Na podlagi tretjega odstavka 9. člena, šestega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, tretjega odstavka 12. člena in tretje alineje 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10 in 40/14 – ZIN-B) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

(1) Ta pravilnik določa posebno nadzorovano območje za zlato trsno rumenico, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée (v nadaljnjem besedilu: FD), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin na tem območju, dolžnosti imetnikov gostiteljskih rastlin, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje FD in prijavo lokacije enote pridelave gostiteljskih rastlin za saditev.
(2) FD je karantenski škodljivi organizem za rastline Vitis L., razen plodov in semena (v nadaljnjem besedilu: trta), in je kot Grapevine flavescence dorée MLO navedena na seznamu pod (d) 6. točke II. oddelka dela A priloge II Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno direktivo Komisije 2014/19/EU z dne 6. februarja 2014 o spremembi Priloge I k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 38 z dne 7. 2. 2014, str. 30), ter ne sme biti navzoča na trti.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. enota pridelave je del mesta pridelave, na katerem se lahko vzpostavita in vzdržujeta trsnica in matični nasad, kjer je treba na predpisan način zagotavljati odsotnost okužbe s FD;
2. GERK je grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
3. gostiteljske rastline zlate trsne rumenice so trta in navadni srobot (Clematis vitalba L.), (v nadaljnjem besedilu: navadni srobot);
4. opuščen vinograd je vinograd, ki ni redno obdelan in vzdrževan oziroma zemljišče ni obdelano tako, da je omogočena optimalna in gospodarna pridelava, trta vsaj v zadnjem letu ni bila obrezana v času zimske rezi, tako da se poganjki prepletajo v vrsti in med vrstami, zemljišče se zarašča, vidna pa so lahko tudi znamenja običajnih bolezni in škodljivcev, kot sta peronospora vinske trte in oidij;
5. posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in na katerem se določijo razmejena območja;
6. prenašalec zlate trsne rumenice je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball), (v nadaljnjem besedilu: ameriški škržatek);
7. rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;
8. razmejeno območje je del posebnega nadzorovanega območja in vključuje eno ali več žarišč okužbe in pripadajoči varovalni pas;
9. tretiranje z vročo vodo je potapljanje olesenelega rastlinskega materiala v vodno kopel s temperaturo 50 ˚C za 45 minut ali druge kombinacije temperature in časa, ki dosežejo učinkovito delovanje proti okužbi s FD v skladu z metodo, ki je dostopna na Upravi in na spletni strani Uprave;
10. trsne rumenice so bolezni trte, ki jih povzročajo fitoplazme (to so rastlinske patogene bakterije brez celične stene iz razreda Mollicutes) različnih vrst kot so: FD iz skupine 'Elm yellows', Grapevine Bois noir iz skupine 'Stolbur’ (BN) in skupina ‘Aster yellows’ (AY), ki na rastlinah povzročajo podobna vidna znamenja in jih je mogoče med seboj ločiti samo z laboratorijskimi analizami;
11. varovalni pas je neokuženo območje, na katerem FD ni navzoč in se v njem izvajajo ukrepi preprečevanja širjenja FD; obdaja žarišče okužbe ali enoto pridelave;
12. žarišče okužbe je okuženo območje, ki obsega površino okrog ene ali več okuženih trt, vključno z okuženimi trtami, v katerih je bila z diagnostično preiskavo ugotovljena FD; določeno je s pravokotnimi koordinatami v metrih, v njem pa se izvajajo fitosanitarni ukrepi izkoreninjenja FD.

(1) Bolezenska znamenja trsnih rumenic na trti (v nadaljnjem besedilu: bolezenska znamenja) so zlasti:
– splošna bledikavost ali obarvanje listov, ki zajema vse liste na trti ali poganjku;
– splošno ali sektorsko rumenenje listja pri belih oziroma rdečenje pri rdečih sortah; obolelo tkivo lahko pozneje na posameznih delih odmre;
– vihanje listnih robov navzdol;
– listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo;
– v času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da pecelj še dolgo ostane na rozgi;
– delna nekroza listnih žil;
– mlahavi ali povešeni poganjki zaradi pomanjkljivega olesenevanja tkiva;
– pojav drobnih temno rjavih ali črnih bradavičk na spodnjih medčlenkih zelenih poganjkov pri nekaterih sortah;
– neenakomerno in pomanjkljivo olesenevanje rozg, zato te pozimi pogosto odmrejo in počrnijo;
– razvoj nekroz na notranji strani luba poganjkov;
– poznejše in neenakomerno odganjanje spomladi;
– slaba oploditev, osipanje in včasih tudi odmiranje kabrnkov;
– venenje jagod in pozneje sušenje celih grozdov ali njihovih delov od sredine poletja naprej;
– bolezenska znamenja, ki se na trti pojavijo od julija dalje in se proti jeseni stopnjujejo, zajamejo celo trto ali njene dele.
(2) Na okužbo s FD na trti se sumi, če je vidno katero koli od bolezenskih znamenj iz prejšnjega odstavka.

