Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12), 37. in 126. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06, 97/10), 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11, 83/12), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – UPB1, 120/08), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11) in 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09, 38/10) je Občinski svet Občine Kobarid na 30. seji dne 26. junija 2014 sprejel

Odlok ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, okolja in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: varstvo pred nesrečami) v Občini Kobarid (v nadaljnjem besedilu: občina), s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč.
S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji sistema organiziranja in delovanja varstva pred nesrečami v Republiki Sloveniji, za območje občine natančneje določa:
– odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,
– preprečevanje naravnih nesreč,
– obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,
– izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,
– organiziranje civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,
– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju: osebna in vzajemna zaščita),
– aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,
– ocenjevanje škode, ki jo povzročajo naravne in druge nesreče, ter
– druge naloge v skladu z zakonodajo.

Varstvo pred nesrečami zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.

V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, mu pripadajo pravice in ima dolžnosti, ki izhajajo iz zakona.

Pripadnik civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v zaščiti in reševanju, je lahko pozvan k izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom preko medijev, telefona ali sredstev javnega alarmiranja.
Delodajalec je dolžan delavcu iz prejšnjega odstavka omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja ter ga zaradi tega ne sme materialno oškodovati, premestiti na drugo delovno mesto ali odpustiti.
Določila prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj.
Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom.

Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom.

Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. V občinski pristojnosti je:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem odlokom in zakoni,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– določanje, organiziranje in opremljanje služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč,
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z veljavno zakonodajo.
Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Občinski svet občine na predlog župana sprejme program in letne načrte varstva pred nesrečami skupaj z občinskim proračunom.

Občina sprejme program in načrte varstva pred nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. Program in načrte izdela pristojni občinski organ, ki pri delu upošteva aktualno oceno ogroženosti občine, ki jo po potrebi tudi dopolnjuje.

Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.
Oceno ogroženosti za območje občine izdela pristojni organ občinske uprave. Na podlagi ocene ogroženosti izdela isti organ načrte zaščite, reševanja in pomoči za posamezna področja nevarnosti.

Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja.
Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.

Župan lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja.
Nosilci načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja predstaviti javnosti.
Načrte zaščite in reševanja sprejme župan.

Načrte zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.

Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.

Na podlagi ocene ogroženosti se v občini načrtujejo in izvajajo naslednji ukrepi in aktivnosti:
– zaščita in reševanje ob požaru,
– zaščita in reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah,
– zaščita in reševanje ob potresih,
– zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– evakuacija,
– sprejem in oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva,
– prva medicinska pomoč,
– zaklanjanje,
– zaščita kulturne dediščine,
– prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi,
– asanacija.

Ukrepi, našteti v prejšnjem členu obsegajo:
– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
– organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,
– aktivnosti za odpravo posledic.

Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti.
V primeru naravne ali druge nesreče župan odredi evakuacijo, v nujnih primerih pa tudi poveljnik civilne zaščite občine ali vodja intervencije. Način in postopek evakuacije se določi v odgovarjajočih načrtih.

Občina zagotovi zatočišče in nujno oskrbo občanom, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ali sredstev za preživetje ali se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.
Župan lahko v izrednih razmerah odredi, da morajo lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju občine, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč s kemikalijami, za zmanjševanje posledic nesreč za ljudi in okolje, ter izdelati oceno ogroženosti z načrti za zaščito in reševanje.
Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte v skladu z uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, morajo pristojnim občinskim organom dati podatke za izdelavo občinskih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja organizacije oziroma obrata.

Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine. Izvedeni morajo biti ukrepi za zmanjševanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno dediščino.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Zavodom za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine, glede na geografske, vremenske in druge razmere ugotavlja in razglaša veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja.
V obdobju razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja je kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju prepovedana. V tem času mora občina organizirati požarno stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov.

Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja.
Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo morajo zagotoviti prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe in druge organizacije in državni organi, ureja predpis Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja štab civilne zaščite ali vodja intervencije gasilske enote.
V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo in štab civilne zaščite.
Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito,
– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore),
– se opremljajo z opremo za osebno zaščito.

Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega:
– prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč,
– pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu,
– prvo veterinarsko pomoč,
– gašenje in reševanje ob požarih,
– reševanje iz ruševin,
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na rekah,
– reševanje ob velikih nesrečah v prometu,
– reševanje na vodi in iz vode,
– iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah,
– reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih ali drugih oblikah množičnega nasilja,
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.

Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:
– enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij,
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,
– službe civilne zaščite,
– policija,
– Slovenska vojska v skladu z zakonom.

Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku civilne zaščite občine se organizira štab civilne zaščite občine.
V štabu civilne zaščite občine je pet članov.
Delo štaba vodi poveljnik civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Štab civilne zaščite občine ima poleg poveljnika in namestnika še tri člane, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja.
Poveljnika, namestnika in člane štaba civilne zaščite v občini imenuje župan.
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se v občini organizira služba za podporo.

Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija.

O aktiviranju civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči odloča poveljnik civilne zaščite občine.

Operativno-strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik civilne zaščite občine in štab civilne zaščite občine oziroma vodje enot.
Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.

Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi.
Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali drugi operativni sestavi oziroma če je aktivirana civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami poveljnika civilne zaščite občine oziroma vodje intervencije.

Naloge poveljnika civilne zaščite občine so, da:
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– vodi in usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah,
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– predlaga imenovanje članov štaba civilne zaščite,
– sodeluje pri pripravi programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– spremlja nevarnost naravnih in drugih nesreč ter sprejema ali predlaga ukrepe za zaščito,
– vodi in usmerja dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanja in pomoči,
– daje mnenja in predloge za odpravo posledic nesreč,
– javno predstavi načrte zaščite in reševanja.

Javna služba za zaščito, reševanje in pomoč v občini je gasilska javna služba.

Naloge gašenja in reševanja ob požarih ter reševanje ljudi izvajajo gasilske enote (v nadaljnjem besedilu: GE) prostovoljnih gasilskih društev (v nadaljnjem besedilu: PGD) in gasilska zveza.
Gasilska zveza opravlja naloge na področju požarnega varstva, ki zajemajo vodenje in koordinacijo gasilske organizacije, ter opravlja strokovne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Občina jim zagotavlja sredstva, skladno z lastnim načrtom varstva pred požarom in Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Medsebojne obveznosti so podrobno navedene v tripartitni pogodbi, ki zajema tudi sankcije za neprimerno opravljanje pogodbenih obveznosti.

PGD in gasilska zveza pripravljajo predlog letnega programa varstva pred požarom, ki zajema:
– letni načrt dela,
– finančni načrt,
– nabavo opreme in investicijsko nabavo gasilsko tehnične opreme ter druga vlaganja,
– investicijsko vzdrževanje gasilskih orodišč in gasilskih domov,
– izobraževanje in usposabljanje prostovoljnih operativnih gasilcev, in
– zavarovanje prostovoljnih gasilcev.

GE PGD in gasilska zveza lahko opravljajo svojo dejavnost tudi izven območja občine (to je v sosednjih občinah) pod pogojem, da se občina, v kateri bodo GE PGD in gasilska zveza opravljali svojo dejavnost, obveže kriti stroške intervencij po vnaprej sprejetem ceniku, katerega potrdi župan občine oziroma v skladu z dogovorom o medsebojnem sodelovanju.

Pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo z gasilsko zvezo vsa prostovoljna gasilska društva (članice zveze). GE PGD so na podlagi veljavnih Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot razvrščena po kategorijah. Skladno s tem je prilagojena tudi njihova kadrovska sestava in tehnična opremljenost.
Minimalno zagotavljanje kadrovske usposobljenosti se zagotavlja na podlagi sprejetih navodil upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije.
Teritorialne GE PGD posameznih kategorij morajo glede na število gasilcev, gasilskih vozil in opreme izpolnjevati minimalne pogoje.
Obveščanje in alarmiranje posameznih društev izvajajo po sprejetem Načrtu alarmiranja GE PGD v občini Regijski center za obveščaje (ReCO), gasilske organizacije in pristojne službe.
O medsebojnem sodelovanju vseh PGD z gasilsko zvezo je sklenjena posebna pogodba.

GE PGD, ki opravljajo gasilsko službo na območju občine, morajo zagotoviti izvoz (odhod) enote v času:

    – osrednja gasilska enota IV. in III.
    kategorije                                       5 minut,
    – gasilske enote II. kategorije                 10 minut,
    – gasilske enote I. kategorije                  15 minut.

Dejavnost PGD in gasilske zveze se financira iz občinskega proračuna, kar se opredeli s tripartitno pogodbo in aneksom k pogodbi za tekoče leto. Financiranje društev poteka preko gasilske zveze Kobarid.

Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja župan, ki ob ugotovitvi nepravilnosti določa roke za odpravo pomanjkljivosti, v hujših primerih pa pristojnosti gasilskega društva ustrezno omeji ali odvzame. Župan nadzoruje tudi namembnost uporabe dodeljenih sredstev iz občinskega proračuna.

Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo usposobljene ustrezne kadre in sredstva.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Z njimi lahko občina sklene pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v skladu s 73. in 75. členom Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med te naloge spadajo:
– gradbeno-tehnično reševanje,
– reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,
– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani in nujni oskrbi,
– pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,
– prva veterinarska pomoč,
– logistična podpora.

Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru društev in drugih nevladnih organizacij po potrebi organizirajo naslednje enote:
– enota za vzpostavljanje zvez (radioamaterji),
– enota za iskanje pogrešanih oseb (klub vodnikov reševalnih psov),
– enota za reševanje v gorah (gorska reševalna služba),
– enota za reševanje v jamah (jamarsko društvo),
– enota za reševanje iz vode (potapljači),
– krajevne organizacije Rdečega križa Slovenije in Karitas.
V posebnih primerih se v opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini vključujejo tudi lovske družine, ki imajo lovišča (lovske revirje) na območju občine.
Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.

