Na podlagi 6. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US, 120/06 – Odl. US, 126/07, 57/09 Skl. US, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 – Odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13), 6. člena Odloka o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov in za izvedbo vzdrževalnih del na objektih v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 62/10) in 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 12. 6. 2014 sprejel

(1) Ta odlok določa objekt oziroma območje, na katerem stoji nevzdrževan objekt, z navedbo parcelne številke oziroma parcelnih številk in katastrske občine, na kateri stoji objekt, nabor oziroma vrsto vzdrževalnih del, s katerimi naj se odpravi pomanjkljivosti nevzdrževanega objekta, določitev predvidenih stroškov vzdrževalnih del, postopke izdaje odločbe in postopek izvedbe vzdrževalnih del.
(2) Sestavni del tega odloka je Elaborat za določitev nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del, št. Načrta E 107/201, Sežana, junij 2014, ki ga je izdelal Atelje Kontura d.o.o., projektiranje in inženiring, Kosovelova 4b, 6210 Sežana.

Za vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo Odlok o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov in za izvedbo vzdrževalnih del na objektih v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 62/10), predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov ter drugi predpisi.

(1) Obstoječi enonadstropni nepodkleteni objekt se nahaja ob zvoniku cerkve Sv. Martina v Sežani. Zgrajen je na parceli št. 6185/0, k.o. 2455 – Sežana. Hiša je del krajšega niza objektov ob Prečni ulici. Z jugovzhodno fasado je objekt obrnjen proti Trgu osvoboditve in državni cesti Trst–Ljubljana. Skoraj tik ob severovzhodni fasadi je bil zgrajen cerkveni zvonik, zato je dostop do objekta s te strani onemogočen. Na severozahodni strani je na objekt prislonjena sosednja stanovanjska hiša.
Lokacija objekta se nahaja znotraj območja naselbinske dediščine (evidenčna številka enote 15112 – Sežana – jedro naselja).
V območju, na katerem stoji nevzdrževani objekt so upravni, poslovni, storitveni in sakralni objekti. V neposredni bližini obravnavanega objekta se nahajajo cerkev Sv. Martina, Mahorčičeva domačija, Fontalon, Vila Mirasasso (Scaramanga) in Polajev stolp. Trg pred objektom je asfaltiran in namenjen parkiranju osebnih vozil. Preko parkirišča je možen dostop do Prečne ulice, po kateri pa je dovoljen promet le za vozila stanovalcev. Trg leži tik ob glavni in najbolj prometni cesti skozi Sežano, tako da je tudi objekt na vidno izpostavljeni lokaciji. Problematični sta predvsem jugovzhodna in jugozahodna fasada.
(2) V objektu je bil prvotno občinski urad, kasneje pa je bila v njem tudi pošta. Leta 1826 je bila v objektu urejena prva učilnica v Sežani. Doslej je objekt služil za poslovne namene in tudi kot stanovanje. Objekt ima zaradi ločenih vhodov dve hišni številki (Prečna ulica št. 2 in Trg osvoboditve št. 1). Maksimalne tlorisne dimenzije objekta so 6,13 m x 7,70 m (brez balkona). Dimenzije balkona so 1,04 m x 4,23 m. Vertikalni gabarit objekta je P+1. Temelji objekta so kamniti. Obodne stene so bile grajene iz kamna. Notranje pregradne stene so bile zidane iz opeke. Stropni konstrukciji nad pritličjem in nadstropjem sta leseni. Strešne lege in špirovci so leseni. Trikapna streha je pokrita s korci na opečnih planetah. Objekt ima priključke na elektro omrežje, javno kanalizacijo in vodovod. Narejen je tudi priključek na telekomunikacijsko omrežje. Priključki se nahajajo pretežno na jugozahodni strani objekta. Ob Prečni ulici je narejen pločnik v nivoju cestišča. Deloma je tlakovan s kamnitimi ploščami, v podaljšku pa je tudi betoniran. Jugovzhodna fasada ima kamniti cokel višine 64–70 cm. Vertikalna vogala fasade proti trgu sta okrašena s šivanima robovoma. Jugovzhodna fasada ima v pritličju horizontalne fuge. Vhodna vrata so narejena iz aluminijskih profilov. Preostala okna in vrata so lesena. Okno stranišča je opremljeno z zunanjo železno rešetko. Vrata iz Prečne ulice so lesena in imajo vstavljena polnila. Nad pritličjem je na jugovzhodni fasadi narejen vmesni profilirani venec, ki je pokrit s pločevinasto obrobo. Okni v nadstropju imata kamnite jerte. Opremljeni sta z lesenimi polkni. Objekt ima profiliran strešni venec s frizom. Jugozahodna fasada je brez okrasja. Ometana je od pločnika do strehe. V nadstropju je narejen armiranobetonski balkon na treh konzolah. Balkon ima betonsko ograjo s perforiranimi železnimi vertikalnimi profili, na katere so pritrjene polikarbonatne plošče. Nad balkonom je narejen podaljšek napušča iz lesenih špirovcev in opaža. Strešne odtočne cevi imajo proste iztoke na asfaltirane površine.

