Na podlagi tretjega odstavka 9., šestega odstavka 10., petega odstavka 11., tretjega odstavka 12., drugega odstavka 22. in tretje alineje 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10 in 40/14 – ZIN-B) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

Ta pravilnik določa posebno nadzorovano območje za šarko, ki jo povzroča Plum pox virus (v nadaljnjem besedilu: šarka), zahteve za neokužena mesta ali enote pridelave, obveznosti imetnikov gostiteljskih rastlin za saditev, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, prijavo lokacije pridelave gostiteljskih rastlin za saditev ter vodenje evidence o obsegu ugotovljene okužbe.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
– drevesnica je enota pridelave gostiteljskih rastlin za saditev;
– matični nasad je enota pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi (cepičev in podlag);
– enota pridelave je del mesta pridelave, določena z GERK-om, na kateri se lahko vzpostavi in vzdržuje drevesnica ali matični nasad, kjer se na predpisan način zagotavlja odsotnost okužbe s šarko;
– GERK je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva;
– rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;
– leto je koledarsko leto;
– posebno nadzorovano območje so vse drevesnice in matični nasadi s pripadajočimi varovalnimi pasovi na ozemlju Republike Slovenije, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin, z namenom pridelave rastlin za saditev;
– varovalni pas je območje, v katerem se izvajajo ukrepi z namenom preprečevanja širjenja šarke in obdaja enoto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev;
– zavarovani prostor je enota pridelave gostiteljskih rastlin, na kateri se zagotovijo razmere, ki onemogočajo dostop žuželkam, ki prenašajo rastlinske bolezni;
– imetniki rastlin za saditev so pridelovalci rastlin za saditev na mestih ali enotah pridelave.

Gostiteljske rastline šarke so rastline za saditev, razen semena, naslednjih vrst Prunus L.:
– sadne vrste: breskev (Prunus persica (L.) Batsch), nektarina (Prunus persica (L.) Batsch var. nucipersica (Suckow) C.K.Schneid), marelica (Prunus armeniaca L.), mirabolana (Prunus cerasifera Ehrh.), cibora (Prunus domestica L. ssp. insititia Schneid.), mandljevec (Prunus amygdalus Batsch) Hegi.), sliva in češplja (Prunus domestica L. spp. domestica);
– ostale vrste: črni trn (Prunus spinosa L.), rešeljika (Prunus mahaleb), čremsa (Prunus padus), Prunus blireiana Andre, Prunus brigantina Vill., Prunus cistena Hansen, Prunus curdica Fenzl in Fritsch., Prunus glandulosa Thunb., Prunus holosericea Batal., Prunus hortulana Bailey, Prunus japonica Thunb., Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, Prunus maritima Marsh., Prunus mume Sieb in Zucc., Prunus nigra Ait., Prunus salicina L., Prunus sibirica L., Prunus simonii Carr., Prunus tomentosa Thunb., Prunus triloba Lindl. in
– druge vrste Prunus L., ki so občutljive na šarko.

(1) Zdravstvene preglede in odvzem vzorcev gostiteljskih rastlin izvaja:
– fitosanitarni inšpektor pri pridelavi okrasnih in sadnih rastlin kategorije standard na mestih pridelave rastlin za saditev in v pripadajočih varovalnih pasovih;
– gozdarski inšpektor pri pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala v pripadajočih varovalnih pasovih mest pridelave rastlin za saditev;
– organ za potrjevanje pri pregledih uradno potrjenega razmnoževalnega materiala sadnih rastlin, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, na mestih pridelave rastlin za saditev ter v pripadajočih varovalnih pasovih;
– Gozdarski inštitut Slovenije pri pregledih uradno potrjenega razmnoževalnega materiala gozdnih rastlin, določen v skladu z zakonom, ki ureja gozdni reprodukcijski material, na mestih pridelave rastlin za saditev.
(2) Zdravstveni pregledi gostiteljskih rastlin se opravljajo vizualno. Če fitosanitarni ali gozdarski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), organ za potrjevanje ali Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni preglednik) pri vizualnem zdravstvenem pregledu rastlin posumi na okužbo s šarko, odvzame uradne vzorce in jih pošlje na testiranje v laboratorij, pooblaščen v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni laboratorij).
(3) Če je potrjena okužba s šarko ali so ugotovljene druge nepravilnosti, pooblaščeni preglednik o tem obvesti pristojnega inšpektorja.
(4) Gostiteljska rastlina se šteje za okuženo, če je rezultat diagnostične preiskave pozitiven ali če raste na isti enoti pridelave ali GERKu, kjer je bila potrjena okužena gostiteljska rastlina in kaže bolezenska znamenja iz 5. člena tega pravilnika.

