Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US, 92/13), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US, 21/13, 111/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 27/04, 23/07 in 123/08) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03 in 34/04) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 24. redni seji dne 5. 6. 2014 sprejel

(1) Ta odlok ureja oskrbo s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Šmartno pri Litiji (v nadaljnjem besedilu: občina), tako da določa:
I. Splošne določbe
II. Upravljanje vodovodov
III. Standardi opremljenosti
IV. Načrtovanje in gradnja vodovoda
V. Obvezne storitve in naloge javne službe
VI. Objekte in naprave uporabnikov in upravljavcev ter njihovo vzdrževanje
VII. Odvzem vode iz hidrantov
VIII. Vire financiranja in način obračunavanja storitev javne službe
IX. Prekinitev in omejitev dobave pitne vode
X. Prenos vodovodov v upravljanje
XI. Nadzor in kazenske določbe
XII Prehodne in končne določbe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v Občini Šmartno pri Litiji (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik).
(3) Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi državnih predpisov. Kolikor državni predpisi, izdani po uveljavitvi tega odloka, vsebujejo določila, ki so v nasprotju z določili tega odloka, veljajo določila državnih predpisov.

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo,
2. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
3. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
4. kapnica je prestrežena padavinska voda, ki je ustrezno pripravljena in shranjena v zbiralnikih in namenjena samooskrbi objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
5. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
6. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,
7. območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo,
8. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe,
9. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
10. obstoječe poselitveno območje je območje, ki je z veljavnim občinskim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja,
11. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom,
12. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
13. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja določeno kot območje za širitev naselja, razen območij iz 10. točke tega člena,
14. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod,
15. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
16. rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo,
17. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,
18. transportni vodovod je transportni vodovod v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodne infrastrukture,
19. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,
20. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,
21. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
22. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,
23. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
24. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
25. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo vode.

(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
(4) Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe in oskrbo s pitno vodo in s tem odlokom.

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(3) Kolikor med solastniki ni možno doseči pisni dogovor, kdo bo prevzemnik obveznosti uporabnikov javne službe, upravljavec na stroške solastnikov vgradi toliko vodomerov, kolikor je dejanskih odjemnih mest.
(4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.

(1) Območja javnega vodovoda so določena s tem odlokom in so skladno s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, opredeljena v grafični prilogi:
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
(2) Na vseh ostalih območjih, kjer občina ne zagotavlja javne službe, se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(3) Grafična priloga območij javnih vodovodov je javno objavljena na geografskem informacijskem sistemu občine.

(1) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo v obliki javnega podjetja, režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali z dajanjem koncesij pravni ali fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
(2) Upravljavec javnih vodovodov v občini, ki so s pogodbo preneseni v upravljanje, je Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o.
(3) Magistralno vodovodno omrežje in naprave vodovoda Litija–Šmartno, ki oskrbuje s pitno vodo Občino Šmartno pri Litiji in Občino Litija, je v skupni lasti obeh občin. Vsa medsebojna razmerja glede upravljanja in vzdrževanja ter z njimi povezane stroške občini uredita s pogodbo.
(4) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(5) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
(7) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
(8) Ta odlok predstavlja koncesijski akt za podelitev koncesije. Koncesija po tem odloku se podeli za dobo 15 let, na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu RS in na spletnih straneh občine. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem dejavnosti, ki je predmet koncesije, z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Podrobnejši pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, javna pooblastila koncesionarju, začetek in prenehanje koncesijskega razmerja, in ostalo, se podrobneje opredelijo v javnem razpisu in koncesijski pogodbi.

(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s soglasjem upravljavca, in sicer najkasneje v roku enega leta po izgradnji javnega vodovoda.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
(7) Upravljavec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna, in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
(8) Soglasje za priključitev na javni vodovod se izda po uradni dolžnosti v primerih izboljšanja komunalne opreme, v vseh ostalih primerih se soglasje za priključitev na javni vodovod izda na podlagi vloge stranke.
(9) Uporabnik je dolžan za priključitev na javni vodovod plačati komunalni prispevek, ki ne vključuje stroškov načrtovanja in izvedbe vodovodnega priključka. Komunalni prispevek se odmeri v skladu z veljavnimi predpisi.
(10) Uporabnik mora pred priključitvijo na javni vodovod poleg soglasja upravljavca pridobiti tudi služnostno pravico z vpisom v zemljiško knjigo, in sicer v breme tujega zemljišča, v primeru da po njem poteka trasa vodovodnega priključka.