Na objektu iz prejšnjega člena se opravi naslednja vzdrževalna dela:
a) streha:
– lokalna zamenjava poškodovanih korcev,
– zamenjava žlebov, odtočnih cevi in obrob vencev v sivi barvi oziroma skladno z navodili ZVKD,
– izdelava ometov na dimniku (do strešice),
– brušenje, luženje in lakiranje lesene strehe nad balkonom.
b) fasade:
– odstranitev odvečne navlake z balkona,
– odstranitev tende nad vhodnimi vrati,
– odstranitev nepotrebnih instalacij s fasad,
– odstranitev poškodovanih ali odstopajočih fasadnih ometov,
– pranje fasad z vodnim curkom in izdelava novih ometov,
– obnova fasadnih dekoracij (šivanega roba, vmesnega venca in strešnega venca ter fug v pritličju),
– čiščenje kamnitih okenskih okvirjev in kamnitega cokla z neagresivnimi in ne-abrazivnimi sredstvi oziroma metodami – peskanje ni dovoljeno,
– izdelava novih fasadnih ometov in zaključenih premazov skladno z barvno študijo ZVKD,
– obnova betonske plošče in stebrov balkona,
– odstranitev polikarbonatnih plošč z balkonske ograje in obnova železne ograje na balkonu (brušenje, miniziranje in pleskanje),
– sanacija zamakanja na zidu med obravnavanim objektom in zvonikom.
c) stavbno pohištvo:
– zamenjava oken v pritličju ob Prečni ulici in proti Trgu osvoboditve (z novima lesenima),
– obnova zunanjih lesenih vrat (brušenje, kitanje, luženje, lakiranje in popravilo okovja),
– obnova polken v nadstropju (brušenje, luženje, lakiranje in popravilo okovja).
(2) Poleg vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka se opravi tudi naslednja pripravljalna dela:
– priprava gradbišča,
– zaščita tlakovanih površin pred postavitvijo fasadnega odra,
– postavitev fasadnega odra in zaščitnih ponjav,
– odstranitev gradbišča,
– čiščenje in pranje tlakovanih površin po zaključku del.

Skupna predvidena vrednost pripravljalnih del in vzdrževalnih del iz 4. člena odloka z davkom na dodano vrednost znaša 17.812,00 EUR.

(1) Na podlagi določb tega odloka in v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela opredeljena v tem odloku oziroma v elaboratu.
(2) Rok za izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka je 30 dni po uveljavitvi tega odloka.

(1) Če lastnik nevzdrževanega objekta v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega člena, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku.
(2) Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka tega člena sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Na podlagi izdane odločbe lahko občina zahteva vpis zaznambe vrstnega reda za vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo.
(3) Kolikor občina v skladu s prejšnjim odstavkom založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, lastniku najprej izstavi račun v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Izstavljeni račun občine je izvršilni naslov.
(4) Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo, lahko občina odredi odstranitev objekta.
(5) Občina lahko lastniku izda odločbo na podlagi neodvisne strokovne ocene, s katero odredi rekonstrukcijo ali odstranitev objekta, tudi, ne da bi predhodno izdala odločbo za izvedbo vzdrževalnih del, v primeru:
– če glede na stanje objekta obstaja utemeljen dvom, da vzdrževalna dela ne bodo zadostovala za odpravo pomanjkljivosti,
– če je rekonstrukcija ali rušitev pogoj za izvedbo potrebnih vzdrževalnih del na objektu ali delu objekta.
(6) Če lastnik objekta, ki ga je treba rekonstruirati ali odstraniti, v roku, določenem v odločbi, ne zaprosi za izdajo gradbenega dovoljenja in objekta ne rekonstruira oziroma odstrani, se opravi izvršba za nedenarno obveznost s prisilitvijo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.