Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2014 z dne 23. 6. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2014 z dne 23. 6. 2014

Kazalo

1952. Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice, stran 5251.

Na podlagi 47. člena Odloka o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 35/14) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 30. redni seji dne 29. 5. 2014 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Tehnični pravilnik obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov,
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe,
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru,
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnega centra in
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
2. člen
(storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov)
Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so:
– prevzem nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih,
– prevzem nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbiralnicah nenevarnih frakcij,
– prevzem nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru,
– prevzem nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v premični zbiralnici nevarnih frakcij,
– prevzem nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru,
– prevzem kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih,
– prevzem kosovnih odpadkov v zbirnem centru,
– prevzem bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo sami,
– prevzem bioloških odpadkov v zbirnem centru,
– tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava predpisane spremne dokumentacije,
– vizualna kontrola in odbiranje odpadkov,
– priprava odpadkov za prevoz in predajo zbiralcem, obdelovalcem ali odstranjevalcem,
– začasno skladiščenje odpadkov,
– prevoz odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov,
– predaja odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in
– obveščanje in ozaveščanje uporabnikov.
II. ZBIRANJE IN PREVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV
1. Tehnologija ravnanja z odpadki
3. člen
(tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov)
(1) V Občini Slovenske Konjice se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od vrste in značilnosti odpadkov ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.
(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže, bioloških odpadkov, papirja in stekla.
(3) Zbiranje – prevzem odpadkov se pri povzročiteljih komunalnih odpadkov izvaja s:
– specialnim tovornim vozilom – komunalno vozilo za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov in
– specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³.
(4) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje – prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja s specialnim tovornim vozilom – komunalnim vozilom za prevzemanje odpadkov v klasičnih zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov.
(5) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na klic ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje večjih kosovnih odpadkov in zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(6) Zbiranje – prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s:
– specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do 10,0 m³,
– specialnim tovornim vozilom – abroll nakladalcem, opremljenim z mehansko roko in zvezdo za nakladanje odpadkov in
– premično zbiralnico nevarnih odpadkov.
(7) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov pod klasifikacijsko številko 20 03 01 in tistih vrst odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali kako drugače predelati ali obdelati in je edina možna končna oskrba odlaganje na odlagališčih. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike.
2. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov
4. člen
(tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov)
(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru – pri uporabnikih.
(2) V okviru javne službe se na območju občine zagotavljajo naslednji načini ločevanja odpadkov:
– zbiranje nenevarnih frakcij (embalaža, papir in karton, steklo) in mešani komunalni odpadki na prevzemnih mestih,
– zbiranje nenevarnih frakcij (embalaža, papir in karton, steklo) in mešani komunalni odpadki v zbiralnicah ločenih frakcij,
– zbiranje nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru,
– zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v premični zbiralnici nevarnih frakcij,
– zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru,
– zbiranje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih,
– zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnem centru,
– zbiranje bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo sami,
– zbiranje bioloških odpadkov v zbirnem centru.
5. člen
(dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov)
(1) Dinamika zbiranja odpadkov se določa na letnem nivoju v Letnem programu izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Slovenske Konjice. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v preteklem letu ter značilnosti posameznih območij naselij glede na tehnologijo zbiranja odpadkov in glede na vrsto odpadkov.
(2) Minimalno obratovanje zbirnega centra:
– vsak dan v tednu, od 7.00 do 15.00 ure,
– en delovnik v tednu, od 15.00 do 17.00 ure in
– v soboto, od 8.00 do 12.00 ure.
6. člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1) Zbiranje odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij je osnovni način ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih.
(2) Na zbiralnicah ločenih frakcij se zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij:
– papir in drobna lepenka, embalaža iz papirja ali lepenke,
– embalaža iz stekla,
– mešana embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,
– biološki odpadki (v strnjeno naseljenih območjih večstanovanjskih objektov) in
– ostanek mešanih komunalnih odpadkov.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij so urejena prevzemna mesta, velikosti 6 m x 1,5 m, oziroma 3 m x 3 m, odvisno od variante postavitve zabojnikov. Prevzemna mesta so utrjena z betonom in od ostalega zemljišča ločena z robniki.
(4) Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja.
7. člen
(odpadna embalaža)
(1) Ločeno zbiranje odpadne mešane embalaže se poleg zbiranja na zbiralnicah ločenih frakcij izvaja tudi po sistemu »od vrat do vrat« pri individualnih objektih.
