Na podlagi 71.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14) in 74.a člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12 in 19/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določajo vrste in instrumenti finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerna višina zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.

Naročnik lahko v skladu s to uredbo in 6. točko prvega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) ali 6. točko prvega odstavka 74. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12 in 19/14; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS) v postopku oddaje javnega naročila zahteva, da mu ponudnik ali izbrani ponudnik za zavarovanje svojih obveznosti predloži eno ali več naslednjih vrst finančnih zavarovanj:
– finančno zavarovanje za resnost ponudbe,
– finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti,
– finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku.

(1) Za zavarovanje obveznosti ponudnika so primerni naslednji instrumenti finančnih zavarovanj:
– bančna garancija,
– kavcijsko zavarovanje zavarovalnice,
– menica,
– denarni depozit.
(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu, ki ga objavi na portalu javnih naročil, določi tudi drug instrument finančnega zavarovanja, če meni, da zagotavlja zadostno zavarovanje za izpolnitev ponudnikovih obveznosti. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe te uredbe glede dopustnosti in nedopustnosti zahtev po posamezni vrsti ali instrumentu finančnega zavarovanja ter višine in roka veljavnosti zavarovanja.
(3) Kot instrument finančnega zavarovanja ni primerno zahtevati izjave garanta, da bo posameznemu ponudniku izdal instrument finančnega zavarovanja, če bo temu oddano v izvajanje javno naročilo.

(1) Naročnik zahteva finančno zavarovanje, če to opravičuje tveganje, povezano s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja.
(2) Pri naročilih, katerih ocenjena vrednost naročila (brez davka na dodano vrednost; v nadaljnjem besedilu: DDV) je nižja od vrednosti iz b) točke drugega odstavka 24. člena ZJN-2 ali b) točke drugega odstavka 32. člena ZJNVETPS, za zavarovanje tveganja za izpolnitev ponudnikovih obveznosti v postopku javnega naročanja, pri ali po izvedbi naročila ni primerno zahtevati bančne garancije, razen če zahtevo po tem instrumentu finančnega zavarovanja opravičujejo tveganja, povezana s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja.
(3) Vrsto, višino, rok veljavnosti in primerne instrumente finančnega zavarovanja, rok in način predložitve instrumenta naročniku, pravila o unovčenju ter krajevno pristojnost za reševanje sporov med naročnikom – upravičencem zavarovanja in garantom mora naročnik določiti v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu, ki ga objavi na portalu javnih naročil. Na predloženem instrumentu finančnega zavarovanja mora biti višina zavarovanja opredeljena v znesku.
(4) Kadar se kot instrument finančnega zavarovanja zahteva ali omogoči zavarovanje z denarnim depozitom, mora naročnik upoštevati tveganje glede nezmožnosti unovčenja instrumenta ob insolventnosti ponudnika in zlasti pri večletnih pogodbah zagotoviti ustrezno zavarovanje tega tveganja.

(1) Naročnik lahko v postopku javnega naročanja dopusti, da ponudnik sam odloči, kateri instrument finančnega zavarovanja bo predložil za zavarovanje svojih obveznosti. V tem primeru mora v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu, ki ga objavi na portalu javnih naročil, navesti, katere instrumente finančnih zavarovanj šteje za ustrezne pri posamezni vrsti finančnega zavarovanja.
(2) Naročnik lahko za posamezno vrsto finančnega zavarovanja zahteva več različnih instrumentov finančnega zavarovanja, vendar višina zavarovanja s temi instrumenti skupaj ne sme preseči najvišjega dovoljenega odstotka.
(3) Naročnik za isto obdobje hkrati ne sme zahtevati več vrst finančnih zavarovanj za zavarovanje iste obveznosti.
(4) Če naročnik zahteva finančno zavarovanje za obdobje, daljše od pet let, lahko ponudniku omogoči, da namesto enega instrumenta finančnega zavarovanja zaporedno predloži več instrumentov s krajšimi roki veljavnosti, pri čemer novi instrument nadomesti prejšnjega.
(5) Naročniku ni treba ravnati v skladu s prejšnjim odstavkom, če se znesek zavarovanja zmanjšuje s potekom obdobij ali glede na nastop določenih dogodkov (t. i. redukcijske klavzule).

(1) Naročnik lahko zahteva finančno zavarovanje za resnost ponudbe, če je ocenjena vrednost naročila (brez DDV) enaka ali višja od vrednosti iz b) točke drugega odstavka 24. člena ZJN-2 ali b) točke 32. člena ZJNVETPS, v ostalih primerih pa izjemoma, če zahtevo po tem zavarovanju opravičujejo tveganja, povezana s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja.
(2) Naročnik praviloma ne zahteva finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, če je predmet naročanja blago, ki je široko dostopno na trgu in se naročniku dobavi enkrat.
(3) Za zavarovanje resnosti ponudbe praviloma ni primerno zahtevati bančne garancije.
(4) Višina finančnega zavarovanja za resnost ponudbe znaša največ 3 % ocenjene vrednosti naročila (brez DDV), če se naročilo oddaja po sklopih, pa največ 3 % ocenjene vrednosti sklopa (brez DDV).
(5) Veljavnost finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ne sme poteči pred rokom za predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če je slednje zahtevano.

(1) Višina finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti znaša največ 10 % pogodbene vrednosti (z DDV). Kadar naročnik pri plačilu zadrži del zaračunane vrednosti, zadržana sredstva in finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti skupaj ne smejo presegati 10 % pogodbene vrednosti (z DDV).
(2) Rok veljavnosti finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne sme poteči pred rokom za izpolnitev ponudnikovih pogodbenih obveznosti.
(3) Če naročnik zahteva finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, mora v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu, ki ga objavi na portalu javnih naročil, določiti, da pogodba o izvedbi javnega naročila postane veljavna pod pogojem, da izbrani ponudnik predloži finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Višina finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku znaša največ 5 % pogodbene vrednosti (z DDV).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.