Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-S), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 2014.

V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF, 46/13 in 25/14 – ZFU) se 3.a člen spremeni tako, da se glasi:

(1) O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, odločbi oziroma sklepu, s katerim je določena plača funkcionarja, s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti.
(2) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.
(3) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona izplačana višja plača, kot bi mu pripadala za delo na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi ali za opravljanje funkcije po odločbi ali sklepu, se za vračilo preveč izplačanih zneskov plač uporabljajo splošna pravila civilnega prava.
(4) Javni uslužbenec oziroma funkcionar in delodajalec se lahko dogovorita o načinu vračila preveč izplačanih zneskov plač. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki. Delodajalec je dolžan javnega uslužbenca oziroma funkcionarja pisno pozvati k podpisu dogovora najkasneje v 30 dneh po pisnem obvestilu iz prvega odstavka tega člena.
(5) Če se sklene dogovor o vračilu preveč izplačanih zneskov plač, javni uslužbenec oziroma funkcionar povrne preveč izplačane zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, vendar ne več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora. Če se dogovori obročno odplačevanje, obdobje vračila ne sme biti daljše od 24 mesecev.
(6) Dogovor vsebuje tudi obračun vračila preveč izplačanih plač, iz katerega mora biti razvidna ugotovljena razlika v plači, skupaj z načinom določitve razlike, po vseh elementih obračuna plač, vključno z razliko v davkih in prispevkih za socialno varnost in razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost. Javni uslužbenec oziroma funkcionar vrne neposredno delodajalcu le razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov. Vračilo razlike v davkih in prispevkih izvede delodajalec po postopku, določenem v zakonu, ki ureja davčni postopek.
(7) Ne glede na določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena delodajalec javnemu uslužbencu dolg odpusti, če je njegova osnovna plača ali drug prejemek, v mesecu, v katerem se poda predlog za odpust dolga, enak ali nižji od zneska minimalne plače. Predlog za odpust dolga poda javni uslužbenec v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora. Sklep o odpustu dolga izda odgovorna oseba uporabnika proračuna v osmih dneh od podaje predloga za odpust dolga. Sklep, izdan v nasprotju s tem odstavkom, se na podlagi tega zakona šteje za ničnega.
(8) Če javni uslužbenec oziroma funkcionar dogovora ne podpiše v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora ali v tem roku ne poda predloga za odpust dolga, delodajalec s tožbo pred pristojnim sodiščem zahteva vračilo celotne razlike med preveč izplačano plačo in zakonito določeno plačo.
(9) V primeru vračila preveč izplačanih plač s strani javnega uslužbenca in funkcionarja se glede teh sredstev in njihovega obrestovanja ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, glede odloga in obročnega plačevanja dolga do države oziroma občine.
(10) Če javni uslužbenec ali funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. Ne glede na prejšnji stavek se v primerih, ko je s posebnim zakonom v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca urejen postopek pritožbe oziroma ugovora, upošteva določbe posebnega zakona.
(11) Oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca v proračunskem uporabniku po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona.
(12) Postopke ugotavljanja odškodninske odgovornosti osebe, ki je bila ob nastanku nezakonitosti oziroma nepravilnosti odgovorna za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, je pristojen sprožiti v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih predstojnik, v drugih osebah javnega prava pa ustanovitelj. Če je oseba, odgovorna za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, uradnik na položaju, sproži postopek oseba, ki ji je uradnik na položaju odgovoren. Če je oseba, odgovorna za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, funkcionar, pa sproži postopek organ, pristojen za njegovo imenovanje ali izvolitev, oziroma v primeru samoupravnih lokalnih skupnosti predstavniški organ.
(13) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za javne uslužbence in funkcionarje, ki se jim je plača izplačevala v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona in v času ugotovitve neskladnosti določb o plači s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona niso več zaposleni pri delodajalcih v javnem sektorju.«.

31. člen se črta.

43.b člen se spremeni tako, da se glasi:

Inšpektor o opravljenem pregledu sestavi zapisnik in ga najpozneje v 30 dneh od opravljenega pregleda pošlje predstojniku uporabnika proračuna, v katerem je bil opravljen nadzor, ministru, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju, in ustanovitelju. Če se ukrepi nanašajo na spremembe oziroma dopolnitve sistemizacije, se zapisnik v delu, ki se nanaša na navedene ukrepe, pošlje tudi reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu. Predstojnik uporabnika proračuna, v katerem je bil opravljen nadzor, in reprezentativni sindikat pri delodajalcu, ki mu je bil poslan zapisnik, lahko vložita pri ministru, pristojnem za sistem plač v javnem sektorju, ugovor zoper zapisnik v osmih dneh od njegove vročitve. Odločitev o ugovoru postane sestavni del zapisnika. O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora se prijavitelja obvesti, če to zahteva.«.