(1) Zdravstveno stanje gostiteljskih rastlin se ugotavlja z zdravstvenimi pregledi, ki se opravljajo vizualno v skladu s programom dela Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).
(2) Uprava sprejme načrt ukrepov obvladovanja zlate trsne rumenice (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov) z namenom izkoreninjenja in preprečevanja izbruhov FD. V načrtu ukrepov se podrobneje opredelijo ukrepi za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice, naloge izvajalcev zdravstvenega varstva rastlin in izvajanje predpisanih ukrepov. Načrt ukrepov se objavi na spletni strani Uprave.
(3) Načrt ukrepov vsebuje tudi število potrebnih tretiranj proti ameriškemu škržatku glede na biologijo organizma in njegovo pojavljanje.

(1) Zdravstvene preglede iz prvega odstavka prejšnjega člena opravlja:
– fitosanitarni inšpektor na mestih pridelave za rastline za saditev trte kategorije standard v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, in v pripadajočih varovalnih pasovih enot pridelave ter v žariščih okužbe;
– organ za potrjevanje na podlagi javnega pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje), na mestih pridelave za uradno potrjene rastline za saditev trte in v pripadajočih varovalnih pasovih enot pridelave in
– nosilec javnih pooblastil, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalec), v vinogradih v varovalnih pasovih žarišč okužbe in izven razmejenega območja.
(2) Zdravstveni pregled na mestih pridelave iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se šteje za obvezen zdravstveni pregled v skladu s predpisom, ki ureja registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov.
(3) Če fitosanitarni inšpektor, organ za potrjevanje ali pooblaščeni izvajalec med zdravstvenim pregledom iz prvega odstavka tega člena sumi na navzočnost FD, odvzame uradne vzorce gostiteljskih rastlin in jih pošlje na diagnostične preiskave v pooblaščeni laboratorij.
(4) Če je med zdravstvenim pregledom v trsnicah ali matičnih nasadih odvzet uradni vzorec, sta v času trajanja diagnostične preiskave prepovedana premeščanje in uporaba trte in njenih delov za razmnoževanje.
(5) Pooblaščeni izvajalci in organ za potrjevanje morajo o zdravstvenih pregledih iz tega člena in njihovih rezultatih obveščati Upravo v pisni obliki po pošti ali po elektronski poti.
(6) Če pooblaščeni izvajalec ali organ za potrjevanje dobi laboratorijsko potrditev okužbe s FD ali ugotovi kršitev fitosanitarnih predpisov, obvesti o tem pristojnega fitosanitarnega inšpektorja v pisni obliki po pošti ali po elektronski poti.

(1) Trsnico ali matični nasad obdaja 100 m širok varovalni pas, v katerem fitosanitarni inšpektor oziroma organ za potrjevanje najmanj enkrat letno opravi zdravstveni pregled gostiteljskih rastlin.
(2) Trsnice, matični nasadi in njihovi varovalni pasovi ne smejo biti okuženi s FD.
(3) Če so med zdravstvenimi pregledi v trsnicah ali matičnih nasadih in njihovih varovalnih pasovih najdena na trti bolezenska znamenja, mora fitosanitarni inšpektor ali organ za potrjevanje odvzeti uradni vzorec za diagnostično preiskavo.
(4) Če je med opravljanjem zdravstvenih pregledov v trsnicah, matičnih nasadih in v njihovi neposredni bližini najden navadni srobot, ga mora njegov imetnik odstraniti.
(5) Trsnica ali matični nasad se šteje za neokuženo mesto pridelave, če lokacija trsnice ali matičnega nasada izpolnjuje pogoje iz 15. člena tega pravilnika.

