Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 – Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 17/08 (21/08 – popr.), 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 45/10 – ZIntPK), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 3/08) in 16. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 11/07 in 54/10) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 32. seji dne 12. 6. 2014 sprejel

(1) Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Rečica ob Savinji (v nadaljevanju: Odlok) določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Rečica ob Savinji (v nadaljevanju: občina).
(2) S tem Odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,
2. vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4. pravice in obveznosti uporabnikov,
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
7. nadzor nad izvajanjem javne službe,
8. kazenske določbe.

(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
– prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb;
– čiščenje in obdelavo komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi;
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb;
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(3) Za javno službo se šteje tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh.

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru solastništva stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena v večstanovanjskih stavbah brez upravnika obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov stavbe, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena v večstanovanjskih stavbah z upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki stavbe v skladu s predpisom, ki ureja stanovanja.

Izrazi uporabljeni v tem Odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonu s področja varstva okolja in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.

Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega Odloka, ki niso posebej urejena s tem Odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

(1) Javna služba se opravlja v Javnem podjetju Komunala, d.o.o., Mozirje (v nadaljevanju: Javno podjetje).
(2) Pooblastilo za opravljaje javne službe je podeljeno z Odlokom o gospodarskih javnih službah.

Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega Odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.

(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, in
– odvajanje in čiščenje odpadne padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati:
– male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki jo zagotavlja občina,
– nepretočne greznice, ki jih zagotavlja občina in upravlja izvajalec javne službe.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(5) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.

(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb izven teh območij zagotavljati:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje na komunalni ali skupni čistilni napravi;
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo 50 PE in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb. Izvajalec javne službe zagotoviti prevzem blata pri uporabniku javne službe v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi;
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, in
– prve meritve in obratovalni monitoring za male čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.
(2) V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za stavbe izven območij poselitve, ki so priključene na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, uporabljajo določbe iz prejšnjega člena.

(1) Za komunalno, industrijsko ali padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic mora izvajalec javne službe zagotoviti ustrezno čiščenje na komunalni čistilni napravi, skupni čistilni napravi ali čistilni napravi za padavinsko odpadno vodo.
(2) Za neobdelano blato iz malih komunalnih čistilnih naprav in komunalnih ali skupnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata, mora izvajalec javne službe zagotoviti ustrezno obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
(3) Obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, ter na padavinsko odpadno vodo s streh in javnih površin, ki se odvaja v javno kanalizacijo, izvajalec javne službe izvaja v okviru obveznih storitev iz 8. in 9. člena tega Odloka.

(1) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave, mora kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt gospodarjenja z blatom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. V načrt gospodarjenja z blatom mora izvajalec javne službe vključiti tudi ravnanje z neobdelanim blatom, ki ga prevzema v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Načrt gospodarjenja z blatom iz prejšnjega odstavka mora biti izdelan v skladu z operativnim programom, ki ureja ravnanje z blatom iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav.

(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu z določili uredbe, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, za obdobje štirih koledarskih let in ga pošlje občini v potrditev najkasneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. Po potrditvi občine program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(2) V primeru sprememb v času veljavnosti programa iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec javne službe program spremeni in ga pošlje občini v potrditev. Po potrditvi občine program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(3) Občina program potrdi, če je skladen z določili tega Odloka.
(4) Program iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe objaviti na svetovnem spletu ter uporabnikom javne službe omogočiti vpogled tudi v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.

Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju iz prejšnjega člena, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi izven območja iz prejšnjega člena, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na območjih iz prejšnjega člena komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki jo zagotavlja občina, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje, malo čistilno napravo pa upravlja izvajalec javne službe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na območjih iz prejšnjega člena komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v nepretočno greznico, ki jo zagotavlja občina in upravlja izvajalec javne službe, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(5) Na območjih, ki niso območja iz prejšnjega člena, morajo lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo manjšo od 50 PE v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, njen upravljavec pa mora zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko, če je skupna obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb manjša od 50 PE, komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali stavbah, izjemoma zbira v nepretočni greznici, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje, njen upravljavec pa mora zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe.
(7) Na območjih, ki niso območja iz prejšnjega člena, se lahko komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe.

(1) Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo. Rok za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dvanajst mesecev od prejema obvestila iz šestega odstavka 27. člena tega Odloka. Tudi v primeru, če se uporabnik v navedem roku ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje, nastane obveznost plačila storitve po tem Odloku.
(2) Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo najkasneje v roku 30 dni.
(3) Ne glede na določila prvega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan urediti izgradnjo nepretočne greznice oziroma male komunalne čistilne naprave, skladno s predpisi. Nesorazmerno draga storitev je tista, ki presega povprečni strošek za več kot 100  %.
(4) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena priključitev na javno kanalizacijsko omrežje prav tako ni obvezna v primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo, ki je bila izgrajena in predana v uporabo skladno s predpisi.
(5) V primeru spora o tem, ali obstoji dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, odloči o tem v upravnem postopku pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
(6) Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec izdati v skladu z določili tega Odloka, ter pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967 in je za objekt odmerjen komunalni prispevek.
(7) Uporabnik mora pred priključitvijo z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev gospodarske javne službe, ki je predmet tega Odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba, na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma objektov.
(8) Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo greznic poda izvajalec na zahtevo uporabnika.