(2) Izvajalec javne službe prevzema pri posameznih gospodinjstvih po sistemu »od vrat do vrat« mešano odpadno embalažo, med katero sodi:
– odpadna papirna in kartonska embalaža,
– odpadna plastična embalaža,
– odpadna embalaža iz sestavljenih materialov in
– odpadna kovinska embalaža.
8. člen
(odpadni papir in karton ter steklena embalaža)
(1) Ločeno zbiranje odpadnega papirja in kartona ter steklene embalaže se poleg zbiranja na zbiralnicah ločenih frakcij izvaja tudi po sistemu »od vrat do vrat« pri individualnih objektih.
(2) Izvajalec javne službe prevzema pri posameznih gospodinjstvih po sistemu »od vrat do vrat« odpadni papir in karton med katerega sodi:
– odpadna papirna in kartonska embalaža,
– odpadni papir.
(3) Izvajalec javne službe prevzema pri posameznih gospodinjstvih po sistemu »od vrat do vrat« stekleno embalažo med katero sodi:
– odpadna steklena embalaža.
9. člen
(biološki odpadki)
(1) Ločeno zbiranje bioloških odpadkov se izvaja po sistemu »od vrat do vrat«. Vključenost večstanovanjskih objektov je obvezna, vključenost individualnih objektov pa izbirna. Individualni objekti se glede ravnanja s kuhinjskimi odpadki lahko odločajo med kompostiranjem in vključitvijo v odvoz na osnovi pisnega naročila.
(2) Izvajalec javne službe prevzema pri posameznih gospodinjstvih po sistemu »od vrat do vrat« biološko razgradljive kuhinjske odpadke med katere sodijo:
A) Zeleni vrtni odpad:
– odpadno vejevje,
– trava,
– listje,
– stara zemlja lončnic,
– rože,
– plevel,
– gnilo sadje,
– stelja malih rastlinojedih živali,
– lesni pepel.
B) Kuhinjski odpadki:
– ostanki in olupki sadja in zelenjave,
– jajčne lupine,
– kavna usedlina in čajne vrečke,
– netekoči ostanki hrane,
– pokvarjena hrana (brez tekočin in embalaže),
– papirnata in kartonska embalaža zamrznjenih živil,
– papirnate vrečke za kruh, sadje in zelenjavo.
10. člen
(kosovni odpadki)
(1) Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, lahko enkrat v koledarskem letu naroči brezplačni odvoz kosovnih odpadkov do količine 4 m3. Naročila terminsko niso omejena, izvajalec pa ima zaradi organizacije odvozov pravico do 3-tedenskega odzivnega časa. Na podlagi prejete izpolnjene naročilnice se o natančnem terminu prevzema kosovnih odpadkov izvajalec dogovori z vsako stranko posebej.
(2) Kolikor uporabnik naroči odvoz kosovnih odpadkov količine večje od 4 m3, mora preseženo količino plačati po ceniku izvajalca javne službe.
(3) Občani, ki so vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, lahko kosovne odpadke brezplačno oddajo v zbirni center.
11. člen
(nevarni odpadki)
(1) Za prevzemanje nevarnih frakcij iz gospodinjstev je izvajalec v zbirnem centru uredil zbiralnico nevarnih frakcij, ki je opremljena s tipiziranimi in označenimi posodami za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(2) V zbiralnici nevarnih frakcij se ločeno zbirajo in začasno skladiščijo naslednje frakcije nevarnih odpadkov iz gospodinjstev:
– topila, kisline, alkalije, fotokemikalije,
– pesticidi,
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,
– olje in maščobe, ki vsebujejo nevarne snovi,
– premazi, črnila, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi,
– čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi,
– baterije in akumulatorji, ki so zajeti v 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klas. seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje (20 01 33),
– zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi.
(3) Ločeno zbrane frakcije nevarnih odpadkov iz gospodinjstev izvajalec odda pooblaščeni družbi, ki poskrbi za njihovo odstranjevanje ali predelavo.
(4) Izvajalec najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovi tudi ločeno zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih in po vnaprej določenem urniku omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Prepuščeni nevarni odpadki se tehtajo, in sicer za vsako vrsto po klasifikacijski številki posebej. Stehtani nevarni odpadki se sortirajo v predpisano embalažo. Vsaka ima svojo nalepko s klasifikacijsko številko. Tako zbrani odpadki se oddajo pooblaščenim predelovalcem oziroma odstranjevalcem nevarnih snovi.
3. Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine posod za zbiranje odpadkov
12. člen
(standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke)
(1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6).
(2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov so:
– 120 litrov,
– 240 litrov,
– 770 litrov in
– 1.100 litrov.
(3) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov so:
– 120 litrov,
– 240 litrov in
– 1.100 litrov.