(1) Če se z diagnostično preiskavo potrdi FD v trti, Uprava določi žarišče okužbe in pripadajoči varovalni pas v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
(2) Varovalni pas iz prejšnjega odstavka obsega območje najmanj pet kilometrov od roba žarišča okužbe.
(3) Obseg žarišča okužbe in pripadajočega varovalnega pasu iz prvega odstavka tega člena se določi v skladu z:
– znanstvenimi ugotovitvami o povzročitelju zlate trsne rumenice,
– biologijo FD in ameriškega škržatka,
– stopnjo okuženosti gostiteljskih rastlin,
– navzočnostjo gostiteljskih rastlin in razširjenostjo FD in ameriškega škržatka.
(4) Če se po določitvi žarišča okužbe in pripadajočega varovalnega pasu iz prvega odstavka tega člena z diagnostično preiskavo potrdi FD na neokuženem območju, Uprava razmejitev žarišč okužbe in varovalnih pasov ustrezno prilagodi oziroma razmejena območja med seboj tudi združuje in zaokroža. Uprava lahko prilagodi obseg žarišč okužbe in pripadajočih varovalnih pasov glede na nove ugotovitve na podlagi diagnostičnih preiskav oziroma novih strokovnih spoznanj.
(5) Če v žarišču okužbe iz prvega odstavka tega člena v obdobju zadnjih dveh popolnih rastnih dob niso bila prisotna bolezenska znamenja oziroma odsotnost FD potrjujejo diagnostične preiskave, Uprava prekliče to žarišče okužbe in ga določi kot varovalni pas žarišča okužbe.
(6) Imetniki trte morajo v razmejenih območjih iz prvega odstavka tega člena izvajati ukrepe iz 8., 9., 10., 11., 12., 13. oziroma 14. člena tega pravilnika.
(7) Seznam razmejenih območij iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani Uprave in na krajevno običajen način.

(1) Imetnik trte mora zagotavljati zdravstveno varstvo rastlin in izpolnjevati zahteve za pridelovanje in premeščanje trte ter izvajanje fitosanitarnih ukrepov, zdravstvenih pregledov rastlin in drugih odrejenih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in s tem pravilnikom.
(2) Imetniki trte so dolžni rastline med rastno dobo redno pregledovati in ob sumu, da so trte okužene s FD, o tem takoj obvestiti pooblaščenega izvajalca ali fitosanitarnega inšpektorja.
(3) Imetniki trte so dolžni v trsnicah in matičnih nasadih spremljati navzočnost ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami v skladu z načrtom ukrepov.
(4) Imetniki trte iz razmejenega območja, imetniki trsnic in matičnih nasadov ter imetniki trte v varovalnih pasovih trsnic in matičnih nasadov morajo zatirati ameriškega škržatka v skladu z načrtom ukrepov.

(1) V žarišču okužbe morajo imetniki trte poleg ukrepov iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena spremljati tudi navzočnost bolezenskih znamenj in ob vsakem novem sumu na FD obveščati fitosanitarnega inšpektorja.
(2) Fitosanitarni inšpektor v žarišču okužbe izvaja poostreno spremljanje navzočnosti bolezenskih znamenj in vzorčenje posameznih trt za diagnostične preiskave navzočnosti FD.
(3) Fitosanitarni inšpektor v žarišču okužbe imetniku trte odredi:
– prepoved premeščanja rastlin trte za saditev ter
– odstranitev in uničenje okuženih trt, v katerih je bila potrjena okužba s FD, in vseh trt z bolezenskimi znamenji skupaj s koreninami, lahko tudi na podlagi vizualnih znamenj brez odvzema uradnih vzorcev, če je v vinogradu manj kot 20 odstotkov trt z bolezenskimi znamenji.
(4) Če je v vinogradu, trsnici ali matičnem nasadu v žarišču okužbe 20 odstotkov ali več trt z bolezenskimi znamenji, fitosanitarni inšpektor odvzame dodatne vzorce za diagnostične preiskave in odredi uničenje trt v tem vinogradu na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi Uprava.
(5) Če se trsnica ali matični nasad nahaja v žarišču okužbe, fitosanitarni inšpektor ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena dovoli premeščanje rastlin trte za saditev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da se v oceni tveganja, ki jo pripravi Uprava, ugotovi, da ni nevarnosti za zdravstveno varstvo trte,
– na trti v tej trsnici ali matičnem nasadu ni bila potrjena okužba s FD in so bile odstranjene trte z bolezenskimi znamenji,
– v varovalnem pasu te trsnice ali matičnega nasada ni bila ugotovljena okužba s FD in so bile odstranjene trte z bolezenskimi znamenji,
– iz evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev je razvidno zatiranje ameriškega škržatka v skladu z načrtom ukrepov in
– je imetnik trte spremljal navzočnost ameriškega škržatka v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega pravilnika.
(6) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena fitosanitarni inšpektor dovoli premeščanje rastlin trte za saditev, če imetnik rastline za saditev predhodno tretira z vročo vodo, kar je razvidno iz dokumentacije iz drugega odstavka 14. člena tega pravilnika.