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(1) Upravljavec je pooblaščen, da skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov in prostorsko načrtovanje, opravlja naslednje naloge:
– izdaja projektne pogoje in soglasja v skladu s predpisi o graditvi objektov,
– izdaja smernice in mnenja v skladu s predpisi o urejanju prostora,
– izdaja soglasja za priključitev.
(2) Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev, soglasij ter soglasij za priključitev:
– dokumentacijo, skladno s predpisi o graditvi objektov,
b) k vlogi za soglasje k projektnim rešitvam, smernice in mnenja:
– dokumentacijo, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju,
c) k soglasju za priključitev na vodovod za obstoječe stavbe:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje (oziroma izjava, da je objekt zgrajen pred 31. 12. 1967),
– projekt vodovodnega priključka za zahtevnejše stavbe in inženirske objekte,
d) k soglasju za začasni priključek:
– situacijo komunalnih in drugih vodov v merilu 1:1000 ali 1:500,
– lokacijsko informacijo oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– opis dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in časa trajanja priključka,
– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek.
(3) Pri izdaji soglasij mora upravljavec upoštevati zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Veljavnost izdanih projektnih pogojev in soglasij s strani upravljavca je eno leto od izdaje listine.
(4) Stroške za izdajo dokumentov iz tega člena, vključno s stroški sodelovanja pri tehničnih pregledih objektov, upravljavec zaračuna občini.

(1) Investitorji in načrtovalci novih javnih vodovodov, lastniki javnih vodovodov in upravljavci javnih vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno rabo zajetij za pitno vodo v skladu z merili iz tega člena.
(2) Merila iz tega člena je treba upoštevati pri pripravi izvedbenih prostorskih dokumentov, izboru variante oskrbe s pitno vodo, načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda ter investicijskem vzdrževanju obratujočega javnega vodovoda ob hkratni presoji ekonomske upravičenosti.
(3) Merila iz tega člena je treba upoštevati tudi pri vzdrževanju in upravljanju obratujočega javnega vodovoda.
(4) Pri načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda je treba prednostno zagotavljati, da se poveča območje obratujočega javnega vodovoda.
(5) Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostne zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, s katero se poveča njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.
(6) Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostnih količin pitne vode iz zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obstoječimi zajetji za pitno vodo prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo za nov javni vodovod.
(7) Če je za povečanje območja obratujočega javnega vodovoda treba zagotoviti nova zajetja za pitno vodo, ima priključitev na nov ali obratujoč transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.
(8) Določbe četrtega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru nezadostnih zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda iz drugih razlogov.
(9) Ob zagotavljanju novih zajetij za pitno vodo se ta prednostno usmerjajo na neonesnažene vodne vire in vodne vire, ki jih je lažje in gospodarneje varovati.

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.
(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z zunanjim hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede napajanje požarnega bazena.
(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

(1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.
(2) Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.
(3) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.
(4) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.
(5) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.
(6) Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje.
(7) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega odstavka tega člena.

(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.
(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub iz drugega odstavka tega člena.
(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.
(6) Če občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo dopustne ravni vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.

(1) Priključek na javni vodovod je del stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta in last lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, ki ga je lastnik dolžan zgraditi na lastne stroške.
(2) Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom, tehničnim pravilnikom in pogoji so­glasja upravljavca.
(3) Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta pred izvedbo priključka podati upravljavcu pisno zahtevo o izdelavi vodovodnega priključka ter imeti urejeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
K pisnemu zahtevku za izvedbo priključka mora priložiti:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu M = 1:1000, iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku,
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
– osebne podatke.
(4) Upravljavec je dolžan izvesti priključitev ali zagotoviti povečan odvzem najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upra­vljavca vodovoda, kolikor vremenski pogoji dopuščajo kvalitetno izvedbo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda, na katerega se uporabnik priključuje.
(5) V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda (pretok, tlak in podobno) ne omogočajo novih priključkov, je upravljavec javnega vodovoda dolžan uporabnika in občino seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
(6) V primeru priključitve stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za javno službo oskrbe s pitno vodo, na javni vodovod, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta skleniti z upravljavcem pogodbo o dobavi pitne vode.
(7) Vodomerni jašek mora biti za vse novogradnje vgrajen izven stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, na najkrajši možni razdalji od sekundarnega vodovoda, praviloma na zemljišču lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu javnega vodovoda.
(8) Ob izvedbi priključka na javni vodovod se izvede tudi geodetski posnetek trase priključka. Obveznost naročila geodetskega posnetka je na strani upravljavca, strošek izvedbe geodetskega posnetka in vpisa v kataster gospodarske javne infrastrukture pa je breme lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta.
(9) Po priključitvi objekta na javni vodovod upravljavec vpiše lastnika v evidenco uporabnikov.