Na okužbo s šarko se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih bolezenskih znamenj:
– na listih cele rastline ali posameznih vej se pojavljajo svetlejše lise ali kolobarji (šare);
– na plodovih se pojavljajo razbarvane pege na gladki površini do značilno razbarvane nagubane površine s polkrožnimi oziroma obročkastimi brazdami; plodovi pogosto predčasno odpadejo, ne dozorijo in so trpkega okusa;
– na koščicah okuženih gostiteljskih rastlin, zlasti marelic, se pojavljajo svetlo obrobljene pege ali kolobarji;
– na cvetovih breskev se pojavijo lise na venčnih listih.

(1) Imetniki rastlin za saditev morajo izvajati redne vizualne preglede gostiteljskih rastlin na mestih ali enotah pridelave in v varovalnih pasovih med rastno dobo, zatirati listne uši in ob sumu, da so rastline okužene s šarko, takoj obvestiti pristojnega inšpektorja, v primeru uradno potrjenega materiala pa pooblaščenega preglednika.
(2) Imetniki rastlin za saditev morajo voditi evidenco zatiranja listnih uši in vizualnih pregledov.

(1) Imetnik rastlin za saditev prijavi novo lokacijo drevesnice ali matičnega nasada pristojnemu inšpektorju do 31. marca v letu, ki je predhodno letu zasaditve. Prijavo vloži na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava).
(2) Imetnik rastlin za saditev, ki namerava uporabljati sadovnjak kot matični nasad, mora sadovnjak prijaviti pristojnemu inšpektorju do 31. marca v letu, ki je dve leti pred začetkom rezanja cepičev. Prijavo vloži na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani uprave.
(3) Nova lokacija se šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave, če na lokaciji in v varovalnem pasu gostiteljske rastline niso okužene s šarko oziroma so bili izvršeni vsi ukrepi, odrejeni v skladu z 12. členom tega pravilnika.
(4) Če uničenje okuženih gostiteljskih rastlin strokovno ni upravičeno, se lokacija ne šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave.

(1) Imetnik rastlin za saditev prijavi pristojnemu inšpektorju novo lokacijo drevesnice ali matičnega nasada v zavarovanem prostoru do 31. marca v letu zasaditve. Prijavo vloži na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani uprave.
(2) Zavarovan prostor zagotavlja gostiteljskim rastlinam zaščito pred okužbami iz okolja in mora:
– preprečiti dostop žuželkam in drugim prenašalcem rastlinskih bolezni do gostiteljskih rastlin,
– imeti najmanj 5 m širok pas okoli zavarovanega prostora, ki je brez vseh rastlin ali pa je zatravljen in redno pokošen,
– biti v skladu s smernicami za zavarovani prostor, ki so dosegljive pri upravi in na njeni spletni strani (v nadaljnjem besedilu: smernice).
(3) Nova lokacija se šteje kot neokužena enota pridelave, če zavarovan prostor izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
(4) Če namerava imetnik rastlin za saditev v matični nasad ali drevesnico iz prvega odstavka tega člena naknadno dosaditi gostiteljske rastline, jih mora predhodno izolirano gojiti celotno rastno dobo v drugem zavarovanem prostoru. Pristojni inšpektor ali pooblaščeni preglednik na vlogo imetnika rastlin za saditev opravi vizualni zdravstveni pregled gostiteljskih rastlin, da preveri odsotnost škodljivih organizmov.
(5) Ne glede na zahtevo iz prejšnjega odstavka pristojni inšpektor ali pooblaščeni preglednik ugotovi, da imetnik rastlin za saditev lahko gostiteljske rastline dosadi v zavarovani prostor, če se na zahtevo imetnika rastlin za saditev v uradnih vzorcih iz vsake gostiteljske rastline z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami v pooblaščenem laboratoriju potrdi odsotnost šarke.
(6) Pri delu v zavarovanem prostoru mora imetnik rastlin za saditev izvajati higienske ukrepe, opredeljene v smernicah iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če zavarovani prostor ne izpolnjuje več zahtev iz drugega odstavka tega člena in se zato ne šteje več kot neokužena enota pridelave, lahko imetnik rastlin za saditev prijavi to lokacijo drevesnice ali matičnega nasada kot novo lokacijo v skladu s prejšnjim členom.