43.č člen se spremeni tako, da se glasi:

Inšpektor predstojniku odredi naslednje ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti:
– izdajo individualnega akta, ki javnemu uslužbencu zagotovi pravice v obsegu, kot so določene z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi izvršilnimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca,
– izplačilo plače v skladu s predpisi ne glede na pogodbo o zaposlitvi, odločbo ali sklep skladno s petim odstavkom 3. člena tega zakona,
– da obračuna in izplača plačo javnim uslužbencem v skladu z zakonom in uredbo, ki ureja enotno metodologijo in obrazce za obračun plač v javnem sektorju,
– da ukrepa v skladu s 3.a členom tega zakona,
– da preveri pravilnost izvedbe prehoda na nov plačni sistem in določitve plače javnim uslužbencem,
– da spremeni sistemizacijo tako, da sistemizira delovna mesta in nazive, ki so navedeni v aktih iz tretjega odstavka 7. člena, skladno s petim odstavkom 7. člena tega zakona,
– da spremeni sistemizacijo tako, da sistemizira delovna mesta in nazive v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivni pogodbi, ki velja za uporabnika proračuna, skladno s četrtim odstavkom 13. člena tega zakona,
– da dopolni sistemizacijo tako, da sistemizira delovna mesta in nazive skladno s šestim odstavkom 7. člena tega zakona,
– da preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje skladno s 16. členom tega zakona,
– da oceni javnega uslužbenca,
– da v primeru vložene zahteve za preizkus ocene (skladno s prvim odstavkom 17.a člena tega zakona) imenuje komisijo za preizkus ocene,
– da javnega uslužbenca pisno seznani z njegovo oceno in utemeljitvijo ocene oziroma da ga pisno seznani z razlogi za neocenitev skladno s prvim odstavkom 17.a člena tega zakona,
– da v skladu z 38. členom tega zakona pošlje podatke o plačah Agenciji za javnopravne evidence in storitve skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju,
– da zagotovi skladnost splošnih aktov z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov, drugih predpisov ter kolektivnih pogodb.«.

V drugem odstavku 44. člena se v trinajsti alineji beseda »soglasja« nadomesti z besedo »dogovora«, beseda »tretjim« se nadomesti z besedo »četrtim«, na koncu pa se dodata besedi »tega zakona«.
V štirinajsti alineji se besedi »tretjem odstavku« črtata, beseda »člena« pa se nadomesti z besedo »členu«.

Postopki pri delodajalcih za vračilo preveč določenih in izplačanih plač ter postopki pred pristojnimi sodišči za vračilo preveč določenih in izplačanih plač, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona. Rok, v katerem mora delodajalec javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju predložiti novo pisno obvestilo in mu izročiti predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep iz prvega odstavka 3.a člena zakona, teče od uveljavitve tega zakona. V postopkih pred pristojnimi sodišči lahko delodajalec in javni uslužbenec oziroma funkcionar skleneta poravnavo pod pogoji, ki jih 3.a člen zakona določa za sklenitev dogovora oziroma odpust dolga.
Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki v skladu s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, ob uveljavitvi tega zakona preveč izplačanega zneska plače še niso vrnili v celoti, se znesek dolga, ki še ni vrnjen in presega višino zneska napačno izplačanih plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena zakona oziroma presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas pred mesecem, ko se mu je plača začela izplačevati v skladu z zakonom, na podlagi tega zakona odpusti.
Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so do uveljavitve tega zakona preveč izplačani znesek plače v celoti ali delno že vrnili, imajo pravico do vračila razlike, če vrnjeni znesek presega višino zneska, določenega v petem odstavku 3.a člena zakona, oziroma vračila celotnega zneska vrnjenih sredstev, če je javni uslužbenec na podlagi sedmega odstavka 3.a člena zakona upravičen do odpusta dolga. Zahteva za vračilo zneska oziroma predlog za odpust dolga se vloži v 30 dneh od pisnega obvestila delodajalca iz prvega odstavka tega člena.

Postopki inšpekcijskih nadzorov, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona.
Predstojnik uporabnika proračuna lahko v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona vloži pri ministru, pristojnem za sistem plač v javnem sektorju, ugovor zoper zapisnike, izdane v postopkih inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, v delu, v katerem se urejajo plače, končanih pred uveljavitvijo tega zakona. Odločitev o ugovoru postane sestavni del zapisnika.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.