Podrobnosti v zvezi z opravljanjem nalog, financiranjem, zavarovanjem operativnih članov, sankcijah in drugih obojestranskih obveznosti se določi z ustreznimi pogodbami.
Nadzor nad izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravlja župan.

Občinski svet občine v sistemu varstva zlasti:
– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi način izvajanja javne gasilske službe,
– sprejme občinski program in letne načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– spremlja uresničevanje programov in načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Župan občine:
– skrbi za urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,
– predlaga občinskemu svetu občinski program in letne načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj z občinskim proračunom,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– skrbi za izdelavo osnutkov programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja,
– določa izvajalce nalog zaščite, reševanja in pomoči in obveznosti o ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– določa izvajalce javne gasilske službe,
– določa programske aktivnosti in naloge sistema varstva občine upravnim organom in službam,
– sklepa o ustanovitvi in imenuje organe vodenja civilne zaščite,
– sklepa o organiziranju in ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– zahteva pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje v skladu z zakonom,
– imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– občinskemu svetu podaja oceno o pripravljenosti sistema varstva občine,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika civilne zaščite občine in štab civilne zaščite.
Poveljnik civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu, regijskemu poveljniku civilne zaščite pa za uresničevanje tistih usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma slednjemu nadrejeni poveljnik civilne zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi.

Poveljnik civilne zaščite občine ima pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:
– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
– vstop v stanovanje,
– uporabo določenih sredstev ali zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo,
– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,
– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje,
– porušitev objekta oziroma posek drevja.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik civilne zaščite občine odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.
Poveljnik civilne zaščite občine lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, lahko poveljnik civilne zaščite občine izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.
O odločitvah poveljnika civilne zaščite občine po tem členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo lahko poveljnik civilne zaščite občine v nujnih primerih odredi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.
Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah odloča župan.

Naloge občinske uprave
Občinska uprava opravlja naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– izdela predlog občinskega programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom,
– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanje in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju s štabom civilne zaščite občine,
– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom civilne zaščite občine,
– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
– zagotavlja pogoje za delo poveljnika civilne zaščite občine, štaba civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini,
– spremlja in usklajuje organiziranje civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– pripravlja programe in organizira ter izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč,
– v primeru večjih nesreč nudi logistično podporo štabu civilne zaščite in vpoklicanim enotam.
Občinska uprava skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini v skladu z oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja ter merili za organiziranje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo posledic nesreč župan imenuje komisijo za ocenjevanje škode.
Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče, in jo predložijo občinski komisiji v oceno in potrditev.
Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisija ocenjuje na podlagi metodologije za ocenjevanje škode.

Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja pristojni inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Skladno s svojimi pristojnostmi opravlja občinska inšpekcija nadzor nad izvajanjem tega odloka, predvsem v določilih, ki se nanašajo na preprečevanje naravnih in drugih nesreč v povezavi z veljavnimi odloki v občini.

Občina organizira izobraževanje kot neobvezno obliko usposabljanja občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov.

Za pripadnike organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter civilne zaščite organizira izobraževanje in usposabljanje skladno s predpisanimi programi usposabljanja.

Usposabljanje opravljajo skladno s svojimi načrti tudi upravljavci javnih služb na področju zaščite, reševanja in pomoči, društva in druge organizacije, gospodarske združbe ter druge organizacije, ki nastopajo kot izvajalci v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini.

Programi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se financirajo oziroma sofinancirajo iz občinskega proračuna na podlagi predpisov in aktov občine za to področje.
Višino sredstev določi občinski svet občine s proračunom. Poleg proračunskih sredstev se sistem financira tudi iz združenih sredstev lokalnih skupnosti, iz sredstev gospodarskih družb, namenskih sredstev požarnega sklada, prostovoljnih prispevkov, daril, mednarodne pomoči in iz drugih virov.

Fizična ali pravna oseba, ki namenoma ali iz velike malomarnosti povzroči ogroženost, katere posledica je ukrepanje po tem odloku, in v zvezi s tem nastanejo stroški, mora pokriti:
– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij,
– stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje, ter
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno.

Za ostale prekrške se pravne ali fizične osebe kaznujejo v skladu z veljavno zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih.

Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij. Zahtevek za plačilo stroškov, izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, posreduje župan občine. Če povzročitelj ni znan, krije stroške občina iz občinskega proračuna (rezerve).
Predlog za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravi štab civilne zaščite občine. Izvajalci programov in projektov s tega področja, ki se financirajo iz občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o porabi teh sredstev. Gospodarske družbe, zavodi in ustanove morajo zagotoviti sredstva za nadomestilo plač za zaposlene v času njihovega usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške.

Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba uskladiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.