(1) Fitosanitarni inšpektor v varovalnem pasu žarišča okužbe odredi odstranitev in uničenje trt, pri katerih je z diagnostično preiskavo ugotovljena okužba s FD.
(2) Pooblaščeni izvajalci v skladu s programom dela Uprave v varovalnem pasu žarišča okužbe izvajajo poostreno spremljanje navzočnosti bolezenskih znamenj in vzorčenje posameznih trt za diagnostične preiskave navzočnosti FD.

(1) Če je potrjena okužba trte s FD v trsnici, fitosanitarni inšpektor poleg ukrepov iz tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika odredi naslednje ukrepe:
– uničenje vseh trt iz iste partije, ki ji pripada okužena rastlina, skupaj s koreninami,
– preostale trte, ki izvirajo iz trsnice, v kateri je bila potrjena okužba, se sortirajo in skladiščijo ločeno od ostalih trt z istega mesta pridelave.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek fitosanitarni inšpektor dovoli premeščanje preostalih trt iz druge alineje prejšnjega odstavka, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
– iz evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev je razvidno zatiranje ameriškega škržatka v skladu z načrtom ukrepov in
– imetnik trte predhodno tretira z vročo vodo, kar je razvidno iz dokumentacije iz drugega odstavka 14. člena tega pravilnika.

(1) Če je v matičnem nasadu potrjena okužba trte s FD, fitosanitarni inšpektor poleg ukrepov iz tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika odredi prepoved rezanja delov trte za razmnoževanje za to rastno dobo in za dve naslednji popolni rastni dobi.
(2) Fitosanitarni inšpektor dovoli rez cepičev in podlag trte v matičnem nasadu iz prejšnjega odstavka, če:
– so bile v tem nasadu odstranjene vse trte z bolezenskimi znamenji in
– od začetka zadnjih dveh popolnih rastnih dob niso bila opažena bolezenska znamenja.
(3) Fitosanitarni inšpektor v letu, ko je bila v matičnem nasadu ugotovljena okužba, odredi uničenje vseh trt za saditev, pri katerih deli trte za razmnoževanje izvirajo iz tega matičnega nasada, skupaj s koreninami.

(1) Če se ugotovi okužba trte v varovalnem pasu trsnice ali matičnega nasada, fitosanitarni inšpektor odredi ukrepe iz tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka fitosanitarni inšpektor dovoli izdajanje rastlinskih potnih listov za rastline za saditev trte, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da se v oceni tveganja, ki jo pripravi Uprava, ugotovi, da ni nevarnosti za zdravstveno varstvo trte,
– na trti v tej trsnici ali matičnem nasadu ni bila potrjena okužba s FD in so bile odstranjene trte z bolezenskimi znamenji,
– v varovalnem pasu te trsnice ali matičnega nasada ni bila ugotovljena okužba s FD in so bile odstranjene trte z bolezenskimi znamenji,
– iz evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev je razvidno zatiranje ameriškega škržatka v skladu z načrtom ukrepov in
– je imetnik trte spremljal navzočnost ameriškega škržatka v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko fitosanitarni inšpektor dovoli premeščanje rastlin trte za saditev, če imetnik rastline za saditev predhodno tretira z vročo vodo, kar je razvidno iz dokumentacije iz drugega odstavka 14. člena tega pravilnika.

(1) Imetnik trte ali drug izvajalec, ki zanj opravi tretiranje z vročo vodo, hrani zapise o metodi, ki jo uporablja, zlasti o postopku tretiranja, kombinaciji temperature in časa, datuma, količine in serije materiala trte, ki ga tretira.
(2) Imetnik mora najmanj tri leta hraniti dokumentacijo v zvezi s tretiranjem iz prejšnjega odstavka.