(4) Tipska namenska vreča za mešane komunalne odpadke, 120 litrov je zelene barve z logotipom izvajalca, napisom »OSTALI ODPADKI« in navodilom, kaj lahko odložimo v vrečo in kaj ne odlagamo v vrečo.
(5) Tipska namenska vreča za odpadno embalažo (plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo, folije in manjše kose embalažnega stiropora), 120 litrov, je modre barve z logotipom izvajalca, napisom »EMBALAŽNA VREČA« in navodilom, kaj lahko odložimo v vrečo in kaj ne odlagamo v vrečo.
13. člen
(lastništvo zabojnikov)
(1) Zabojniki, ki so namenjeni ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru, so last občine.
(2) Zabojniki, ki so namenjeni zbiranju ostanka mešanih komunalnih odpadkov, embalaže, papirja ali steklene embalaže, so lahko last uporabnikov storitve ali v lasti izvajalca.
(3) Zabojniki, ki so namenjeni zbiranju bioloških odpadkov, so v lasti izvajalca.
(4) Uporabnik je dolžan v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja opreme, katere lastnik je izvajalec, izvajalcu plačati stroške opreme ter pri izvajalcu prevzeti ustrezno opremo.
14. člen
(označevanje predpisanih zabojnikov)
(1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče:
– za mešane komunalne odpadke telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene barve,
– za biološke odpadke in zeleni vrtni odpad v celoti rjave barve,
– za odpadno embalažo (plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije in embalažni stiropor) telo zabojnika zelene barve ali modre barve, pokrov modre barve,
– za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo telo zabojnika zelene barve ali rdeče barve, pokrov rdeče barve in
– za stekleno embalažo telo zabojnika zelene barve, pokrov bele barve.
(2) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede najmanj na enega od načinov:
– trajno vtisnjena serijska številka,
– barvna nalepka na sprednji strani,
– elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen,
– črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom.
15. člen
(merila za določanje izhodiščne prostornine posode za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih)
(1) Pri določanju vrste, števila in prostornine namenske posode za zbiranje odpadkov, ki jih uporabljajo posamezni uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja.
(2) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v individualnih objektih uporabniki uporabljajo namensko posodo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Posode za uporabnika določi izvajalec javne službe, pri čemer upošteva za mešane komunalne odpadke 30 l na osebo, za embalažo 60 l na osebo, za papir 20 l na osebo, za steklo 10 l na osebo na mesec ter frekvence odvoza. Individualni objekti z eno do vključno tremi stanovanjskimi enotami lahko na osnovi sklenitve pisnega dogovora uporabljajo skupno opremo z upoštevanjem prej omenjenega merila.
(3) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo skupno namensko posodo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem.
16. člen
(merila za določanje izhodiščne prostornine posode za zbiranje bioloških odpadkov v gospodinjstvih)
Za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov v večstanovanjskih objektih, uporabniki uporabljajo skupno namensko posodo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine kuhinjskih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 15 litrov razpoložljivega volumna na osebo na mesec. Individualni objekti z eno- do vključno tremi stanovanjskimi enotami lahko na podlagi sklenitve pisnega dogovora uporabljajo skupno posodo z upoštevanjem prej omenjenega merila.
17. člen
(objekt za občasno bivanje)
(1) Objekt za občasno bivanje je nenaseljen objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi.
(2) V sistem zbiranja odpadkov je vključen z minimalno 40 litri namenske posode na mesec za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
18. člen
(merila za določanje izhodiščne prostornine posode za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za povzročitelje iz dejavnosti)
(1) Povzročitelji odpadkov iz dejavnosti, ki se lokacijsko nahajajo v samostojnih objektih in uporabljajo svoje zabojnike samostojno, sklenejo z izvajalcem javne službe pogodbo o izvajanju storitve ravnanja z odpadki. V pogodbi je določena velikost zabojnika, pogostost odvoza in način plačila.
(2) Povzročitelj iz dejavnosti in izvajalec pisno dogovorita velikost posode (120 l, 240 l, 770 l, 1100 l) in vrsto odpadka. Velikost zabojnika, ki je odvisna od velikosti poslovnih prostorov in vrste dejavnosti, mora biti določena tako, da je pogostost odvoza najmanj na 14 dni.
