Na podlagi drugega odstavka 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – Odl. US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 – Odl. US in 21/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) ter 16. in 118. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04, 33/06, 139/06 in 12/11) je Občinski svet Občine Litija na 24. seji dne 11. 6. 2014 sprejel

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe oskrbe s pitno vodo.

(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda, ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil.
2. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda.
3. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
4. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in naprave so v zasebni lasti in so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo.
5. Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
6. Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju.
7. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.
8. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom.
9. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe ter mora biti nameščen v zunanjem vodomernem jašku.
10. Interna vodovodna napeljava je cevovod, oprema in naprave, ki so vgrajene med ventilom za obračunskim vodomerom in posameznimi mesti uporabe pitne vode v stavbi ali delu stavbe ali gradbenem inženirskem objektu. Interno vodovodno omrežje ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture.
11. Vodomerno mesto je zunanji talni jašek v katerem je obračunski vodomer in odjemno mesto. Vodomerno mesto je sestavni del priključka na javni vodovod.
12. Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba (nadaljevanju: uporabniki).
(2) Ostali pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot pojmi, ki se uporabljajo v predpisih o oskrbi s pitno vodo.

(1) Javno službo oskrbe s pitno vodo zagotavlja Občina Litija (v nadaljnjem besedilu: občina) v obliki javnega podjetja, režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda, s podeljevanjem koncesije ali z drugo ustrezno pravno osebo na celotnem območju Občine Litija v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Javna služba oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) obsega naslednje storitve:
– oskrba s pitno vodo vseh uporabnikov storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe,
– obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe in o njihovih obveznostih,
– priključevanje novih uporabnikov,
– evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitve javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– nadzor in vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
– monitoring količine iz vodnih virov odvzete pitne vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodovodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– občasno hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov,
– izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
– poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
– vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, in
– druge naloge iz tega odloka.

(1) Območja javnega vodovoda so območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo.
(2) Na vseh ostalih območjih, kjer občina ne zagotavlja javne službe, se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(1) Upravljavec javnega vodovoda izvaja storitve javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in javno službo oskrbe s pitno vodo, ter s tem odlokom.
(2) Upravljavec vodovoda je odgovoren za vzdrževanje in upravljanje objektov in naprav iz drugega odstavka 9. člena.

(1) Uporabnik je lastnik priključka na javni vodovod in interne vodovodne napeljave.
(2) Uporabnik je odgovoren za interno vodovodno napeljavo.
(3) Uporabnik je dolžan v območju javnega vodovoda zagotoviti načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod ter dopustiti upravljavcu redno vzdrževanje priključka na javni vodovod.

Na območjih, kjer občina ne zagotavlja javne službe oskrbe s pitno vodo, se izvaja lastna oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo. Upravljavci zasebnih vodovodov upravljajo z zasebnim vodovodom skladno s predpisi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo.

(1) Upravljavec je dolžan voditi vse evidence, kot izhajajo iz predpisov o oskrbi s pitno vodo, register hidrantnih mest ter evidenco izdanih projektnih pogojev, soglasij in priključkov na javni vodovod.
(2) Upravljavec je občini dolžan omogočiti vpogled v evidenco priključkov na javni vodovod in odjemnih mest.

(1) Javni vodovod je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo:
– na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar in
– na območju poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar,
razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Objekti in naprave javnega vodovoda so:
1. Objekti in naprave za zajem, pripravo in hranjenje vode:
– zajetja, vodnjaki, drenaže za bogatenje vodnih virov, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode in vodohrani.
2. Transportni vodi:
– regionalno ali magistralno vodovodno omrežje za dovajanje pitne vode od vira do vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo, ki je infrastruktura lokalnega pomena.
3. Primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi od zajetja do sekundarnega omrežja,
– cevovodi in objekti za večja naselja, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.
4. Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo.
(3) Objekti in naprave javnega vodovoda so infrastruktura javne službe oskrbe s pitno vodo in so v lasti občine.
(4) Podrobnejšo vsebino o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe upravljavec opredeli v tehničnem pravilniku o javnem vodovodu, h kateremu da soglasje župan občine in ga upravljavec javnega vodovoda objavi na svoji spletni strani.

