunalnih odpadkov lahko pri izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov nabavijo dodatne tipizirane vrečke. V ceni vreče je že vračunan strošek zbiranja, obdelave in odlaganja teh odpadkov.
(6) Povzročitelji komunalnih odpadkov, ki bodo za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov uporabljali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bodo letno od izvajalca javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov prejeli tudi dvakratno število tipskih posebnih namenskih vreč za mešano embalažo.
(7) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma povečanje števila zabojnikov.
19. člen
(prevzemna mesta)
(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 2 metra od roba prometne poti smetarskega vozila.
(3) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnika ne sme biti stopnic ali drugih večjih ovir.
(4) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v soglasju z uporabnikom. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
20. člen
(zbirna mesta)
(1) V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se odpadki zbirajo v zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabnik mora najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij zagotoviti, da se zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta.
21. člen
(zbirni center)
(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije:
– papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
– kosovne odpadke.
(2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno s prvo alinejo drugega odstavka 11. člena tega odloka.
22. člen
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
23. člen
(prevzemanje kosovnih odpadkov)
(1) V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na naročniški odpoklic.
(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje odpadne električne in elektronske opreme.
(3) Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
24. člen
(javne prireditve)
(1) Za čas trajanja javne prireditve mora organizator na kraju prireditve na svoje stroške zagotoviti ločeno zbiranje frakcij in mešanih komunalnih odpadkov.
(2) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
25. člen
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja:
– odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločene frakcije, ki gredo v predelavo,
– nevarne frakcije, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje,
– mešanih komunalnih odpadkov,
– drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
26. člen
(pogoji obratovanja)
(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme;
– redno higiensko vzdrževanje vozil;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
– druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
– čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
– čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
– škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
– škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.
27. člen
(register prevzemnih mest)
(1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
– lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke,
– identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki,
– ulica in hišna številka stavbe.
(2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:
– firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov,
– število članov posameznega gospodinjstva v stavbi,
– dejavnost za pravne osebe in fizične osebe (s.p.), ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost,
– vrsta, velikost in število zabojnikov.
28. člen
(javna obvestila)
Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra;
– času obratovanja zbirnega centra;
– ločenih frakcijah, ki se prepuščajo;
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– načinu predvidene obdelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– drugih pogojih za prevzem.
29. člen
(redno obveščanje)
Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke ter odpadno električno in elektronsko opremo v zbirnih centrih in
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
30. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
– do uskladitve vrste, velikosti ali števila zabojnikov skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.
31. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo obveznost:
– pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki ter navodila izvajalca javne službe;
– pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
– zagotoviti, da so zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu;
– zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih popolnoma zaprti;
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto;
– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta;
– v primeru zlorabe ali namernega poškodovanja zabojnika na svoje stroške zamenjati zabojnik za zbiranje odpadkov;
– redno plačevati storitve javne službe;
– uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki;
– obveščati nadzorni organ in izvajalca javne službe o kršitvah tega odloka.
32. člen
(prepovedi)
(1) Imetnikom odpadkov je prepovedano:
– prepuščati odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
– nameščati zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
– odlagati odpadke ob zabojnikih;
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;
– brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
– pisati na zabojnike ter lepiti plakate nanje;
– opustiti uporabo storitev javne službe;
– ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano, vključno z vrtnimi odpadki iz gospodinjstev.
6. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
33. člen
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe,
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
34. člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz dolgoročnega kreditiranja,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
35. člen
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine)
(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo:
– zemljišča in objekti zbiralnic;
– zemljišča in objekti zbirnih centrov;
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah.
(2) Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo, ki ima status uporabnika skladno s prvo alinejo drugega odstavka 11. člena tega odloka.
(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.
36. člen
(oprema izvajalca javne službe)
Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo:
– vozila za zbiranje vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– tipizirane vreče,
– zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov,
– druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.
8. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
37. člen
(oblikovanje cen)
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.
9. NADZOR
38. člen
(nadzorni organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
10. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
39. člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom.
11. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
(prekrški izvajalca javne službe)
(1) Z globo 3.000,00 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec, če:
– javne službe ne opravlja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom,
– ne zagotavlja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 12. člen odloka,
– ne izdela letnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki in ga ne posreduje občini v potrditev,
– ne prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov,
– za zbiranje ločenih frakcij ne zagotavlja zbiralnic ločenih frakcij,
– ne sodeluje z občino pri določanju lokacij zbiralnic ločenih frakcij,
– ne zagotavlja ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku,
– povzročitelje najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici ne obvesti o času in načinu prevzema z obvestilom,
– ne opremi zbiralnice z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov,
– ne ureja in vzdržuje zbiralnic, kot to določa 16. člen odloka,
– ne prevzema mešanih komunalnih odpadkov na območju občine v skladu s sprejetim letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami,
– ne sodeluje z občino pri določanju vrste, velikosti in števila obveznih zabojnikov ter tipiziranih vrečk,
– ne zagotavlja ločenega zbiranja frakcij v zbirnem centru, kot to določa 21. člen odloka,
– ne ureja in vzdržuje zbirnega centra tako, kot to določa 22. člen odloka,
– ne zagotavlja prevzemanja kosovnih odpadkov na naročniški odpoklic,
– ne zagotavlja tehtanja komunalnih odpadkov, kot to določa 25. člen odloka,
– ne zagotavlja pogojev obratovanja, kot to določa 26. člen odloka,
– ne vodi registra prevzemnih mest s podatki, določenimi v 27. členu odloka,
– ne skrbi za redno obveščanje uporabnikov,
– ne zagotovi opremo za izvajanje javne službe, kot to določa 36. člen odloka.
(2) Z globo 300,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvajalca, če izvajalec ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena.
41. člen
(prekrški uporabnikov)
(1) Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, oziroma posameznik, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost, če:
– ne uporablja storitev javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika,
– ne sklene pogodbe o zbiranju komunalnih odpadkov, kot to določa 8. točka 11. člena odloka,
– ne nabavi ali vzdržuje zabojnika,
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice,
– ne odstrani praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov,
– organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve,
– redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe,
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta,
– prepušča odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom,
– meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj,
– prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,
– prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek,
– sežiga ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
– namešča zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta,
– odlaga odpadke ob zabojnikih,
– prepušča odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov,
– brska po zabojnikih ter razmetava odpadke,
– piše na zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje,
– opusti uporabo storitev javne službe,
– ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki,
– ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.
(2) Z globo 150,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, oziroma posameznika, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost.
(3) Z globo 100,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 26/07).
43. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2013-15
Rogašovci, dne 12. junija 2014
Župan
Občine Rogašovci
Edvard Mihalič l.r.