(1) Če se lokacija ne šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave v skladu s četrtim odstavkom 7. člena tega pravilnika lahko imetnik rastlin za saditev vloži prijavo nadomestne lokacije še v istem letu, vendar najpozneje do 31. marca v letu zasaditve. Prijavo nadomestne lokacije vloži na vlogi iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(2) Pristojni inšpektor pregleda nadomestno lokacijo, če je v teku rastne dobe še mogoče preveriti sum na šarko ali če v varovalnem pasu nove lokacije ni gostiteljskih rastlin. Če ni več mogoče preveriti suma na šarko ali če so v varovalnem pasu gostiteljske rastline ali če niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika, se lokacija ne šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave.

(1) Drevesnice in matični nasadi gostiteljskih rastlin ter njihovi varovalni pasovi ne smejo biti okuženi s šarko.
(2) V drevesnicah in matičnih nasadih pristojni inšpektor oziroma pooblaščeni preglednik opravlja zdravstvene preglede iz 4. člena tega pravilnika.
(3) Pregled iz prejšnjega odstavka se šteje za obvezen zdravstveni pregled rastlin za saditev v skladu s določbami predpisa, ki ureja pogoje za registracijo in izdajanje rastlinskih potnih listov. Če je ob tem odvzet uradni vzorec, sta v času trajanja laboratorijske analize prepovedana premeščanje in uporaba rastlin za saditev.
(4) Če v treh zaporednih rastnih dobah v matičnem nasadu ali drevesnici ni bilo bolezenskih znamenj šarke in v varovalnem pasu ni okuženih rastlin, se lahko reže cepiče in podlage iz matičnih rastlin in premešča sadike.
(5) Vsaka matična rastlina za rez cepičev mora biti enkrat v treh letih testirana na latentno preverjanje navzočnosti šarke. Testiranje se lahko izvede tako, da se v prvem letu testira vse matične rastline ali vsako leto eno tretjino matičnih rastlin.
(6) Matične rastline za rez podlag se testira glede na način pridelave.
(7) Ne glede na določbe iz petega in šestega odstavka tega člena se testiranje ne izvaja, če matična rastlina izvira iz rastline, ki je bila pridelana v okviru certifikacijske sheme in če ni nevarnosti za širjenje šarke iz varovalnega pasu.
(8) Ne glede na četrti odstavek tega člena se lahko že v letu potrditve okužbe reže cepiče in podlage iz matičnih rastlin in premešča sadike, če je bila, na zahtevo imetnika rastlin za saditev z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami v pooblaščenem laboratoriju v vzorcih gostiteljskih rastlin ugotovljena odsotnost šarke.
(9) Če pogoji iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika niso več izpolnjeni ali uničenje okuženih rastlin s šarko strokovno ni upravičeno, se lokacija ne šteje več kot neokuženo mesto ali enota pridelave.

(1) Za matične nasade je obvezen 500 m širok varovalni pas, za drevesnice pa 200 m širok varovalni pas, v katerem ne sme biti strnjenega naselja. V 200-metrskem varovalnem pasu drevesnic ali matičnih nasadov ne sme biti intenzivnega sadovnjaka gostiteljskih rastlin.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka varovalni pas ni potreben, če je drevesnica ali matični nasad v zavarovanem prostoru, ki izpolnjuje zahteve za zavarovani prostor iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika.

(1) Uničenje okuženih gostiteljskih rastlin se izvede tako, da se jih poseka. Panj se premaže s koncentriranim neselektivnim herbicidom, da se prepreči ponovno obraščanje in izraščanje koreninskih izrastkov. Premazane štore je dovoljeno odstraniti šele po tridesetih dneh od premazovanja s koncentriranim neselektivnim herbicidom.
(2) Ponovno odgnale koreninske izrastke je treba uničiti z neselektivnim sistemičnim herbicidom.