(1) Objekti in naprave priključkov na javni vodovod so:
– priključni sklop na javni vodovod,
– cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta,
– vodomerni jašek,
– obračunski vodomer in odjemno mesto.
(2) Interna vodovodna napeljava ni del priključka na javni vodovod ter je v lasti lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta. Objekti in naprave, vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so interni hidranti, pomožni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, so tako kot interna vodovodna napeljava v lasti lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta.

(1) Upravljavec je pooblaščen, da skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov in prostorsko načrtovanje, izdaja k osnutkom prostorskih načrtov smernice za načrtovane prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: projektni pogoji in soglasja), ter da sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.
(2) K vlogi za izdajo listin iz prejšnjega odstavka tega člena mora investitor priložiti naslednjo dokumentacijo:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o prostorskem načrtovanju,
2. za projektne pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve komunalnih priključkov ter z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih instalacij,
3. za soglasje za priključitev obstoječe stavbe:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt vodovodnega priključka,
4. za soglasje za začasni priključek:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve oziroma podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod.
(3) Pri izdaji soglasij mora upravljavec upoštevati zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Veljavnost izdanih projektnih pogojev in soglasij s strani upravljavca je eno leto od izdaje listine.
(4) Stroške za izdajo dokumentov iz tega člena, vključno s stroški sodelovanja pri tehničnih pregledih objektov, upravljavec zaračuna občini.

(1) Na območju javnega vodovoda je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca, in sicer najkasneje v roku šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je v območju javnega vodovoda lastna oskrba s pitno vodo v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod, in so postopki za njeno priključitev že v teku, dovoljena do priključitve na javni vodovod.
(3) Upravljavec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna, in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
(4) Soglasje za priključitev na javni vodovod se izda po uradni dolžnosti v primerih izboljšanja komunalne opreme. V vseh ostalih primerih se soglasje za priključitev na javni vodovod izda na podlagi vloge stranke.
(5) Uporabnik je dolžan za priključitev na javni vodovod plačati komunalni prispevek, ki ne vključuje stroškov izvedbe vodovodnega priključka. Komunalni prispevek se odmeri v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Uporabnik mora pred priključitvijo na javni vodovod poleg soglasja upravljavca pridobiti tudi služnostno pravico z vpisom v zemljiško knjigo, in sicer v breme tujega zemljišča, v primeru da po njem poteka trasa vodovodnega priključka.

Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.

(1) Priključek na javni vodovod je del stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta in last lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, ki ga je lastnik dolžan zgraditi na lastne stroške.
(2) Na priključku javnega vodovoda izvedena montažna dela skupaj z dobavo materiala za izvedbo priključnega sklopa na sekundarno omrežje javnega vodovoda, postavitev dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom ter namestitev obračunskega vodomera vključno z ventili pred in za vodomerom, lahko opravi le upravljavec javnega vodovoda, lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta pa je izvedene storitve dolžan plačati vključno s stroški nabave potrebnega materiala.
(3) Priključitev stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je možna le z vgradnjo oziroma izgradnjo vodomernega jaška zunaj stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, ki mora imeti primerno toplotno zaščito, ki ščiti obračunski vodomer pred zmrzovanjem. Vodomerno mesto se zgradi oziroma vgradi na najkrajši možni razdalji od sekundarnega vodovoda, praviloma na zemljišču lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu javnega vodovoda.
(4) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(5) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan izvesti priključitev na javni vodovod ali zagotoviti povečan odjem najkasneje v 30 dneh po tem, ko je lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta upravljavca pisno obvestil, da je izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil soglasje za priključitev oziroma gradbeno dovoljenje,
– zgradil oziroma vgradil vodomerno mesto (jašek) v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi,
– uredil odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
– pridobil služnostno pravico z vpisom v zemljiško knjigo,
– izpolnil druge pogoje iz soglasja.
(6) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan izvesti priključitev ali zagotoviti povečan odjem, če so izpolnjeni pogoji za izvedbo priključitve in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda (prepustnost omrežja), na katerega se uporabnik priključuje.
(7) V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda (pretok, pritisk in podobno) ne omogočajo novih priključkov, je upravljavec javnega vodovoda dolžan uporabnika in občino seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
(8) V primeru priključitve stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za javno službo oskrbe s pitno vodo, na javni vodovod, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta skleniti z upravljavcem javnega vodovoda pogodbo o dobavi pitne vode.
(9) Ob izvedbi priključka na javni vodovod se izvede tudi geodetski posnetek trase priključka. Obveznost naročila geodetskega posnetka je na strani upravljavca, strošek izvedbe geodetskega posnetka in vpisa v kataster gospodarske javne infrastrukture pa je breme lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta.
(10) Po priključitvi objekta na javni vodovod upravljavec vpiše lastnika v evidenco uporabnikov.