(1) Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere pod pogojem, da je začasni priključek tehnično možno izvesti in če se s tem ne poslabšajo pogoji oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod, oziroma če se s tem ne vpliva na kakovost vode.
(2) Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev le za določeno dobo, ki pa ne more biti daljša od dveh let. Lastnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti dokumentacijo v skladu zdrugim odstavkom 13. člena tega odloka.
(3) Lastnik lahko zaprosi za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka na javni vodovod. V pisni prošnji za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka mora uporabnik navesti utemeljene razloge za podaljšanje. Upravljavec javnega vodovoda zahtevi ugodi, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni.
(4) Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod se izvede na podlagi pisnega obvestila, ki ga upravljavcu posreduje uporabnik začasnega priključka. Stroški ukinitve začasnega priključka na javni vodovod bremenijo lastnika začasnega priključka.
(5) V primerih začasne priključitve na javni vodovod mora uporabnik skleniti pogodbo o dobavi pitne vode.

(1) Sprememba dimenzije priključka na javni vodovod, trase, merilnega mesta priključka na javni vodovod ali zahteva za povečan odvzem vode se obravnavajo na enak način, kot da gre za nov priključek na javni vodovod.
(2) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku 15 dni od nastale spremembe upravljavcu sporočiti spremembo lastništva priključka ali plačnika storitev z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan spremembe.
(3) Odjava priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka na javni vodovod upravljavcu v pisni obliki. Izvedbo prekinitve priključka na javni vodovod izvrši upravljavec na stroške uporabnika. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov.

(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda zagotavljati:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe in o njihovih obveznostih,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
7. poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik celote ali dela stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali zemljišča na območju občine, priključenega na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda ali uporablja vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje požarno varstvene funkcije ali koristi storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Obveznosti uporabnika so:
– za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah javnega vodovoda pridobiti soglasje upravljavca,
– redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja,
– zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
– upravljavcu omogočiti nemoten dostop do vodomernega mesta,
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije,
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem vodovodnem omrežju,
– obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove,
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode,
– redno plačevanje storitev upravljavcu,
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah,
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,
2. uporabnikih javne službe,
3. priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
5. vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
6. vodni bilanci javnega vodovoda,
7. vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in
8. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) Vodna bilanca se vodi v skladu s predpisom o oskrbi s pitno vodo.
(3) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu.

(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– listino o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

(1) Objekti in naprave javnega vodovoda so:
1. Objekti in naprave za zajem, pripravo in hranjenje vode:
zajetja, vodnjaki, drenaže za bogatenje vodnih virov, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode in vodohrani.
2. Transportni vodi:
regionalno ali magistralno vodovodno omrežje, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
3. Primarno omrežje in naprave:
cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi od zajetja do sekundarnega omrežja.
4. Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo.
(2) Objekti in naprave javnega vodovoda so infrastruktura javne službe oskrbe s pitno vodo in so v lasti občine.
(3) Podrobnejšo vsebino o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe upravljavec opredeli v tehničnem pravilniku iz drugega odstavka 1. člena tega odloka.

(1) Objekti in naprave priključkov na javni vodovod so:
– priključni sklop na javni vodovod,
– cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta,
– vodomerni jašek,
– obračunski vodomer in odjemno mesto.
(2) Interna vodovodna napeljava ni del priključka na javni vodovod ter je v lasti lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta. Objekti in naprave, vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so interni hidranti, pomožni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, so tako kot interna vodovodna napeljava v lasti lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta.

Objekti in naprave vodovodov morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca.

(1) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
(2) Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
(3) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.
(4) V primeru nastanka poškodb na vodovodu je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe. Upravljavec je dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe vodovodnega omrežja ter povzročitelju zaračunati stroške odtečene vode ter stroške popravila.
(5) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in priključkih na javni vodovod lahko izvaja izključno le upravljavec.

(1) V primeru okvar na objektih in napravah vodovoda ter hišnih priključkih mora pravna ali fizična oseba kot lastnik zemljišča, kjer se nahajajo objekti in naprave vodovodne infrastrukture, dovoliti upravljavcu vodovoda dostop do njih po najkrajši možni poti in odpravo okvar ali pomanjkljivosti.
(2) Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je poseg v prostor čim manjši. Upravljavec vodovoda mora po odpravi okvare zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje in lastniku na njegovo zahtevo povrniti povzročeno škodo.
(3) V primeru, ko upravljavec ugotovi, da je na trasi vodovodne infrastrukture nelegalno opravljen poseg, npr. podporni zidovi na cevovodu, ograje, garaže in ostali pomožni zidani objekti, ni dolžan vzpostaviti prvotnega stanja.