(1) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
(2) Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.
(3) Stroški izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega priključka bremenijo uporabnika javne službe.
(4) Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo.
(5) Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji.
(6) Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe.
(7) Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika.
(8) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika.
(9) Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti.

(1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika.
(2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti:
1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
2. potrjen izris iz katasterskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
3. grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,
4. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe.

(1) Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila iz osmega odstavka 16. člena tega Odloka.
(2) Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
– je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
– odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi,
– izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz osmega odstavka 16. člena tega Odloka.
(3) Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma pred povečanjem obstoječe priključne moči mora bodoči uporabnik plačati pristojbino v skladu z merili, določenimi v tehničnem pravilniku in ceniku storitev. O plačilu pristojbine skleneta bodoči uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo.

(1) Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta.
(2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.
(3) Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo.
(4) Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega Odloka in tehničnega pravilnika na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.
(2) Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oziroma uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti redno praznjenje nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in prevzem, čiščenje ter obdelavo komunalne odpadne vode in neobdelanega blata pri upravljavcu komunalne ali skupne čistilne naprave.
(2) Izvajalec javne službe zaračuna uporabniku stroške praznjenja nepretočnih greznic in prevzema, čiščenja ter obdelave komunalne odpadne vode in neobdelanega blata pri upravljavcu komunalne ali skupne čistilne naprave iz prvega odstavka tega člena, na podlagi cenika izvajalca javne službe.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic.
(2) Prevzem blata iz obstoječih greznic mora izvajalec javne službe zagotoviti enkrat na tri leta.
(3) Stroške prevzema blata iz obstoječih greznic zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi cenika izvajalca javne službe.
(4) Določila tega člena se ne uporabljajo za obstoječe greznice, iz katerih se blato uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(1) Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva javnih povoznih in javnih manipulativnih površin. Za izvedbo ponikanja je potrebno pridobiti soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje.
(2) Če ni možnosti izvedbe ponikanja in je možna priključitev na javno kanalizacijo, se padavinske vode obvezno odvajajo v javno kanalizacijo.
(3) Če ni možnosti izvedbe odvajanja na način iz prejšnjih dveh odstavkov, se lahko izjemoma padavinska voda odvaja v naravne odvodnike (vodotoke). Za odvod meteorne vode v naravne odvodnike (vodotoke) je potrebno pridobiti soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje.
(4) Prepovedano je odvajanje padavinske vode na javne ceste in druge javne površine.

(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če:
– z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
– odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– kakovost odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni, s tem Odlokom in tehničnim pravilnikom,
– če uporabnik ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem Odlokom in tehničnim pravilnikom,
– če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,
– če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.
(2) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
(3) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.
(4) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.
(5) Stroški prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.

(1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2) O prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.
(3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure, obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.

(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.
(3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna in padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso objekti javne kanalizacije, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje komunalno odpadno vodo in blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode in blata pri uporabnikih storitev,
– o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in
– o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave, ki niso objekti javne kanalizacije, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejemu programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena obvestiti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.
(6) Ob izgradnji nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove uporabnike in organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje pogoje za izvedbo priključka.

Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kakovostnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
– omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
– redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
– redno kontrolirati sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe,
– pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
– obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
– redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na podlagi izdanih računov,
– odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,
– dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo,
– dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode,
– uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelavno v skladu s predpisi,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in obračun stroškov,
– dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta,
– dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalne odpadne vode, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.

(1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov, določenih z zakonom ali Odlokom občine.

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov, določenih z zakonom ali Odlokom občine.

(1) Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
(2) Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Infrastrukturne objekte in naprave kanalizacije iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem Odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(4) Uporaba infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je vzpostavljen javni kanalizacijski sistem.
(5) Infrastruktura lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestovanjem ali drugih stvarnih pravic.

(1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in male komunalne čistilne naprave, z zmogljivostjo enako in večjo od 50 PE, v katere se odvaja odpadna iz nestanovanjskih stavb, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju.

Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav ter redno osveževati podatke z Geodetsko upravo RS.
(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(5) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe, so:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega Odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega Odloka.
(3) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev od uveljavitve tega Odloka.
(2) Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

(1) Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik storitev navedenih, v tem Odloku, in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(2) Cenik storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

(1) Z globo 1.200 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– ne priključi svojih objektov na javno kanalizacijo (prvi odstavek 15. člena),
– uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (peti odstavek 16. člena),
– pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe (prvi odstavek 17. člena),
– priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno (drugi odstavek 18. člena),
– ne odklopi priključka v skladu z določili tega Odloka (19. člen),
– prekine odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku (drugi odstavek 30. člena),
– v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju z določili 31. člena tega Odloka,
– ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda (prvi odstavek 32. člena).
(2) Z globo 500 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik.
(3) Z globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.

(1) Z globo od 2.000 € do 4.000 € se za prekršek kaznuje izvajalca javne službe, če:
– ravna v nasprotju z drugim in osmim odstavkom 15. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 32. člena,
– ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 38. člena.
(2) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(3) Ostale globe izvajalca so določene v 23. členu Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13).

Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 55/08).

Ta Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.