(1) Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere pod pogojem, da je začasni priključek tehnično možno izvesti in če se s tem ne poslabšajo pogoji oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod, oziroma če se s tem ne vpliva na kakovost vode.
(2) Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev le za določeno dobo, ki pa ne more biti daljša od dveh let. Za začasni priključek veljajo sicer enaki pogoji za priključevanje na javni vodovod, kot so določeni za stalni priključek na javni vodovod, razen pogoja ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(3) Uporabnik lahko zaprosi za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka na javni vodovod. V pisni prošnji za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka mora uporabnik navesti utemeljene razloge za podaljšanje. Upravljavec javnega vodovoda zahtevi ugodi, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni.
(4) Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod se izvede na podlagi pisnega obvestila, ki ga upravljavcu posreduje uporabnik začasnega priključka. Stroški ukinitve začasnega priključka na javni vodovod bremenijo uporabnika začasnega priključka.
(5) V primerih začasne priključitve na javni vodovod mora uporabnik skleniti pogodbo o dobavi pitne vode.

(1) Sprememba dimenzije priključka na javni vodovod, trase, merilnega mesta priključka na javni vodovod in zahteva za povečan odvzem vode se obravnavajo na enak način, kot da gre za nov priključek na javni vodovod.
(2) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku 15 dni od nastale spremembe upravljavcu sporočiti spremembo lastništva priključka ali plačnika storitev z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan spremembe.
(3) Odjava priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka na javni vodovod upravljavcu v pisni obliki. Izvedbo prekinitve priključka na javni vodovod izvrši upravljavec na stroške uporabnika. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov.

(1) Priključek na javni vodovod mora biti dostopen delavcem ali pooblaščenim delavcem upravljavca.
(2) Objekti in naprave vodovodov morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca.

(1) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
(2) Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
(3) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.
(4) V primeru nastanka poškodb na vodovodu je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe. Upravljavec je dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe vodovodnega omrežja ter povzročitelju zaračunati stroške odtečene vode ter stroške popravila.
(5) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in priključkih na javni vodovod lahko izvaja izključno le upravljavec.

(1) V primeru okvar na objektih in napravah vodovoda ter hišnih priključkih mora pravna ali fizična oseba kot lastnik zemljišča, kjer se nahajajo objekti in naprave vodovodne infrastrukture, dovoliti upravljavcu vodovoda dostop do njih po najkrajši možni poti in odpravo okvar ali pomanjkljivosti.
(2) Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je poseg v prostor čim manjši. Upravljavec vodovoda mora po odpravi okvare zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje in lastniku na njegovo zahtevo povrniti povzročeno škodo.
(3) V primeru, ko upravljavec ugotovi, da je na trasi vodovodne infrastrukture nelegalno opravljen poseg, npr. podporni zidovi na cevovodu, ograje, garaže in ostali pomožni zidani objekti, ni dolžan vzpostaviti prvotnega stanja.

