Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 28. redni seji dne 18. 6. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš
– levi breg (Radanovič)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Radanovič), v nadaljevanju: OPPN, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 39/2013 in so sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11).
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
(območje OPPN)
(1) Meja območja urejanja občinskega podrobnega načrta je v obstoječem vikend naselju in meji na južni in vzhodni strani z obstoječo pozidavo. Na severni in zahodni strani meji na kmetijske površine.
(2) Velikost območja OPPN za parcelo št. 470/205, k.o. Letuš, znaša 864,00 m².
(3) Na parc. št. 470/205, k.o. Letuš, že stoji stanovanjski objekt s pomožnimi objekti. Za rekonstrukcijo, prizidavo prvotnega vikenda v stanovanjski objekt ter za postavitev pomožnih objektov ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za namen legalizacije tega stanovanjskega objekta s pomožnimi objekti je potrebno v OPPN opredeliti možnosti gradnje stanovanjskega objekta, možnosti postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter pogojev priključevanja na infrastrukturo, ki je v večji meri že izvedena.
(4) Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na zemljišče parc. št. 470/205, k.o. Letuš.
(5) Čez območje občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka obstoječa javna pot JP99132 (Letuš 119a), iz katere je izveden cestni priključek. Izvedba priključka na javni vodovod je obstoječ na parceli št. 470/205, k.o. Letuš. Izvedba elektropriključka je na parceli št. 470/205, k.o.Letuš. Priključek na telekom omrežje in CATV omrežje je na parceli št. 470/205, k.o. Letuš. Odvod fekalnih vod iz čistilne naprave in meteornih vod bo izveden na par. št. 470/205, k.o. Letuš.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost
– storitvena dejavnost.
5. člen
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta, legalizacija obstoječih objektov
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe
– rekonstrukcija objektov
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave.
6. člen
(vrste dopustnih objektov)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti
– gradbeno-inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov
– zelene površine.
7. člen
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
(2) Stanovanjski objekti:
– lega objektov: po geodetsko zazidalni situaciji.
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji. Tloris osnovnega že zgrajenega objekta je podolgovate oblike v tlorisnih dimenzijah najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče 10,30 m x 14,95 m. Na osnovni volumen objekta je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov.
– vertikalni gabarit: objekt ima izvedeno delno vkopano klet, pritličje in mansardo.
– konstrukcija: klasična – zidana in montažna;
– kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji;
– kolenčni zid: do 1,20 m;
– streha: v osnovi je simetrična dvokapnica v L s trapeznima frčadama. Naklon strešine je 43º z minimalnimi napušči, kritina opečnata, naravna rdeče barve. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi naselja;
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do enodružinske stanovanjske hiše je izveden iz dovozne ceste JP99132 (Letuš 119a). Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
8. člen
(pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Znotraj gradbene parcele je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
(2) Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
(3) Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
9. člen
(infrastrukturni objekti)
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij. Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.
10. člen
(gradbena parcela)
(1) Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN je objekt lociran na sedanje lastniško stanje, parc. št. 470/205, k.o. Letuš.
(2) Dovoljen odmik zidu stanovanjskih objektov od sosednjih parcelnih mej je 2,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60 %. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
11. člen
(prometno omrežje)
Območje OPPN za območje PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Radanovič) se prometno preko privatne ceste navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP99132 (Letuš 119a) za katero je potrebno predvideti, da se bo razširila na minimalno 5 m (4 m ceste v asfaltni izvedbi in 0,5 m bankine levo in desno, v izvedbi s travnimi ploščami). Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.
12. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Iz smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba predvidenega objekta možna preko obstoječega javnega vodovoda v izvedbi PE ø 90 mm in že obstoječega priključka in vodomernega jaška, ki poteka na parceli št. 470/205, k.o. Letuš.
(2) Za nove objekte na obravnavanem območju bo potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave.
(3) V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 3,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
13. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja javne kanalizacije. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo, dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
(2) Meteorna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov in peskolovov zbirajo v zadrževalnem bazenu. Za preliv meteornih vod se predvidi ponikovalnica.
14. člen
(električno omrežje)
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. se objekt, kateri je predmet OPPN že napaja iz distribucijskega omrežja z električno energijo na odjemnem mestu št. 112104005016 (št. merilnega mesta 19072) z zakupljeno priključno močjo 6 kW, kar ustreza omejevalcu toka 1 x 25 A, katero se napaja iz TP Letuš vikendi–NN izvod Mljač. Odjemno mesto je na parceli investitorja par. št. 470/205, k.o. Letuš.
15. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
V območju legalizacije stanovanjskega objekta so že obstoječi priključki na TK in CATV omrežje, ki se z legalizacijo ne spreminjajo. Priključki so na investitorjevi parceli št. 470/205, k.o. Letuš.
16. člen
(plinovodno omrežje)
Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje objektov bo možno vršiti preko vkopanih plinskih cistern na parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije.
17. člen
(odpadki)
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
18. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
19. člen
(varstvo zraka)
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije, določene v navedeni uredbi.
20. člen
(varstvo voda in urejanje voda)
(1) Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MOP, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. Obravnavano območje je ob visokih vodah vodotokov Savinja in Paka poplavno ogroženo. Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica – Letuš, izdelovalca IZVO d.o.o. Ljubljana, št. A99-FR/10, februar 2010, iz katerih je razvidno, da je predvidena legalizacija enodružinske stanovanjske hiše spada v razred preostale poplavne nevarnosti.
(2) Območje, kjer je predvidena legalizacija objekta, je del objekta izven območja dosega poplave tudi Q(500). Na predlagani parceli se naj vsaj do celovite poplavne zaščite Vikend naselja Letuš ne gradijo drugi objekti (npr. zidovi, goste žive meje, ograje), ki bi lahko zavirali ali preusmerili tok poplavnih vod in s tem poslabšali razmere sosednjim prebivalcem. Okoliški teren naj ostane na obstoječih kotah.
(3) Za območje Vikend naselja Letuš je izdelan tudi idejni projekt ureditve Savinje in Pake za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij.
(4) Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim prav tako v tej fazi in ob upoštevanju pričakovane celovite ureditve Savinje in Pake ni smiselno izvajati dodatnih nadomestnih ukrepov.
(5) Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene legalizacije ne bo poslabšala, območje legalizacije objekta bo izven razredov nevarnosti in bo gradnja skladna z uredbo mogoča.
(6) Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo o emisiji in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10). Na obravnavanem območju predvidenega OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Priključevanje na javno kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
(7) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1 in 57/08), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Pridobljeno geološko mnenje BLAN d.o.o., Mozirje izkazuje da je višek meteornih vod iz zadrževalnika možno zaradi geološke sestave tal ponikniti.
(8) Po evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
(9) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje.
21. člen
(ohranjanje narave)
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
22. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
(3) Predhodna ocena arheološkega potenciala za obravnavano območje OPPN še ni bila izdelana. V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb, arheolog dela ustavi in stanje dokumentira skladno s standardi arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav – vključno z arheološkim nadzorom – je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (Uradni list RS, št. 7/99, 59. člen).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
23. člen
(požarna varnost)
(1) Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
(2) V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Potrebno je zagotoviti dovolj delovnih površin za intervencijska vozila.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
24. člen
(potresna varnost)
(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo.
(3) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
25. člen
(zaščitni ukrepi)
(1) Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
(2) Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica – Letuš, izdelovalca IZVO d.o.o. Ljubljana, št. A99-FR/10, februar 2010, iz katerih je razvidno, da je predvidena legalizacija enodružinske stanovanjske hiše spada v razred preostale poplavne nevarnosti.
(3) Območje, kjer je predvidena legalizacija objekta je del objekta izven območja dosega poplave tudi Q(500). Na predlagani parceli se naj vsaj do celovite poplavne zaščite Vikend naselja Letuš ne gradijo drugi objekti (npr. zidovi, goste žive meje, ograje), ki bi lahko zavirali ali preusmerili tok poplavnih vod in s tem poslabšali razmere sosednjim prebivalcem. Okoliški teren naj ostane na obstoječih kotah.
(4) Za območje Vikend naselja Letuš je izdelan tudi idejni projekt ureditve Savinje in Pake za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij.
(5) Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim, prav tako v tej fazi in ob upoštevanju pričakovane celovite ureditve Savinje in Pake ni smiselno izvajati dodatnih nadomestnih ukrepov.
(6) Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene legalizacije ne bo poslabšala, območje legalizacije objekta bo izven razredov nevarnosti in bo gradnja skladna z uredbo mogoča.
(7) Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ne leži v vodovarstvenemu območju. Na območju OPPN prav tako ni erozivnosti in plazovitosti terena.
26. člen
(način ravnanja s plodno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
27. člen
(etapnost)
(1) Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
28. člen
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
29. člen
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, upošteva požarna varnost objektov ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele.
– za kote kleti in manipulativnih površin so tolerance ± 50 cm, vendar kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %.
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa, pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
IX. KONČNE DOLOČBE
30. člen
(dostopnost)
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
31. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
32. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-2/2013
Braslovče, dne 18. junija 2014
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.