(1) V primeru okužbe s šarko v drevesnici pristojni inšpektor odredi naslednje ukrepe:
– uničenje okuženih gostiteljskih rastlin v skladu s prejšnjim členom,
– prepoved izdajanja rastlinskega potnega lista za tri zaporedne rastne dobe in
– zatiranje listnih uši.
(2) Za okužene gostiteljske rastline iz prejšnjega odstavka se štejejo:
– posamezne sadike z bolezenskimi znamenji šarke ali
– vse sadike iste sorte ali istega izvora, pri katerih je bila potrjena okužba v skladu s 4. členom tega pravilnika.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pristojni inšpektor dovoli izdajanje rastlinskih potnih listov že v letu potrditve okužbe, če:
– so bili izvršeni odrejeni ukrepi iz prve in tretje alineje prvega odstavka tega člena,
– je bila na zahtevo imetnika rastlin za saditev v uradno odvzetih vzorcih iz 1  % gostiteljskih rastlin z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami v pooblaščenem laboratoriju potrjena odsotnost šarke in
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje šarke.
(4) V drevesnicah, kjer okužba s šarko ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu drevesnice v zadnjih treh zaporednih rastnih dobah, pristojni inšpektor dovoli izdajo rastlinskih potnih listov za gostiteljske rastline že v letu potrditve okužbe, če:
– so bile okužene rastline v varovalnem pasu uničene,
– v drevesnici ni bilo listnih uši oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje in
– je bila na zahtevo imetnika rastlin za saditev v uradno odvzetih vzorcih iz 0,3  % gostiteljskih rastlin z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami v pooblaščenem laboratoriju potrjena odsotnost šarke.

(1) V primeru okužbe s šarko v matičnem nasadu pristojni inšpektor odredi naslednje ukrepe:
– uničenje okuženih matičnih rastlin v skladu z 12. členom tega pravilnika,
– prepoved izdajanja rastlinskega potnega lista za tri zaporedne rastne dobe in
– zatiranje listnih uši.
(2) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka inšpektor na predlog imetnika rastlin za saditev ne odredi uničenja matičnih dreves, vendar le ugotovi, da se lokacija ne šteje več kot neokuženo mesto ali enota pridelave.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pristojni inšpektor dovoli izdajanje rastlinskih potnih listov že v letu potrditve okužbe, če:
– so bili izvršeni odrejeni ukrepi iz prve in tretje alineje prvega odstavka tega člena,
– je bila v uradno odvzetih vzorcih iz posamičnih matičnih dreves na predlog imetnika rastlin za saditev z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami v pooblaščenem laboratoriju potrjena odsotnost šarke in
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje šarke.
(4) V matičnih nasadih, kjer okužba s šarko ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu v zadnjih treh zaporednih rastnih dobah, pristojni inšpektor dovoli izdajo rastlinskih potnih listov za gostiteljske rastline, če:
– so bile okužene rastline v varovalnem pasu uničene in
– v matičnem nasadu ni bilo listnih uši oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje.

(1) V primeru okužbe v varovalnem pasu drevesnice ali matičnega nasada se izvajajo ukrepi iz 12. člena tega pravilnika.
(2) Če uničenje okuženih rastlin s šarko v varovalnem pasu strokovno ni upravičeno in zato pogoji iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika niso več izpolnjeni, se lokacija ne šteje več kot neokuženo mesto ali enota pridelave.

(1) Uprava vodi evidenco o mestih pridelave oziroma enotah pridelave in pripadajočih varovalnih pasovih na podlagi lastnih podatkov in podatkov, ki jih zagotavljajo organi za potrjevanje.
(2) Organ za potrjevanje oziroma pristojni inšpektorji s pomočjo informacijskega sistema redno zagotavljajo podatke o zdravstvenih pregledih iz 4. člena tega pravilnika in o ukrepih iz 13., 14. in 15. člena tega pravilnika.

Postopki, ki so bili uvedeni na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04, 68/05, 30/07 in 83/09), se končajo v skladu s tem pravilnikom.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04, 68/05, 30/07 in 83/09).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.