(1) Investitorji morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vse posege na vodovodnem omrežju izvede oziroma nadzira upravljavec vodovoda. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
(2) Upravljavci drugih omrežij in naprav (npr. elektrika, PTT, plinovod, KTV, kanalizacija) oziroma njihovi izvajalci morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovani. V primeru nastanka škode na vodovodnem omrežju in napravah so upravljavci drugih omrežij dolžni naročiti odpravo poškodb pri upravljavcu vodovoda in plačati vse stroške popravila ter stroške odtečene vode.

(1) Redno vzdrževanje priključka na javni vodovod obsega vzdrževanje skladno s predpisom o oskrbi s pitno vodo in se šteje kot obvezna storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Vzdrževanje priključka na javni vodovod ne zajema del na zaključnem sloju trase priključka na javni vodovod, kot je odstranitev in ponovna vzpostavitev vrhnjega sloja zasipa nad traso priključka (travna ruša, nasad, zemeljska utrditev, protiprašni sloj, betonska plošča ali druga utrjena površina). Odstranitev in ponovno vzpostavitev vrhnjega sloja terena nad traso priključka na zemljišču zagotovi in plača lastnik priključka na javni vodovod.
(3) Vse okvare, ki nastanejo na obračunskem vodomeru po krivdi uporabnika (zmrzal, povratni udar vroče vode, ostale poškodbe, ki nastanejo iz različnih vzrokov), plača uporabnik.
(4) Upravljavec pred izvedbo del vzdrževanja priključka na javni vodovod obvesti uporabnika.

Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
– cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo na podlagi veljavnih predpisov,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– prispevki uporabnikov za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstva evropskih skladov,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje javnega vodovodnega sistema.

Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, so razdeljeni v naslednji skupini:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

(1) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo mora biti za vse uporabnike javnih vodovodov na celotnem območju občine oblikovana na podlagi veljavnih predpisov, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunava cena omrežnine in vodarine.
(3) Ceno storitve predlaga upravljavec javnega vodovoda z elaboratom o oblikovanju cene in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(4) Cena iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti objavljena na spletni strani upravljavca ter na krajevno običajen način (oglasna deska na sedežu upravljavca). V primeru da upravljavec nima svoje spletne strani, se cena objavi na spletni strani občine.

(1) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno z vgradnjo obračunskega vodomera pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(2) Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika. Tip in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom in določili tehničnega pravilnika. Velikost obračunskega vodomera določi projektant.
(3) Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in overjen skladno s predpisi o standardizaciji in meroslovju. Obračunski vodomer namešča, zamenjuje in odčitava izključno upravljavec.
(4) Količina porabljene vode iz vodovoda se meri v m3 z odčitkom obračunskega vodomera.
(5) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer in omogočiti dostop delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, preglede in odčitavanje stanja na obračunskem vodomeru. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera.

Na interni vodovodni napeljavi so lahko nameščeni še interni vodomeri, ki služijo uporabnikom za porazdelitev stroškov porabe vode ali služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo. Pomožnih vodomerov upravljavec ne vzdržuje in ne odčitava stanja.

(1) Posamezni deli v večstanovanjskih stavbah morajo imeti merjenje porabe pitne vode zagotovljeno skladno s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, in predpisi s stanovanjskega področja.
(2) Ob upoštevanju prejšnjega odstavka tega člena v primeru, kjer je več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka na javni vodovod, upravljavec odčita in izda račun le za glavni obračunski vodomer. Interna delitev in zaračunavanje storitve oskrbe s pitno vodo posameznemu uporabniku iz istega priključka na javni vodovod ni obveznost upravljavca.
(3) V primeru večstanovanjskih stavb in stanovanjsko poslovnih stavb, ki morajo imeti po stanovanjskih predpisih upravnika, upravljavec deli stroške porabe pitne vode skladno s predpisi s stanovanjskega področja. Kolikor upravnik večstanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih stavb podatkov o delitvi stroškov porabe pitne vode ne posreduje pravočasno, upravljavec stroške porabe pitne vode zaračuna upravniku na podlagi odčitka glavnega vodomera stavbe.
(4) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med upravljavcem in odjemalcem, ter
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(5) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka učinkuje z naslednjim obračunskim obdobjem in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik),
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega lastnika oziroma najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji lastnik.