(3) V primeru, da povzročitelj odpadkov iz dejavnosti na prevzemnem mestu souporablja zabojnik v poslovno-stanovanjskem objektu, se razdelitev volumna zabojnikov po pisnem dogovoru razdeli med posamezne povzročitelje, vendar je v tem primeru najmanjša velikost posode, ki se povzročitelju iz dejavnosti obračuna, 40 litrov opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
4. Uporaba namenskih predpisanih vreč za odpadke
19. člen
(uporaba tipiziranih vreč namesto zabojnikov)
Kjer ne poteka transportna pot specialnega tovornega vozila za redni odvoz odpadkov, se uporabnik vključi v sistem zbiranja odpadkov z namenskimi tipiziranimi vrečami. Izvajalec storitev zbiranja in prevoza odpadkov vsakemu uporabniku zagotovi ustrezni skupni razpoložljivi volumen tipiziranih vreč. Uporabnik mora zagotoviti, da bo napolnjena vreča ustreznih odpadkov na dan zbiranja pravočasno pripravljena za prevzem ob transportni poti komunalnega tovornega vozila in zavezana s trakom.
20. člen
(spremenjene količine odpadkov)
(1) Če količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu proti plačilu priskrbi tipizirane vreče za odpadke.
(2) Če količine odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali sam na podlagi lastnih ugotovitev zamenja obstoječo opremo, vendar le do najmanjšega možnega volumna, določenega s Tehničnim pravilnikom.
5. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje
21. člen
(minimalni standard za zbirna mesta)
Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo komunalne odpadke v za to namensko določenih posodah. Uporabnik je dolžan na svojem zemljišču urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz ločenih frakcij komunalnih odpadkov, vključno z nabavo posod. Zbirno mesto mora ustrezati vsem sanitarno-tehničnim predpisom, vključno z vizualno in mehansko zaščito proti vetru.
22. člen
(prevzemno mesto za odpadke)
Prevzemno mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo namensko posodo za zbiranje odpadkov na dan odvoza za namen praznjenja.
23. člen
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih)
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom.
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest.
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se storitev izvaja. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.
(5) Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo.
24. člen
(določanje prevzemnih mest za odpadke)
(1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od transportne poti komunalnega vozila in mora biti s transportne poti vidna.
(2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Lokacija prevzemnega mesta se določi s soglasjem izvajalca javne službe.
25. člen
(skupna prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja)
Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitev.
26. člen
(začasna prevzemna mesta)
(1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec dolžan uporabnike obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu.
27. člen
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
28. člen
(minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij)
(1) Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih, ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako, da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica.
(2) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo in občinsko upravo.
(3) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti Občine Slovenske Konjice, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.
(4) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj lahko odloži v zabojnik.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe organizira prevzemanje ločenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat« pri individualnih hišah. Na območju, kjer se vse ali del ločenih frakcij zbira po sistemu »od vrat do vrat«, izvajalcu javne službe ni potrebno zagotoviti zbiralnic ločenih frakcij iz prvega odstavka tega člena.
6. Pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru
29. člen
(zbirni center)
(1) Zbirni center je namenjen zbiranju vseh vrst odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih.
(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec.
(3) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba, usposobljena za ločeno zbiranje.
(4) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi.
(5) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike.
(6) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:
– papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,
– plastična, sestavljena in mešana embalaža, embalažni stiropor,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– steklena embalaža,
– embalaža iz tekstila,
– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,
– kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi posodami,
– izrabljene gume,
– steklo,
– oblačila in tekstil,
– odpadne nagrobne sveče,
– topila,
– kisline,
– alkalije,
– fotokemikalije,
– pesticide,
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– zdravila,
– baterije in akumulatorji,
– odpadna električna in elektronska oprema,
– plastika in
– kosovni odpadki.
7. Vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
30. člen
(podrobnejše vsebine katastrov)
(1) Izvajalec vodi v obliki elektronske baze podatkov kataster zbirnih in prevzemnih mest, ki vsebuje sledeče podatke:
– ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime in sedež drugega uporabnika,
– število uporabnikov, ki gravitira na zbirno mesto (število članov gospodinjstva),
– vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu,
– velikost in število namenskih posod po vrstah odpadkov,
– podatek o tem, ali uporabniki, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološke odpadke v hišnem kompostniku,
– podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta (stanovanjski, poslovni, nenaseljeni …) in
– frekvenco odvoza odpadkov.
(2) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke:
– številko zbiralnice ločenih frakcij,
– naziv zbiralnice ločenih frakcij,
– vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij,
– velikost zabojnikov po vrstah odpadkov in
– lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss-Krügerjeve koordinate).
8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
31. člen
(relacija zbirno–prevzemno mesto)
(1) Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z odpadki na dan odvoza prestaviti iz zbirnega na prevzemno mesto.
(2) Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče iz zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6.00 ure na dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto.
(3) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest, izredne vremenske razmere itd.) lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče pripravijo na odjemno mesto najkasneje do 5.00 ure na dan odvoza ali določi druge termine odvoza odpadkov.