(1) Investitorji morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vse posege na vodovodnem omrežju izvede oziroma nadzira upravljavec vodovoda. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
(2) Upravljavci drugih omrežij in naprav (npr. elektrika, PTT, plinovod, KTV, kanalizacija) oziroma njihovi izvajalci morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovani. V primeru nastanka škode na vodovodnem omrežju in napravah so upravljavci drugih omrežij dolžni naročiti odpravo poškodb pri upravljavcu vodovoda in plačati vse stroške popravila ter stroške odtečene vode.

(1) Redno vzdrževanje priključka na javni vodovod obsega vzdrževanje skladno s predpisom o oskrbi s pitno vodo in se šteje kot obvezna storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Vzdrževanje priključka na javni vodovod ne zajema del na zaključnem sloju trase priključka na javni vodovod, kot je odstranitev in ponovna vzpostavitev vrhnjega sloja zasipa nad traso priključka (travna ruša, nasad, zemeljska utrditev, protiprašni sloj, betonska plošča ali druga utrjena površina). Odstranitev in ponovno vzpostavitev vrhnjega sloja terena nad traso priključka na zemljišču zagotovi in plača lastnik priključka na javni vodovod.
(3) Vse okvare, ki nastanejo na obračunskem vodomeru po krivdi uporabnika (zmrzal, povratni udar vroče vode, ostale poškodbe, ki nastanejo iz različnih vzrokov), plača uporabnik.
(4) Upravljavec pred izvedbo del vzdrževanja priključka na javni vodovod obvesti uporabnika.

(1) Hidranti so namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani. Za vzdrževanje, preizkušanje in izpiranje hidrantnega omrežja je odgovoren upravljavec. Pri preizkušanju hidrantnega omrežja lahko sodelujejo tudi prostovoljna gasilska društva.
(2) Brez soglasja upravljavca vodovoda se sme uporabljati pitna voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v roku enega meseca po intervenciji pisno obvestiti upravljavca o kraju uporabe, času in količini odvzema pitne vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
(3) Odvzem pitne vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca, tudi za naslednje namene:
– pranje javnih cest, ulic in trgov,
– zalivanje javnih površin,
– polnjenje cistern za dovoz pitne vode,
– gradbena dela na javni infrastrukturi.
(4) V primerih odvzema pitne vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljavcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema, vodenje evidence porabe in način plačila stroškov porabljene pitne vode.
(5) Za namene odvzema pitne vode, naštete v tretjem odstavku tega člena, upravljavec izda soglasje le v primeru, da razmere na vodovodu dopuščajo predviden odvzem.
(6) Uporabnik mora po uporabi hidrant pustiti v brezhibnem stanju. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.

Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
1. cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo na podlagi veljavnih predpisov,
2. sredstva občinskega proračuna,
3. sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
4. dotacije in subvencije,
5. prispevki uporabnikov za izgradnjo javnega vodovoda,
6. druga sredstva.

Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, so razdeljeni v naslednji skupini:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

(1) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo mora biti za vse uporabnike javnih vodovodov na celotnem območju občine oblikovana na podlagi veljavnih predpisov, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunava cena omrežnine in vodarine.
(3) Ceno storitve predlaga upravljavec javnega vodovoda z elaboratom o oblikovanju cene in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(4) Cena iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti objavljena na spletni strani upravljavca ter na krajevno običajen način (oglasna deska na sedežu upravljavca). V primeru, da upravljavec nima svoje spletne strani, se cena objavi na spletni strani občine.

Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in se izračuna glede na zmogljivost priključka, določenega s premerom vodomera, v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
(2) V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe, v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m3. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju, in sicer v obliki akontacij s kasnejšim poračunom.
(2) Lastnik stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta lahko prenese obveznost plačila storitev opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo z ustreznim dokumentom (pogodba ali soglasje) na drugo osebo.
(3) Upravljavec višino akontacije določi glede na povprečno porabo vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko zahteva spremembo višine akontacije. Upravljavec pri uporabnikih najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje, in sicer po veljavni ceni na dan poračuna.
(4) V primeru, da upravljavec in uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali iz drugega vzroka ni možno odčitati stanja na obračunskem vodomeru, se obračuna pavšalna poraba vode, določena na podlagi enoletne dejanske porabe pitne vode pred nastankom okvare.
(5) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(6) Pri nedovoljenem odvzemu vode iz javnega vodovoda se kršitelju obračuna količina porabljene vode v obsegu 50 m3.
(7) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v obsegu predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.

(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer na stroške uporabnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca na obračunskem vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom.
(2) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
(3) Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(5) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva izredno kontrolo točnosti vodomera, če je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(6) Odštevalni vodomeri so del interne instalacije za vodomerno napravo, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.