(1) Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa v skladu z zakonodajo s področja meril. Obračunske vodomere vzdržuje in skrbi za njihove redne preglede ter overitve upravljavec na stroške uporabnika.
(2) Uporabnik ima poleg rednih overitev vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preveritve upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Uporabniki so zavezanci za plačilo storitev opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Lastnik stavbe, dela stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta lahko prenese obveznost plačila storitev opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo z ustreznim dokumentom (pogodba ali soglasje) na drugo osebo.
(3) Uporabniki plačujejo porabljeno pitno vodo na podlagi izdanih mesečnih računov. Vodarina se izračuna na podlagi dejanske porabe pitne vode po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru, in sicer v obliki akontacij s kasnejšim poračunom. Omrežnina se izračuna glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, skladno z veljavno zakonodajo.
(4) Upravljavec višino akontacije določi glede na povprečno porabo vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko zahteva spremembo višine akontacije.
(5) Obračun na podlagi odčitane dejanske porabe vode in veljavne cene se opravi najmanj enkrat letno, in sicer po veljavni ceni na dan poračuna.
(6) V primeru, da upravljavec in uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali iz drugega vzroka ni možno odčitati stanja na obračunskem vodomeru, se obračuna pavšalna poraba vode, določena na podlagi enoletne (1) dejanske porabe pitne vode pred nastankom okvare.
(7) V primeru da uporabnik nima vgrajenega vodomera, se obračuna poraba vode skladno s predpisom, ki ga določa metodologija za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(8) Pri nedovoljenem odvzemu vode iz javnega vodovoda se kršitelju obračuna količina porabljene vode v obsegu 50 m3.
(9) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v obsegu predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.

(1) Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
(2) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni in v tem času uporabniku ne sme prekiniti dobave vode.

(1) Upravljavec lahko s pisnim obvestilom uporabniku in na stroške uporabnika prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če stanje interne vodovodne napeljave ogroža zdravstveno ustreznost pitne vode v vodovodu ali ovira nemoteno dobavo vode drugim uporabnikom in napake uporabnik ni odpravil v predpisanem roku s strani upravljavca,
– če uporabnik uporablja v internem omrežju poleg pitne vode iz javnega vodovoda tudi vodo iz drugih virov,
– če je vodomerno mesto nedostopno, zasuto ali zanemarjeno in uporabnik tudi po opominu upravljavca pomanjkljivosti ne odpravi,
– če se uporabniki istega priključka na vodovod ne dogovorijo za način delitve plačevanja stroškov porabljene pitne vode in zaradi tega ne plačujejo storitve oskrbe s pitno vodo,
– če uporabnik ne plača računa za porabljeno pitno vodo v roku petnajstih dni po poslanem opominu, s katerim je bil opozorjen na prekinitev oskrbe s pitno vodo,
– če uporabnik ne omogoči ali ovira upravljavcu odčitavanje stanja ali zamenjavo obračunskega vodomera in pregled priključka na javni vodovod,
– če uporabnik odstrani pečat na obračunskem vodomeru ali sam odstrani obračunski vodomer ali izvrši drug nedovoljen poseg na priključku na javni vodovod,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli drugi osebi priključitev na interno vodovodno omrežje,
– če uporabnik izvede priključek na javni vodovod brez soglasja upravljavca,
– če uporabnik ne upošteva ukrepov varčevanja s pitno vodo v primeru izrednih razmer oskrbe s pitno vodo,
– če uporabnik ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami upravljavca,
– če ne omogoči upravljavcu vzdrževanja priključka na vodovod, kot to določajo predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
– če ne omogoči upravljavcu vzdrževanja obračunskega vodomera, kot to določajo predpisi, ki urejajo meroslovje.
(2) Dobava pitne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve. Ponovna priključitev se na podlagi vloge uporabnika izvede najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po dokončnosti novega soglasja, v katerem se določijo pogoji ponovne priključitve, pri čemer morajo biti za to odjemno mesto poravnane vse zapadle obveznosti, vključno s stroški, nastalimi v zvezi s prekinitvijo, ponovno priključitvijo ali kot posledica vzroka prekinitve.