(1) Imetnik trte prijavi fitosanitarnemu inšpektorju novo lokacijo za saditev trsnice ali matičnega nasada pred sajenjem v obdobju od 15. novembra do 30. aprila. Prijava vsebuje najmanj podatke o imetniku (ime, priimek in naslov) ter številko GERK-a, na katerem bo posajena trsnica ali matični nasad. Za novo lokacijo trsnice ali matičnega nasada se šteje enota pridelave, ki je izven varovalnega pasu že odobrene trsnice ali matičnega nasada.
(2) Če fitosanitarni inšpektor ugotovi, da se lokacija trsnice ali matičnega nasada iz prejšnjega odstavka nahaja najmanj 250 m od roba žarišča okužbe, se nova lokacija šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave.
(3) Za novo lokacijo trsnice ali matičnega nasada se šteje tudi lokacija obstoječega vinograda, v katerem želi imetnik trte vzpostaviti matični nasad.
(4) Sajenje nove trsnice ali matičnega nasada v žarišču okužbe na že odobreni lokaciji trsnice ali matičnega nasada iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno.
(5) Novo trsnico ali matični nasad je na že odobreni lokaciji trsnice ali matičnega nasada iz prvega odstavka tega člena dovoljeno saditi, če je ta lokacija oddaljena najmanj 250 m od roba žarišča okužbe.

(1) Uprava vodi evidenco o žariščih okužbe in pripadajočih varovalnih pasovih ter o okuženih mestih pridelave oziroma enotah pridelave na podlagi lastnih podatkov in podatkov, ki jih zagotavljajo organ za potrjevanje in pooblaščeni izvajalci.
(2) Pooblaščeni izvajalci, organ za potrjevanje oziroma fitosanitarni inšpektorji s pomočjo informacijskega sistema redno zagotavljajo podatke o zdravstvenih pregledih iz 5. člena tega pravilnika in o ukrepih iz 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika.

(1) Ukrep za preprečevanje širjenja FD in za zatiranje ameriškega škržatka v opuščenem vinogradu je izkrčitev opuščenega vinograda, tako da se odstranijo trte skupaj s koreninami.
(2) Če na razmejenem območju organ za potrjevanje ali pooblaščeni izvajalci najdejo opuščen vinograd, se šteje, da imetnik trte ne izvaja dolžnosti imetnikov trte iz 8. člena tega pravilnika in s tem povzroča nevarnost za zdravstveno varstvo trte. V tem primeru fitosanitarni inšpektor zaradi preprečevanje pojava in širjenja FD v skladu s prejšnjih odstavkom odredi imetniku opuščenega vinograda obdelavo in vzdrževanje, vključno z ukrepi iz 8. člena tega pravilnika. Če imetnik tega ne izvede v roku, ki ga določi fitosanitarni inšpektor, fitosanitarni inšpektor odredi izkrčitev tega vinograda.
(3) Če organ za potrjevanje ali pooblaščeni izvajalci izven razmejenega območja najdejo opuščen vinograd, o tem obvestijo kmetijskega inšpektorja.

(1) Postopki, začeti do uveljavitve tega pravilnika v skladu s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. 73/09), se končajo v skladu s tem pravilnikom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obstoječe trsnice oziroma matični nasadi, za katere je bilo v skladu s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. 73/09) ugotovljeno, da se nahajajo 100 m od robov žarišč okužbe, štejejo za neokuženo mesto pridelave v skladu s tem pravilnikom.

Do sprejetja načrta ukrepov v skladu s 4. členom tega pravilnika se uporablja Načrt ukrepov obvladovanja trsnih rumenic št. U3430-38/2014-1, ki ga je sprejela Uprava dne 5. junija 2014 na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. 73/09).

(1) Ne glede na drugi odstavek 15. člena tega pravilnika se trsnica ali matični nasad šteje kot neokuženo mesto pridelave, če fitosanitarni inšpektor ugotovi, da se lokacija te trsnice ali matičnega nahaja najmanj 100 m od roba žarišč okužbe s polmerom 1000 m oziroma 500 m, določenih v skladu s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. 73/09).
(2) Ne glede na peti odstavek 15. člena tega pravilnika je na že odobreni lokaciji trsnice ali matičnega nasada iz prejšnjega odstavka dovoljeno saditi, če se ta lokacija nahaja najmanj 100 m od roba žarišča okužbe s polmerom 1000 m oziroma 500 m, določenega v skladu s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. 73/09).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. 73/09).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.