(1) Posamezni deli v večstanovanjskih stavbah morajo imeti merjenje porabe pitne vode zagotovljeno skladno s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, in predpisi s stanovanjskega področja.
(2) Ob upoštevanju prejšnjega odstavka tega člena v primeru, kjer je več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka na javni vodovod, upravljavec odčita in izda račun le za glavni obračunski vodomer. Interna delitev in zaračunavanje storitve oskrbe s pitno vodo posameznemu uporabniku iz istega priključka na javni vodovod ni obveznost upravljavca.
(3) V primeru večstanovanjskih stavb in stanovanjsko poslovnih stavb, ki morajo imeti po stanovanjskih predpisih upravnika, upravljavec deli stroške porabe pitne vode skladno s predpisi s stanovanjskega področja. Kolikor upravnik večstanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih stavb podatkov o delitvi stroškov porabe pitne vode ne posreduje pravočasno, upravljavec stroške porabe pitne vode zaračuna upravniku na podlagi odčitka glavnega vodomera stavbe.

(1) Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je dolžan račun poslati uporabnikom v petnajstih dneh po koncu obračunskega obdobja. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v postavljenem roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve oskrbe s pitno vodo.
(2) Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
(3) Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode na stroške uporabnika. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

(1) Upravljavec lahko s pisnim obvestilom uporabniku in na stroške uporabnika prekine oskrbo s pitno vodo v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravstveno ustreznost pitne vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik stanja ne izboljša,
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, pregled ali zamenjavo vodomera, pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih mora ta izvajati v skladu s predpisi o oskrbi s pitno vodo,
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
8. če uporabnik krši objavljene ukrepe za varčevanje z vodo,
9. če uporabnik ne plača računa za porabljeno pitno vodo v roku petnajstih dni po prejetem opominu, s katerim je bil opozorjen na prekinitev oskrbe s pitno vodo,
10. če upravljavec ugotovi, da uporabnik uporablja v internem omrežju, poleg vode iz javnega vodovoda tudi vodo iz drugih virov,
11. če je pretekel rok za odstranitev začasnega priključka,
12. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
(2) Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 12. točke tega člena.
(3) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve in poravnavi nastalih stroškov.

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(3) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani, skladno z obvestilom o načinu obveščanja uporabnikov javnih vodovodov.
(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani, skladno z obvestilom o načinu obveščanja uporabnikov javnih vodovodov.
(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi, skladno z obvestilom o načinu obveščanja uporabnikov javnih vodovodov.
(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo vsaj za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda brez odškodninske odgovornosti do uporabnika omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Občina mora najkasneje do 31. decembra 2015 zagotoviti ustrezno upravljanje javnih vodovodov na njenem območju, in sicer s prenosom javnih vodovodov v upravljanje Javnemu podjetju KSP Litija d.o.o.

(1) Prevzem novozgrajenih objektov in naprav vodovoda se izvede po končani gradnji in ko se zgrajeni objekti s pripadajočimi napravami pričnejo uporabljati.
(2) Vsa novo zgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna, in ki jih na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji po izgradnji skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju predati v last občini.
(3) Kadar investitor vodovoda ni občina, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju z občino.
(4) Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
(5) Prevzet vodovod skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izpeljan z zapisnikom o primopredaji.

(1) Javni vodovod, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe in ni last občine, se lahko prenese v last občine na podlagi zapisnika o primopredaji med dosedanjim lastnikom ter občino. V zapisniku iz prejšnjega stavka se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti občine.
(2) Prenos vodovodnega sistema v lasti občine v upravljanje izvajalcu javne službe se dokumentira z zapisnikom o primopredaji.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat). Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja inšpektorat.
(2) Upravljavec in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti inšpektoratu.

(1) Z globo 1500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda, če:
– ravna v nasprotju z 10. členom,
– ravna v nasprotju z 11. členom,
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju z 19. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 21. člena,
– ravna v nasprotju s 23. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 36. členom,
– ravna v nasprotju s 43. členom,
– ravna v nasprotju s 44. členom.
(2) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 1500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 10. členom,
– ravna v nasprotju z 20. členom,
– ravna v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 40. členom.
(4) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter posameznik.
(5) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z 10. členom,
– ravna v nasprotju z 20. členom,
– ravna v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 40. členom.
(6) Z globo 1500 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 25. členom.
(7) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Upravljavec je dolžan v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pripraviti tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka in ga predložiti v potrditev občini.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 40/11) in Pravilnik o tarifnem sistemu javne oskrbe s pitno vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 59/07).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.