(1) Upravljavec ima pravico brez povračila stroškov škode prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah vodovoda,
– za čas odprave nepredvidenih okvar na objektih in napravah vodovoda,
– v primerih višje sile, kot so na primer: potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
(2) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave pitne vode obvestiti uporabnike na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani, in sicer vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela in v čim krajšem času po odkritju nepredvidenih okvar. V primeru krajših (do dveh ur) nepredvidenih prekinitev objava za upravljavca ni obvezna.

(1) Hidranti so namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani. Za vzdrževanje, preizkušanje in izpiranje hidrantnega omrežja je odgovoren upravljavec. Pri preizkušanju hidrantnega omrežja lahko sodelujejo tudi gasilska društva.
(2) Brez soglasja upravljavca vodovoda se sme uporabljati pitna voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v 24 urah po intervenciji pisno obvestiti upravljavca o kraju uporabe, času in količini odvzema pitne vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
(3) Odvzem pitne vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca, tudi za naslednje namene:
– pranje javnih cest, ulic in trgov,
– zalivanje javnih površin,
– polnjenje cistern za dovoz pitne vode,
– gradbena dela na javni infrastrukturi.
(4) V primerih odvzema pitne vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljavcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema, vodenje evidence porabe in način plačila stroškov porabljene pitne vode. Pri obračunu porabljene pitne vode se uporablja oziroma upošteva tarifa za gospodarski odjem, ki se določi na podlagi metodologije o oblikovanju cen storitev javne službe.
(5) Za namene odvzema pitne vode, naštete v tretjem odstavku tega člena, upravljavec izda soglasje le v primeru, da razmere na vodovodu dopuščajo predviden odvzem.
(6) Uporabnik mora po uporabi hidrant pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru bremenijo uporabnika vsi nastali stroški zaradi okvare hidranta in stroški popravila hidranta.
(7) Vsako prostovoljno gasilsko društvo s sedežem na območju Občine Litija je ob vsakokratni predhodni seznanitvi upravljavca o kraju odvzema vode za potrebe izvedb gasilskih vaj in usposabljanj gasilskih enot upravičeno do brezplačnega koriščenja vode iz hidrantnega omrežja, vendar le v obsegu, ki ga določi upravljavec tako, da količina odvzete pitne vode še omogoča normalno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(8) O ocenjeni količini porabljene vode na način, kot izhaja iz prejšnjega odstavka tega člena, so prostovoljna gasilska društva dolžna pisno obvestiti upravljavca vodovoda, in sicer do vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
(9) Upravljavec vodovoda najmanj enkrat letno pisno obvesti prostovoljna gasilska društva na območju Občine Litija o stanju oziroma brezhibnosti delovanja hidrantnega omrežja.

(1) V okviru storitev javne službe oskrbe s pitno vodo ima upravljavec obveznosti, kot izhajajo iz predpisov o oskrbi s pitno vodo.
(2) Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti v skladu s predpisi in ohranjati oziroma povečevati njihovo zmogljivost in kvaliteto.

Upravljavec obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno oziroma na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. O zdravstveni ustreznosti pitne vode upravljavec obvešča uporabnike skladno z državnim predpisom o pitni vodi oziroma skladno z HACCP načrtom upravljavca.

(1) Uporabnik ima po priključitvi na vodovod naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno hidrantno omrežje, odjemno mesto ter dostop do odjemnega mesta,
– dovoliti upravljavcu pregled internih vodovodnih instalacij,
– dovoliti in omogočiti upravljavcu dostop do obračunskega vodomera,
– zaščititi odjemno mesto in obračunski vodomer pred zmrzovanjem in mehanskimi poškodbami,
– varovati priključek na javni vodovod pred zmrzovanjem, mehanskimi poškodbami, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– redno plačevati stroške opravljanja storitve javne službe oskrbe s pitno vodo,
– pisno obveščati upravljavca o lastninskih spremembah priključka na vodovod,
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun izveden preko skupnega vodomera,
– javljati okvare in nepravilnosti na priključku na javni vodovod vključno z obračunskim vodomerom,
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe ob izrednih dogodkih ali ob prekinitvah dobave pitne vode,
– javljati vsako spremembo na objektih in napravah priključka na vodovod upravljavcu,
– pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine vode,
– ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno omrežje brez soglasja upravljavca,
– odgovarja za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na vodovodu,
– dovoliti obnovo priključka na vodovod,
– omogočiti preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka na vodovod, prenesti priključke na vodovod v vzdrževanje upravljavcu, dopustiti vzdrževanje priključkov na vodovod ter stroške vzdrževanja plačati skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe z vodo drugih uporabnikov vode, in na način, ki ne vpliva na varnost oskrbe s pitno vodo in zdravstveno ustreznost pitne vode v vodovodu.
(3) V primeru suma oziroma ugotovitve odjema vode mimo vodomera ali dodatnega neregistriranega priključka na objektu je uporabnik dolžan omogočiti takojšni pregled internega omrežja. Če uporabnik kontrolo zavrača, se mu prekine dobava pitne vode.

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(1) Vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljeno rezervno zmogljivost in rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Upravljavec vodovoda lahko rezervna zajetja za pitno vodo izjemoma nadomesti z dovažanjem pitne vode za vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca s stalnim prebivališčem zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode.

(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov vodovod priključi na obratujoči vodovod.
(2) Če priključitev novega vodovoda ali uporabnikov pitne vode na obratujoči vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov vodovod.
(3) Če priključitev novega vodovoda na obratujoči vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov vodovod.
(4) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor, ki se nanaša na gradnjo objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
(5) Gradnjo novih odsekov, objektov in naprav vodovoda lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege na obstoječem sistemu vodovoda (npr. obnove, rekonstrukcije, navezave), pa izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščena oseba.

Občina mora najkasneje do 31. decembra 2015 zagotoviti ustrezno upravljanje javnih vodovodov na njenem območju, in sicer s prenosom javnih vodovodov ustreznemu upravljavcu, ki mora biti ustrezno strokovno in tehnično usposobljen.

(1) Predaja novozgrajenih javnih vodovodov v upravljanje se izvede po končani gradnji, ko investitor organizira tehnični pregled objektov in naprav ter pridobi uporabno dovoljenje.
(2) Vsa novo zgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna, in ki jih na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji po izgradnji skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju predati v last občini.
(3) Kadar investitor vodovoda ni občina, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju z občino.
(4) Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
(5) Prevzete vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti dokumentiran z zapisnikom o primopredaji.

(1) Javni vodovod, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Občine Litija z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino Litija. V pogodbi iz prejšnjega stavka se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Litija.
(2) Prenos vodovodnega sistema v lasti Občine Litija v upravljanje izvajalcu javne službe se dokumentirana z zapisnikom o primopredaji.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo, na območju občine opravlja za to pristojen republiški in občinski inšpektorat.

(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek upravljavec – pravna oseba, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena,
– ravna v nasprotju s petim, šestim ali sedmim odstavkom 14. člena,
– ravna v nasprotju s 24. členom,
– ravna v nasprotju z 31. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 33. člena,
– ravna v nasprotju s 34. členom.
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca – pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 17. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena,
– ravna v nasprotju s petim odstavkom 25. člena,
– ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 27. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 33. člena,
– ravna v nasprotju s 36. členom.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 17. člena,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena,
– ravna v nasprotju s petim odstavkom 25. člena,
– ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 27. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 33. člena,
– ravna v nasprotju s 36. členom.

(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba ali samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju z 18. členom.
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Določbe 11. člena tega odloka veljajo zgolj za Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o., in sicer do trenutka, ko je z občinskim aktom za upravljavca kateregakoli javnega vodovoda na območju občine določen drug upravljavec in mu občina tako pooblastilo izda.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Litija (Uradni list RS, št. 57/06, 100/07, 105/08 in 80/11).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.