32. člen
(relacija prevzemno mesto–transportna pot)
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen dostop komunalnim vozilom dolžine 9,8 m, širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m. Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz triosnega kamiona. Slepe ulice in ceste, pri katerih krožna povezava predstavlja bistveno daljšo pot vozila, morajo imeti možnost obračanja kamiona na javni površini.
(2) Slepa ulica, ki je daljša od 50 m, mora imeti na koncu obračališče za komunalno vozilo z najmanjšim radijem 17 m ali pravokotno obračališče v obliki črke »T«, z najmanjšim radiem 10 m. Dovoljen je tudi drugačen način ureditve obračališča, ki omogoča nemoteno obračanje komunalnega vozila. Če ti pogoji niso zagotovljeni, pristojni organ zagotovi prevzemno mesto, ki je lahko od pričetka slepe ulice oddaljeno največ 5 m.
(3) Če dostop do prevzemnega mesta ovirajo rastoče veje, druge rastline ali drugo izvajalec javne službe opozori lastnika, da oviro odstrani, če je lastnik ne odstrani, jo izvajalec javne službe na stroške lastnika.
(4) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali preozko obračališče ali drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko pristojni organ zagotovi prevzemno mesto tudi v razdalji več kot 150 m od roba zemljišča ali objekta uporabnika.
(5) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je prostor, praviloma ob transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr. neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, škarpe, ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.).
33. člen
(zbiranje kosovnih odpadkov)
(1) Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem prevzemnem mestu, zunaj objekta. Upravnik večstanovanjskega objekta in izvajalec se lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz.
(2) Zbiranje kosovnih odpadkov poteka na način, kot ga določi izvajalec. O načinu zbiranja in odvoza mora izvajalec uporabnike obvestiti na krajevno običajen način.
(3) Uporabnik mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki, in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.
(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo v zbirni center.
(5) Za druge uporabnike se odvoz kosovnih odpadkov opravlja kot odvoz po naročilu.
34. člen
(zbiranje nevarnih odpadkov)
(1) Izvajalec najmanj enkrat letno organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico.
(2) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem.
(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem centru.
(4) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma odstranjevanje.
(5) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo. Zaradi nevarnih sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali med ostale ločene frakcije komunalnih odpadkov.
(6) Drugi uporabniki morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo z usposobljenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
35. člen
(zbiranje biološko razgradljivih odpadkov)
(1) Za biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad povzročitelji prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem vrtu. Način kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev, je stvar povzročitelja. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da je v največji možni meri preprečeno širjenje neprijetnih vonjav v okolico.
(2) Povzročitelji, ki biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le-te zbirajo v tipskih zabojnikih, izvajalec pa zagotavlja redni odvoz na kompostarno skladno z določili Tehničnega pravilnika.
36. člen
(javne prireditve, čistilne akcije in začasna prodajna mesta)
(1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.
(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk določi in zagotovi izvajalec izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom.
(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan sam poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.
(4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.
(5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve.
(6) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj 8 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki.
(7) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v obdobju izvajanja dejavnosti priskrbeti posode oziroma vreče glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo.
37. člen
(gradbišča)
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe za potrebe delovanja gradbišča priskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novo­gradnje ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom gradnje sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov.
38. člen
(obveščanje in osveščanje uporabnikov)
(1) Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na večanju ozaveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.
(2) Minimalni standard obveščanja in osveščanja je naslednji:
– spletna stran izvajalca,
– stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu, v zbirnem centru, po elektronskih medijih in
– pisno komuniciranje s posameznimi uporabniki.
(3) Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, Občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki …).
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(oprema)
Vse določbe glede barve in označevanja opreme za zbiranje komunalnih odpadkov veljajo za vse nove nabave od uveljavitve Tehničnega pravilnika naprej. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe.
40. člen
(kovinski zabojniki)
Uporabniki, ki odpadke zbirajo v kovinskih zabojnikih, so le-te dolžni zamenjati z zabojniki, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6). Praznjenje kovinskih zabojnikov bo izvajalec javne službe izvajal najdlje do 31. 12. 2015.
41. člen
(obvestilo izvirnim povzročiteljem)
Izvajalec z javnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in Tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključijo v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov.
42. člen
(prehodno obdobje)
Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb tega pravilnika najkasneje v roku enega leta po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
43. člen
(začetek veljavnosti)
Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VI. NAVODILA IN GRAFIČNE PRILOGE
44. člen
Navodila in grafične priloge so na razpolago pri izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
Št. 00700-0013/2014(130)
Slovenske Konjice, dne 29. maja 2014
Župan
Občine Slovenske Konjice
Miran Gorinšek l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti