Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 –ZPNačrt-A, 57/12 – ZPNačrt-B, 109/12 – ZPNačrt-C, 70/08 – ZVO-1B, 80/10 – ZUPUDPP, 57/12 – ZUPUDPP-A, 43/11 – ZKZ-C) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 27. redni seji dne 19. junija 2014 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Liko Liboje (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN;
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Z OPPN so znotraj ureditvenega območja predvidene novogradnja proizvodno-poslovne stavbe, prizidava k obstoječi proizvodni hali, prenova obstoječega gospodarskega poslopja, ureditev obstoječe zunanje deponije s tremi nadstrešnicami, ureditev utrjenih in zelenih zunanjih površin ter komunalna in prometna ureditev območja.

Sestavni deli OPPN so:

I.     Besedilo odloka
II.    Grafični del, ki obsega naslednje grafične
       načrte:
1.     Načrt namenske rabe prostora
1.1    Izsek iz Občinskega prostorskega načrta
       Občine Žalec
       (v nadaljnem besedilu OPN) s prikazom meje
       območja OPPN                                  M 1:2000
2.     Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
       urejanja prostora
2.1    Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
       urejanja prostora                              M 1:500
3.     Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1    Katastrski načrt s prikazom območja OPPN       M 1:500
3.2    Geodetski načrt s prikazom območja OPPN        M 1:500
3.3    Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem
       načrtu                                         M 1:500
3.4    Zakoličbeni načrt in načrt parcelacije –
       prikaz na geodetskem načrtu                    M 1:500
4.     Načrt arhitekturnih, krajinskih in
       oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1    Arhitekturna zazidalna situacija               M 1:500
4.2    Regulacijska karta                             M 1:500
4.3    Značilni prerezi                               M 1:500
4.4    Prometnotehnična situacija in idejna
       višinska regulacija s prikazom
       intervencijskih poti                           M 1:500
4.5    Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav       M 1:500.

Priloge OPPN so:
1. prikaz stanja prostora,
2. izvleček iz OPN,
3. strokovne podlage (priloga v posebni mapi),
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 07-030 v juniju 2014.

1. Obseg
Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 196/2, 196/6, 196/7, 196/8, 196/9, 196/10, 196/11, 197, 198, 200/1, 200/2, 202/5, 202/8, 204/4, 204/5, *35/2, 1008/3 in 1008/4 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 196/3, 196/4, 202/10, 204/2, 204/3, 123/1, 123/2 in 1010/1, vse katastrska občina Liboje.
Površina območja OPPN znaša 20.489 m2.
2. Meja
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt parcelacije – prikaz na geodetskem načrtu«.
3. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote:
– PE1 – površine, namenjene prizidavi k obstoječi proizvodni hali ali novogradnji proizvodne hale,
– PE2 – površina, kjer stoji obstoječa poslovna stavba in površina, ki je namenjena ureditvi zunanje deponije materiala s tremi nadstrešnicami ter površina, namenjena obvodnim ureditvam;
– PE3 – površina, kjer stoji obstoječe kmečko gospodarsko poslopje in površina, ki je namenjena ureditvi proizvodno-poslovne stavbe ter površina, namenjena obvodnim ureditvam;
– C – površine, namenjene javnim cestam.
Meja območja OPPN in meje prostorskih enot so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.

Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po lokalni cesti Petrovče–Liboje–Košnica.
Območje OPPN je s tremi odseki lokalnih cest, cesta C1 (LC 490012), cesta C2 (LC 490013 in cesta C3 (LC 490091), razdeljeno na tri prostorske enote (PE1, PE2 in PE3), ki se prometno priključujejo na lokalne ceste.
Prostorska enota PE1 se priključuje na lokalno cesto C1 preko skupnega priključka z lokalno cesto LC 991201, ki vodi do Svete Neže.
Prostorska enota PE2 se na lokalno cesto C1 priključuje s tremi cestnimi priključki. Ker interni promet med prostorsko enoto PE1, kjer je proizvodna hala, in prostorsko enoto PE2, kjer je odprto skladišče, poteka čez lokalno cesto, se zaradi prometne varnosti ohranja le severni priključek, preko katerega se prostorska enota PE2 priključuje na lokalno cesto C1. Ostala dva priključka se zaradi prometne varnosti ukine.
Preko prostorske enote PE3 poteka dovoz na zemljišča južno od nje.
S predvideno rekonstrukcijo in širitvijo javnih cest v območju OPPN se bo povečala prometna varnost.
Območje obdajajo kmetijska zemljišča, na vzhodni strani meji na potok Libojska Bistrica.
Vzhodni del območja OPPN je porasel z drevjem in grmičevjem ter se strmo spušča proti vodotoku Libojska Bistrica, zato je v tem delu predvidena ohranitev zelenih površin. Obstoječa črpalnica v prostorski enoti PE3 delno sega na priobalno zemljišče. V vodotok bodo preko zadrževalnikov speljani padavinske odpadne vode in izpusti iz malih čistilnih naprav.
Območje prečka prostozračni NN elektroenergetski vod, ki ga bo zaradi gradnje v prostorski enoti PE3 treba pokabliti. Na južni strani prostorske enote PE3 je razdelilna postaja.
Predvidena gradnja bo vplivala na podobo krajine, zato so z OPPN določeni pogoji za umestitev objektov v prostor in za njihove največje gabarite.
Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitve naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

1. Namembnost
V stavbah so dopustne naslednje dejavnosti:

    Prostorska enota PE1:
    12510    Industrijske stavbe,
    12520    Rezervoarji, silosi in skladišča: pokrite skladiščne
             površine.
    Prostorska enota PE2:
    12510    Industrijske stavbe,
    12520    Rezervoarji, silosi in skladišča: pokrite skladiščne
             površine,
    12420    Garažne stavbe,
    12203    Druge poslovne stavbe: stavbe s pisarnami in
             poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju
             podjetij.
    Prostorska enota PE3:
    12510    Industrijske stavbe,
    12520    Rezervoarji, silosi in skladišča: pokrite skladiščne
             površine,
    12203    Druge poslovne stavbe: stavbe s pisarnami in
             poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju
             podjetij,
    12301    Trgovske stavbe (v objektu O4 le kot dopolnilna
             dejavnost za prodajo lastnih proizvodov, največ 30 %
             površin celotne stavbe),
    12420    Garažne stavbe,
    12620    Muzeji (samo v stavbi O3).

2. Zazidalna zasnova
Prostorska enota PE1
V prostorski enoti PE1 je na južni strani dopustna prizidava k obstoječi proizvodni hali. Prizidava sledi obstoječi gradbeni liniji in obstoječemu vertikalnemu gabaritu. Dopustni sta tudi odstranitev obstoječe stavbe in gradnja nove proizvodno-skladiščne hale znotraj gradbene meje.
Prostorska enota PE2
V prostorski enoti PE2 je poleg obstoječe upravne stavbe O2 in obstoječega odprtega skladišča dopustna gradnja treh nadstrešnic. Nadstrešnici N1 in N3 sta že zgrajeni.
Prostorska enota PE3
V prostorski enoti PE3 je dopustna obnova obstoječega gospodarskega poslopja O3 in v njem ureditev trgovske, razstavne ali muzejske dejavnosti. Znotraj gradbene meje je dopustna gradnja stavbe za proizvodno, skladiščno ali poslovno dejavnost.
4. Zasnova zunanje ureditve
Prostorska enota PE1
V prostorski enoti PE1 je predvidena ohranitev obstoječe zunanje ureditve s cestnim priključkom na lokalno cesto in manipulacijskimi površinami na severni strani. Predvidena je ohranitev obstoječih zelenih površin: obcestne zelene brežine in zelene brežine vzdolž zahodnega roba parcele.
Prostorska enota PE2
V prostorski enoti PE2 se ohranja severni priključek na lokalno cesto C1. Obstoječi priključek z odprtega skladišča in priključek na severni strani stavbe O2 se ukinjata. Parkirišče za zaposlene ima nov dostop čez odprto skladišče preko severnega priključka, ki se ohranja. Uvoz na severni strani upravne stavbe je ohranjen samo kot dostop za intervencijska vozila. Predvidena je ureditev novega parkirišča na jugovzhodni strani upravne stavbe. Parkirišče ne sme segati na priobalno zemljišče. Na vzhodni strani na brežini proti vodotoku je na parcelah P2/4 in P2/5 predvidena ohranitev zelene površine z naravno obrežno vegetacijo.
Prostorska enota PE3
V prostorski enoti PE3 je predvidena ureditev cestnega priključka na lokalno cesto C3 ter utrjenih manipulacijskih in parkirnih površin. Po zahodnem in južnem robu parcele P3/1 je obvezna ureditev najmanj 3,00 m širokega zelenega pasu. Na brežini na vzhodni strani parcele P3/1 je predvidena ohranitev obrežne vegetacije. V prostorski enoti PE3 je na parceli P3/2 urejen dovoz na sosednja zemljišča na južni strani območja OPPN.
Ograja ob potoku na vzhodni strani ne sme segati na priobalno zemljišče, ki je pri vodotokih 2. reda široko 5,00 m.
Minimalen dopusten odmik ograje od roba vozišča znaša:
– na strani brez pločnika 0,75 m, če to dopuščajo pogoji preglednosti na cestnih priključkih,
– na strani s pločnikom 1,50 m, razen na ožinah pri objektih O1 in O2, kjer se lokalno lahko zoži na 1,20 m.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija«.

Na celotnem območju OPPN, razen na vodnem in priobalnem zemljišču ter na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje nezahtevne in enostavne objekte:
– spominska obeležja,
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– vodnjake in okrasne bazene,
– javne telefonske govorilnice,
– malo komunalna čistilna naprava zmogljivosti do 200 PE,
– ograje do višine 2,40 m.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih cestnih objektov, priključkov na objekte javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
V prostorskih enotah PE1, PE2 in PE3 so v sklopu parkirišč in manipulativnih površin dopustni nadstreški nad prostori za zbiranje odpadkov.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo izpolnjevati zahteve veljavnega podzakonskega predpisa, ki ureja pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.
Ograje je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. Pri odmiku ograje od roba vozišča je treba upoštevati odmike navedene v 9. členu tega odloka.

Stavbe morajo biti preprostih geometrijskih oblik. Fasade objektov morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali. Barve in materiali znotraj prostorske enote morajo biti skladni.
Prostorska enota PE1:
– prizidava: streha je v istem naklonu kot obstoječi objekt,
– novogradnja: strehe so lahko ravne ali pod blagim naklonom do največ 10 stopinj.
Prostorska enota PE2:
– nadstrešnice N1, N2, N3: streha enokapnica. Naklon se prilagodi dejansko izvedenemu stanju streh pri obstoječih nadstrešnicah N1 in N3. Streha nadstrešnice N2 mora imeti enak naklon kot je pri nadstrešnici N3. Dopustno je zapiranje nadstrešnic oziroma njihova preureditev v zaprte stavbe.
– obstoječi objekt O2: dopustni so le posegi, ki so nujni za funkcionalno in varno rabo stavbe (izvedba strešnih oken, nadstreškov nad vhodi, požarnih stopnic ipd.) in bistveno ne spreminjajo zunanje podobe stavbe.
Prostorska enota PE3:
– novogradnja: streha je lahko ravna ali pod blagim naklonom do največ 10 stopinj,
– obstoječe kmečko gospodarsko poslopje O3: dopustni so le posegi na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so nujni za funkcionalno in varno rabo stavbe in bistveno ne spreminjajo zunanje podobe stavbe.

Vozne in parkirne površine, pešpoti ter pohodne površine in ploščadi ob stavbah bodo tlakovane ali utrjene. Vozne in parkirne površine na gradbenih parcelah morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki naj bodo opremljeni s peskolovi in lovilniki olj, če to zahtevajo predpisi.
Krajinska ureditev območja OPPN mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je območje OPPN umeščeno. Obstoječo avtohtono vegetacijo ob vodotoku je treba ohraniti. Za zasaditev dreves v zelenem pasu vzhodno od ceste C3 in južno od ceste C2 v prostorski enoti PE3 je treba izbrati avtohtone drevesne vrste, enako velja za zasaditve ob parkirnih površinah v prostorski enoti PE2. Ob parkirnih površinah je treba zasaditi na vsaka 4 parkirna mesta najmanj po 1 drevo.
Avtohtone drevesne vrste za zasaditve:
gaber (Carpinus betulus), gorski javor (Acer pseudoplatanus), brest (Ulmus glabra), mali jesen (Fraximus ornus), bukev (Fagus sylvatica), jerebika (Sorbus aucuparia).
Višinske razlike morajo biti premoščene z blagimi klančinami in ozelenjenimi brežinami. Izjemoma, kadar ni možnosti za druge prostorske rešitve, je dopustna izvedba podpornih zidov z višino do 1,50 m. Obstoječi podporni zidovi z višino nad 1,50 m se lahko ohranijo, vendar jih je treba vsaj delno zazeleniti.
Urejanje zunanjih površin zajema:
Prostorska enota PE1:
– Tlakovane površine ob stavbi so namenjene manipulacijskim površinam.
– Ob vzhodnem in zahodnem robu prostorske enote je s travo zasajena brežina.
Prostorska enota PE2:
– Asfaltirane površine so namenjene odprtemu skladišču, manipulacijskim površinam in parkiriščem.
– Na vzhodnem delu je treba ohraniti zelene površine z naravno obrežno vegetacijo na strmi brežini ob vodotoku.
– Na vzhodni strani prostorska enota PE2 zajema tudi del vodnega in priobalnega zemljišča. Za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču je treba pridobiti vodno soglasje. Na vodnem in priobalnem zemljišču je dovoljena samo gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo.
Prostorska enota PE3:
– Asfaltirane površine so namenjene manipulacijskim površinam in parkiriščem.
– Na vzhodnem in severnem delu se ohranjajo zelene površine z naravno obrežno vegetacijo na strmi brežini ob vodotoku.
– Po južnem in zahodnem robu je predviden najmanj tri metre širok zeleni pas, ki mora biti ob cesti C2 zasajen z visoko vegetacijo.
– Z avtohtonimi drevesnimi vrstami je treba zasaditi zelene pasove ob parkirnih površinah.
– Na vzhodni strani prostorska enota PE3 zajema tudi del vodnega in priobalnega zemljišča. Za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču je treba pridobiti vodno soglasje. Na vodnem in priobalnem zemljišču je dovoljena samo gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo.
Ograje
Razmejitev med javnimi površinami in proizvodno-skladiščnimi površinami je treba izvesti z žičnimi ali lahkimi kovinskimi ograjami na nizkem parapetnem zidu ali brez njega. Parapetni zid je lahko visok od 20 do 50 cm, merjeno od kote terena. Višina celotne ograje je od 1,80 m do 2,40 m, merjeno od kote terena pri ograji. Pri odmiku ograje od roba vozišča je treba upoštevati odmike navedene v 9. členu tega odloka.
Prostorska enota PE1:
Ograja poteka na vzhodu po meji parcele P1, na zahodu in severozahodu pa po podpornem zidu ob robu zelenice. Ograjena je tudi parcela razdelilne postaje.
Prostorska enota PE2:
Ograja poteka po zahodni meji parcele P2/1, po vzhodni meji parcele P2/1 od nadstrešnice N1 do parkirišča za obiskovalce jugovzhodno od poslovne stavbe O2 ter po severnem robu parkirišča. Dopustna je tudi funkcionalna pregraditev površin znotraj parcele P2/1. Ograja ne sme segati na priobalno zemljišče.
Prostorska enota PE3:
Ograja poteka po parcelnih mejah parcele P3/1. Dopustna je tudi funkcionalna pregraditev površin znotraj parcele P3/1. Ograja ne sme segati na priobalno zemljišče.

1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajene stavbe v etažah nad terenom ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– višina stavbe (H max) je najvišja točka stavbe, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju. Nad to koto je dopustna izvedba tehničnih naprav, strojnic, telekomunikacijskih naprav in podobno, ni pa dopustna izvedba mansarde ali izkoriščene podstrehe;
– faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb,
– meja priobalnega zemljišča (VZ) omejuje 5,00 m širok pas, merjeno od zgornjega roba brežine vodotoka. Na priobalnem zemljišču gradnja stavb ni dopustna. Dovoljena je gradnja objektov javne komunalne in druge infrastrukture ter priključkov na javno infrastrukturo.
Regulacijski elementi so določeni v grafičnem načrtu 4.2 »Regulacijska karta«. Točke za zakoličbo gradbenih mej so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt parcelacije – prikaz v geodetskem načrtu«.
Geokoordinate točk s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu so navedene v obrazložitvi odloka.
2. Lega in tlorisni gabariti
Stavba O1:
– tlorisna dimenzija: znotraj gradbene meje (GM)
– FZ = največ 0,55
Nadstrešnica N1:
– tlorisna dimenzija: 17,70 m x 8,10 m
Nadstrešnici N2, N3:
– tlorisna dimenzija: 16,20 m x 7,20 m
Stavba O4:
– tlorisna dimenzija: znotraj gradbene meje (GM)
Minimalen dopusten odmik objektov od roba vozišča znaša:
– na strani brez pločnika 0,75 m, če to dopuščajo pogoji preglednosti na cestnih priključkih,
– na strani s pločnikom 1,50 m, razen pri objektih O1 in O2, kjer se lokalno odmik lahko zoži na 1,20 m.
Lega in tlorisni gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih 3.4. »Zakoličbeni načrt in načrt parcelacije – prikaz na geodetskem načrtu« in 4.2. »Regulacijska karta«.
3. Višinski gabariti
Stavba O1 je lahko podkletena, če to dopušča geomehanska sestava tal.
Največji dopustni višinski gabariti nad terenom so:
Stavba O1:
– novogradnja na mestu stavbe O1: H max = 10,00 m
– dozidava stavbe O1: H max = višina obstoječe hale
Nadstrešnice N1, N2 in N3:
– H max = 4,00 m
Stavba O4:
– H max = 10,00 m
4. Višinske kote terena in pritličja

    Kota pritličja stavbe O1:    309,85 m. n. v.
    Kota pritličja stavbe N2:    307,85 m. n. v.
    Kota pritličja stavbe O4:    309,50 m. n. v.

Idejne višinske kote terena so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.
5. Zmogljivosti območja
Površina območja OPPN je 20.489 m2.

    Prostorska enota PE1:
    Površina prostorske enote:          3.403 m2
    Prostorska enota PE2:
    Površina prostorske enote:          9.304 m2
    Prostorska enota PE3:
    Površina prostorske enote:          4.636 m2
    Prostorska enota C:
    Površina prostorske enote:         3.146 m2.

Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota PE1:
P1: parcela, namenjena prizidavi ali novogradnji stavbe O1, ki obsega zemljišči s parcelno številko 202/5 in 202/8 ter dela zemljišč s parcelnima številkama 204/4 in 1008/3, vsa k.o. Liboje. Površina P1 meri 3.250 m².
RP: parcela obstoječe razdelilne postaje, ki obsega zemljišče s parcelno številko 204/5, k.o. Liboje. Površina RP meri 153 m².
2. Prostorska enota PE2:
P2/1: parcela obstoječe stavbe O2 in obstoječega odprtega skladišča, namenjena tudi gradnji nadstrešnic N1, N2 in N3, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 196/2 in 197 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 196/6, 198 in 200/1, vsa k.o. Liboje. Površina P2/1 meri 6.086 m².
P2/2: parcela vodnega in priobalnega zemljišča, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 196/3, k.o. Liboje. Površina P2/2 meri 407 m².
P2/3: parcela vodnega in priobalnega zemljišča, ki obsega zemljišče s parcelno številko 196/9, k.o. Liboje. Površina P2/3 meri 182 m².
P2/4: parcela zelenih površin, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 196/6, k.o. Liboje. Površina P2/4 meri 2.473 m².
P2/5: parcela zelenih površin, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 196/6, k.o. Liboje. Površina P2/5 meri 7 m².
VZ1: parcela priobalnega zemljišča, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 196/6, k.o. Liboje. Površina VZ1 meri 3 m².
VZ2: parcela vodnega in priobalnega zemljišča, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 196/6, k.o. Liboje. Površina VZ2 meri 146 m².
3. Prostorska enota PE3:
P3/1: parcela, namenjena gradnji stavbe O1, ki obsega zemljišče s parcelno številko 196/10 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 196/7, 200/2 in *35/2, vsa k.o. Liboje. Površina P3/1 meri 4.149 m².
P3/2: parcela, namenjena dovozu na zemljišče v sosednjem območju, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 123/1, k.o. Liboje. Površina P3/2 meri 100 m².
Č: parcela obstoječe črpalnice, ki obsega zemljišče s parcelno številko 196/11, k.o. Liboje. Površina Č meri 117 m².
VZ3: parcela vodnega in priobalnega zemljišča, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 196/7, k.o. Liboje. Površina VZ3 meri 270 m².
4. Prostorska enota C:
C1: parcela, namenjena širitvi ceste C1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1008/3, 204/4, 204/3, 204/2, 1010/1, 196/4, 198, 200/1, 1008/4 in 196/6, vsa k.o. Liboje. Površina C1 znaša 1.271 m².
C2: parcela, namenjena širitvi ceste C2, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 196/6, 196/7, 196/8 in 1008/4, vsa k.o. Liboje. Površina C2 znaša 462 m².
C3: parcela, namenjena širitvi ceste C3, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1010/1, 202/10, 196/7, *35/2 in 123/2, vsa k.o. Liboje. Površina C3 znaša 963 m².
C4: parcela, namenjena ureditvi križišča, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1010/1, 202/10, 196/7, *35/2, 200/2, 1008/4, 196/8, 200/1 in 196/6, vsa k.o. Liboje. Površina C4 znaša 450 m².
5. Točke za zakoličbo parcel:
Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt in načrt parcelacije – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk za zakoličbo so navedene v obrazložitvi odloka.

Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča javnih cest z oznakami C1, C2, C3 in C4 ter merijo 3.146 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije – prikaz na katastrskem načrtu« ter št. 3.4 »Zakoličbeni načrt in načrt parcelacije – prikaz na geodetskem načrtu«.

V območju OPPN je gradnjo objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo mogoče izvajati fazno, v zaključenih etapah. Zaključena etapa je gradnja posamezne stavbe in pripadajoče ureditve ob njej. Za vsako etapo je treba zagotoviti dostop do stavb, zadostno število parkirnih mest ter tisti del komunalne in energetske infrastrukture, ki je potreben za oskrbo objektov znotraj etape.
Sočasno z rekonstrukcijo občinskih cest je treba izvajati tudi vso načrtovano infrastrukturo v cestah.
Pred ali sočasno z gradnjo objektov in drugih ureditev v prostorski enoti PE1 morata biti izvedeni:
– rekontrukcija križišča cest C1 in C2 z ureditvijo prehodov za pešce in pločnikov v območju križišča,
– javna razsvetljava vzdolž pločnika ceste C1 in v območju križišča.
Pred ali sočasno z gradnjo objektov in drugih ureditev v prostorski enoti PE2 morajo biti izvedeni:
– rekontrukcija križišča cest C1 in C2 z ureditvijo prehodov za pešce in pločnikov v območju križišča,
– izvedba javne razsvetljave vzdolž pločnika ceste C1 in v območju križišča,
– cestni priključek na severni strani prostorske enote PE2, ki se ohranja,
– ukinitev obstoječega cestnega priključka na manipulativne površine,
– ukinitev obstoječega priključka na severni strani poslovne stravbe O2 in na njegovem mestu ureditev dostopa preko znižanega robnika pločnike za potrebe intervencije.
Pred ali sočasno z gradnjo objektov in drugih ureditev v prostorski enoti PE3 morajo biti izvedeni:
– rekontrukcija križišča cest C1 in C2 z ureditvijo prehodov za pešce in pločnikov v območju križišča,
– rekonstrukcija in razširitev ceste C3 z izvedbo pločnika in javne razsvetljave,
– rekonstrukcija in razširitev ceste C2 z izvedbo pločnika in javne razsvetljave.

Na območju OPPN je enota kulturne dediščine Liboje – Gospodarsko poslopje na domačiji Liboje 26 (EŠD 27115). Gre za objekt profane stavbne dediščine iz 19. stoletja.
Nadstropno zidano gospodarsko poslopje s prislonjenim kozolcem na štiri okna je z daljšo fasado postavljeno ob breg oziroma cestno brežino. Na zatrepnih fasadah so opečne prezračevalne line. Opečne prezračevalne line so tudi na vzhodni fasadi, ki je obrnjena na dvorišče, vendar so line delno zazidane. Dvokapna streha s čopi je podaljšana nad prislonjen kozolec, ter krita z opeko. Gospodarsko poslopje je nekdaj spadalo v sklop domačije Liboje 26, sedaj pa je v lasti Liko d.d. Liboje. Objekt je svojo prvotno funkcijo izgubil in je sedaj namenjen skladiščenju materiala.
Kljub izgubi prvotne funkcije je omenjeno gospodarsko poslopje pomembno zaradi svoje zgodovinske in gradbene pričevalnosti. Prikazuje nam način gospodarjenja in življenja v preteklosti. Na področju Občine Žalec je v tipološkem pogledu eno izmed redkih evidentiranih in je varovano z Občinskim prostorskim načrtom Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13).
V območjih kulturne dediščine, opredeljenih v strokovnih zasnovah, pravni režim predpisuje:
– prepovedana je odstranitev (rušenje) registrirane kulturne dediščine,
– prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot,
– v okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine).
Dovoljeni so posegi v prostor in prostorske rešitve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Usmeritve za varovanje stavbne dediščine:
Zlasti se varuje:
– tlorisna in višinska zasnova,
– konstrukcijska zasnova in gradivo,
– oblikovanost zunanjščine (arhitekturna členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, gradiva, barva, detajli itd.),
– funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na javni prostor,
– ožja okolica (pripadajoči odprti prostor) z niveleto površin ter lega, namembnost in oblikovanost pripadajočih objektov in površin – odnos do drugih objektov na parceli (vključno z vegetacijo in drugimi naravnimi prvinami) ter odnos do sosednjih stavb,
– vsebinski in prostorski kontekst navezave stavbe z okolico – vedute,
– varuje se tudi širša okolica objektov, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin,
– v stavbno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo tal
Med urejanjem območja je treba rodovitni del prsti ustrezno odstraniti in deponirati tako, da se ohranita rodovitnost in količina, ter se uporabi za rekultivacijo poškodovanih in manj kakovostnih tal v okolici območja OPPN.
Prepreči naj se mešanje živice z mrtvico, rodovitna zemlja pa naj se začasno odlaga na največ 1,20 m visoke nasipe.
Površine, ki bodo med urejanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni predvidena pozidava (zelene površine).
V primeru razlitja nevarnih snovi naj se izvedejo sanacijski ukrepi s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na ustrezno lokacijo.
3. Varstvo vode in podzemne vode
Na območju urejanja je vodotok 2. reda Libojska Bistrica. Vsi objekti in ureditve vključno z morebitno ograjo morajo biti načrtovani izven priobalnega pasu, ki sega 5,00 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda.
Obravnavano območje ne posega na vodovarstvena območja.
Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje:
– vozne in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj, če to zahtevajo predpisi;
– padavinske odpadne vode s streh, z utrjenih površin ob stavbah in s cest se po kanalizacijskem sistemu za padavinsko vodo izlivajo v vodotok Libojska Bistrica;
– padavinske odpadne vode z utrjenih površin ob stavbah in s cest morajo biti pred iztokom v vodotok očiščene v skladu s predpisi preko lovilnika olj;
– kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo, neprepustnost se potrdi s tlačnim preskusom;
– v primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih vod v vodotok morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka;
– v območju OPPN je treba zagotoviti zadrževanje padavinske vode pred iztokom v vodotok Libojska Bistrica.
Rešitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode mora biti usklajena z veljavnimi predpisi s tega področja.
Pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
V zemeljske nasipe in tampone se ne smejo vgrajevati materiali, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
V skladiščnih prostorih, v katerih se bodo skladiščile morebitno nevarne snovi, in strojnicah (objekti) morajo biti tla vodotesna, neprepustna ter odporna proti oljem in drugim nevarnim snovem. Dejavnosti na območju obravnave morajo imeti skladišča različnih nevarnih snovi, potrebnih za tehnološke postopke, grajena tako, da sta onemogočeni razlivanje in izcejanje le-teh v tla.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.
4. Varstvo zraka
Prezračevanje objektov je treba speljati nad strehe objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
Med izvajanjem del na območju OPPN je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na javne prometne površine;
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju del;
– na območju urejanja je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem.
Za ogrevanje vode ali prostorov je treba uporabljati predvsem energente z visoko stopnjo zgorevanja.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
Ob začetku obratovanja posamezne dejavnosti je treba izvesti prve meritve emisij snovi v zrak skladno z zakonodajo.
5. Varstvo pred hrupom
Območje OPPN je skladno z OPN ID opredeljeno kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
Vsi prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati ali druge naprave, morajo biti protihrupno izolirani.
Pred začetkom urejanja območja OPPN mora biti izdelan načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
Ob začetku obratovanja posamezne dejavnosti je treba izvesti prve meritve hrupa skladno z zakonodajo. Meritve hrupa je treba izvesti v času polne obremenitve.
6. Odstranjevanje odpadkov
Vozne površine dovoznih cest in parkirišč znotraj območja OPPN morajo biti dimenzionirane tako, da bodo komunalnim vozilom omogočale dostop do zbirno prevzemnih mest. Zbirno prevzemna mesta so na parcelah stavb.
Pri obratovanju objektov in dejavnosti v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta bodo nastajali komunalni odpadki, ki se bodo zbirali v za to namenjenih posodah in jih bo odvažalo javno podjetje na mestno deponijo. Poleg komunalnih odpadkov bodo nastajali tudi odpadki zaradi opravljanja dejavnosti.
Pričakovati je mogoče tudi nastajanje nevarnih odpadkov. Ti se morajo zbirati ločeno v skladu s predpisi. Povzročitelj je dolžan poskrbeti za predajo teh odpadkov pooblaščeni organizaciji.
Z vsemi odpadki, ki nastanejo pri obratovanju posamezne dejavnosti, naj se ravna v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
Dovoz za komunalna vozila je predviden po cestah C1, C2 in C3.
Investitor oziroma izvajalec mora v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov ter oddajo pooblaščenim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi.
7. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
Zaradi preprečevanja prekomernega svetlobnega onesnaževanja je potrebno upoštevati določbe Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za zunanjo razsvetljavo naj se uporabljajo svetilke, katerih pri katerih svetlobni tok ne seva navzgor. Upravljavec razsvetljave mora zagotoviti, da je v dnevnem času od jutra do večera razsvetljava ugasnjena. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

1. Potresna nevarnost
Pri načrtovanju novogradenj mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana VII. stopnja potresne ogroženosti po EMS.
Objekti morajo biti načrtovani potresno varno. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
2. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi požarne varnosti. Izpolnjevanje bistvenih zahtev za varstvo pred požarom je treba dokazati:
– za požarno manj zahtevne objekte v elaboratu zasnove požarne varnosti,
– za požarno zahtevne objekte pa v študiji požarne varnosti.
3. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
4. Hidrantno omrežje in požarna voda
V primeru požara bo za gašenje uporabljena voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katero se bo navezovalo interno hidrantno omrežje.
Če se v fazi projektiranja posamezne stavbe izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na zemljiščih, namenjenih gradnji stavb v območju OPPN zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi. V primeru, da pretok in tlak vode ne zadoščata za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen s črpališčem ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
5. Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v območju OPPN v skladu s požarnimi predpisi.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in prepreči širitev na sosednje zemljišče.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so določeni v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.

1. Splošni pogoji
Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska.
Na mestih predvidenih prehodov za pešce morajo biti robniki poglobljeni za funkcionalno ovirane ljudi. Robniki morajo biti poglobljeni tudi na mestih predvidenih dovozov gasilskih in komunalnih vozil.
2. Motorni promet
Dostop do območja je predviden po lokalni cesti Petrovče–Liboje–Košnica. Skozi območje potekajo tri lokalne ceste, ki območje razdelijo na tri dele:
– cesta C1 (LC 490012) poteka v smeri sever-jug od severnega roba območja do križišča s cesto C2,
– cesta C2 (LC 490013) poteka v smeri vzhod-zahod in
– cesta C3 (LC 490091) poteka v smeri sever-jug od križišča s cesto C2 do južnega roba območja.
Načrtovana je rekonstrukcija in razširitev cest C2 in C3. Vse tri javne ceste v območju OPPN imajo naslednji normalni profil:

    – enostranski pločnik                  1,50 m,
    – dvosmerno vozišče širine  2x3,00 m = 6,00 m,
    – bankina                              0,75 m,
    ----------------------------------------------
    – skupaj                               8,25 m.

Na mestu prehoda za pešce na zahodni strani stavbe O2 je ob cesti C1 obojestranski hodnik za pešce.
Uvoz v prostorsko enoto PE1 je s ceste C1 po skupnem priključku s cesto k Sveti Neži. Na južni strani PE1 je simetrično s priključkom ceste C2 na cesto C1 dostop do razdelilne postaje (RP) in dvorišča na južni strani stavbe O1.
Uvoz v prostorsko enoto PE2 je na severni strani preko obstoječega cestnega priključka na lokalno cesto C1. Obstoječ cestni priključek z odprtega skladišča na cesto C2 ter obstoječ cestni priključek severno od poslovne stavbe O2 bosta zaradi prometne varnosti ukinjena. Na mestu obstoječega cestnega priključka na severni strani stavbe O2 bo preko znižanega robnika ohranjen uvoz za intervencijska vozila. Uvoz bo zaprt s potopnimi stebrički, ki se bodo odpirali le v primeru intervencije. Dovoz do parkirišča za zaposlene na severovzhodni strani poslovne stavbe bo po odprtem skladišču preko cestnega priključka na severni strani prostorske enote. Za dostop do načrtovanega parkirišča vzhodno od poslovne stavbe O2 bo urejen nov cestni priključek na lokalno cesto C2.
Uvoz v prostorsko enoto PE3 je načrtovan preko cestnega priključka na lokalno cesto C3. V prostorski enoti PE3 se ohranja obstoječ dostop do zemljišč južno od območja OPPN, ki se priključuje na lokalno cesto C3.
Vsi uvozi na območje morajo biti v delovnem času odprti. Na zunanjih površinah znotraj prostorskih enot PE1, PE2 in PE3 mora biti zagotovljen prostor za ustavljanje tovornih in dostavnih vozil. Ustavljanje vozil na vozišču javnih cest ni dopustno.
Pri načrtovanju javne prometne infrastrukture je treba upoštevati Idejno zasnovo cestnega omrežja za območje OPPN Liko Liboje, ki jo je izdelal Pro-ini d.o.o. v juniju 2014.
3. Mirujoči promet
Potrebne površine za mirujoči promet so predvidene na nivoju terena. Parkirna mesta za potrebe prostorskih enot PE1 in PE2 so zagotovljena na dveh parkiriščih na nivoju terena v prostorski enoti PE2. Parkirna mesta za potrebe prostorske enote PE3 so predvidena na parkiriščih na nivoju terena znotraj te prostorske enote.
Za potrebe novogradenj je treba zagotoviti parkirna mesta (v nadaljevanju: PM) ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
– za industrijske stavbe po 1 PM/50 m2 neto površine ali 1 PM/2 zaposlena,
– za skladišča po 1 PM/150 m2 neto etažne površine ali 1 PM/2 zaposlena,
– za poslovne prostore s strankami po 1 PM/30 m2 bruto etažne površine, vendar ne manj kot 2 PM,
– za poslovne prostore brez strank po 1 PM/2 zaposlena,
– za trgovske stavbe po 1 PM/50 m2 bruto etažne površine, vendar ne manj kot 4 PM,
– za muzeje po 1 PM/80 m2 bruto etažne površine.
Za invalide je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z veljavnimi predpisi.
4. Dovoz komunalnih in dostavnih vozil
Odvoz komunalnih odpadkov in dostava bosta urejena po lokalnih cestah C1, C2 in C3.
5. Intervencijske poti
Intervencijske poti potekajo po javnih cestah v območju OPPN in po zemljiščih, namenjenih gradnji stavb.
Prometne ureditve in intervencijske poti so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija s prikazom intervencijskih poti«.

1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje; pri priključitvi je treba upoštevati pogoje posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov;
– zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– minimalna globina posameznega podzemnega komunalnega voda, ki bo vgrajen pod vozišče javne ceste, znaša 0,90 m od kote temena asfalta.
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustna je uporaba obnovljivih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje;
– pri načrtovanju objektov v območju OPPN je treba upoštevati veljavne predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
Komunalna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
2. Vodovod
V območju poteka javno vodovodno omrežje v izvedbi AC Φ 250 mm in PEHD Φ 90 mm. V primeru močno povečane porabe vode bo treba na podlagi projektantskega izračuna obstoječi priključek zamenjati s cevjo z večjim presekom. Za nove objekte bo treba zgraditi sekundarno vodovodno omrežje.
Za sekundarno vodovodno omrežje bo treba izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost. Razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.
Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.
3. Kanalizacija
V območju OPPN javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno.
Odpadne komunalne vode je treba odvajati v eno ali več malih komunalnih čistilnih naprav primerno predvidenim obremenitvam. Med posameznimi objekti znotraj območja in čistilno napravo je treba zgraditi interno kanalizacijsko omrežje za odpadne komunalne vode.
Odvodnjavanje ceste C1 je urejeno preko interne kanalizacije za padavinske vode, ki prečka prostorsko enoto PE2 in se steka v vodotok. Padavinska voda s ceste C3 se steka v odprti jarek na zahodni strani ceste. Za odvodnjavanje ceste C2 je načrtovana javna kanalizacija za padavinske vode z iztokom v vodotok. Padavinske vode s streh obstoječih in načrtovanih stavb ter z zunanjih utrjenih površin ob stavbah se stekajo v vodotok preko interne kanalizacije za padavinske vode. Na vseh kanalih za odpadno padavinsko vode, ki se navezujejo na potok Libojska Bistrica, so pred iztokom načrtovani podzemni zadrževalniki. Dimenzijo zadrževalnikov je treba določiti v fazi načrtovanja PGD s hidravličnim izračunom glede na obseg načrtovane faze in količino padavinskih voda.
Pri projektiranju je treba upoštevati veljavne predpise s področja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter s tem povezanih dopustnih emisij.
4. Elektroenergetsko omrežje
Zaradi širitve proizvodnje podjetja Liko Liboje je bila zgrajena nova razdelilna postaja RP 20 kV Liboje, ki je nadomestila dosedanjo RTP 35/20 kV Liboje.
Za obstoječe DV Zabukovica, Petrovče in Selce – Laško je treba zgraditi nove kabelske uvode v RP 20 kV Liboje.
Energija za napajanje objektov Liko Liboje bo na NN zbiralkah v TR 20/04 kV v RP 20 kV Liboje.
Nizkonapetostno zračno omrežje, ki poteka preko območja OPPN, je treba preurediti – pokabliti, za kar je treba izdelati projektno dokumentacijo. V projektu št. 143/07, ki ga je izdelalo Elektro Celje, d.d., je prikazana predvidena trasa za kabliranje NN nadzemnega voda od točke A do RP Liboje.
Sočasno s pokablitvijo NN voda, ki poteka preko prostorske enote PE3, je treba izvesti tudi prostostoječo kabelsko razdelilno omarico in nov priključek do črpalnice.
Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati projektno dokumentacijo, ki jo je izdelalo Elektro Celje, d.d., št. 143/07, in v kateri so obdelani SN nadzemni vodi, ki se kablijo.
5. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
V sklopu obstoječe komunalne infrastrukture je na območju obdelave Telekom krajevno kabelsko omrežje TC Liboje (K-1) v zemlji. Obstoječe omrežje je deloma položeno znotraj območja novih objektov in prometnih površin, deloma pod obstoječim objektom nadstrešnice N1.
Vzdolž javne ceste je načrtovana kabelska kanalizacija za telekomunikacijsko in kabelsko omrežje, v katero se bodo postopoma prestavili obstoječi kabli. Na ta način bo območje razbremenjeno, omrežje bo dostopno za vzdrževanje, omogočeni bodo tudi nadomestitev in zamenjava omrežja v smeri proti jugu ter novi priključki na objekte.
Predvidena je gradnja kabelske kanalizacije (2 cevi) ob zahodnem robu prostorske enote PE2, ob vzhodnem robu javnih cest C3 (LC 490091) in in C2 (LC 490013), deloma ob pločniku in deloma v pločniku ter preko južnega dela prostorske enote PE3. Na severnem in južnem robu območja obdelave bo kanalizacija navezana na traso obstoječega zemeljskega kabla. Iz te kabelske kanalizacije je mogoča navezava do posameznih stavb oziroma funkcionalnih enot za izvedbo lokalnih naročniških priključkov.
V obstoječe zemeljsko kabelsko omrežje se ne posega, v primeru potrebe po vzdrževalnih ali intervencijskih posegih bo nadomeščeno v novi kabelski kanalizaciji.
6. Javna razsvetljava
Vzdolž pločnikov v območju OPPN je načrtovana javna razsvetljava. Energija za napajanje je na razpolago na RP Liboje – lastna raba. Prižigališče in NN priključna omarica sta načrtovana ob prostostoječi razdelilni omarici, ki je predvidena ob črpališču v sklopu preureditve NN kabla ob cesti C2. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
7. Ogrevanje
Dopustna je uporaba kurilnega olja, utekočinjenega naftnega plina in obnovljivih virov energije. Uporaba električne energije je dovoljena za dodatno ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode le, če ni drugih tehničnih možnosti. Uporaba električne energije je dovoljena tudi za pogon toplotnih črpalk.
8. Učinkovita raba energije v stavbah
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov in zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– investitor in izvajalec gradbenih del morata zagotoviti izvajanje del tako, da ne bo ogrožena varnost prometa na občinski cesti v času gradnje. Za varnost prometa na občinski cesti v območju gradbišča in za zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o varstvu pri delu je odgovoren investitor;
– gradbena dela v varovanem pasu občinskih cest ne bodo smela ovirati prometa na le-teh. V PGD projektu je treba določiti obveznost investitorja, ki mora pred pričetkom gradnje v varovanem pasu občinske ceste po potrebi zagotoviti ustrezno začasno prometno ureditev v času gradnje stavb, postavitve ograj ali preureditve cestnih priključkov;
– zaradi oviranja prometa na občinski cesti si mora investitor oziroma izvajalec del za delno zaporo ceste v skladu z Zakonom o cestah, Odlokom o občinskih cestah, pridobiti odločbo Občine Žalec, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del;
– prometno signalizacijo na občinski cesti zaradi del lahko postavi le izvajalec rednega vzdrževanja ceste skladno z Zakonom o cestah na stroške investitorja oziroma izvajalca del, na podlagi predloženega elaborata;
– investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del ob upoštevanju pogojev in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi zaradi gradnje stavb in objektov nastala na občinski cesti ali bi bila povzročena uporabnikom občinske ceste;
– v primeru rekonstrukcije, modernizacije ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja občinske ceste, investitor ni upravičen do nikakršnih odškodnin za nastalo škodo;
– Občina Žalec odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala na konstrukciji, strehi ali fasadi stavb in objektov zaradi bližnjih občinskih cest, njihovega letnega in zimskega vzdrževanja ali prometa na njih. Občina Žalec ne bo zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva zaradi prometa, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so posledica obratovanja občinskih cest na obravnavanih odsekih (tresenje, pluženje snega, soljenje ceste, razpoke, hrup ipd.).
– investitor oziroma izvajalec morata zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za IV. stopnjo varstva pred hrupom;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnjo poškodb je treba ugotoviti s strokovno ekspertizo. V fazi PGD za vsako posamezno etapo strokovnjak s področja gradbenih konstrukcij določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del;
– v času izgradnje je treba zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih zemljišč;
– v primeru, da bodo kmetovalci zaradi oviranja kmetijske proizvodnje v času izvedbe del utrpeli ekonomsko izgubo, naj se le-ta nadomesti.

1. Višinski gabariti objektov
Prostorska enota PE1:
Stavba O1:
– novogradnja na mestu stavbe O1: dopustna so odstopanja navzgor do +1,00 m, dopustna so tudi odstopanja navzdol.
Prostorska enota PE2:
Nadstrešnice N1, N2, N3:
– dopustna so odstopanja do + 0,50 m zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
Prostorska enota PE3:
Stavba O4:
– dopustna so odstopanja navzgor do +1,00 m, dopustna so tudi odstopanja navzdol.
2. Tlorisne dimenzije objektov
Prostorska enota PE2:
Nadstrešnice N1, N2, N3:
– dopustna so odstopanja do ± 0,50 m v širino in dolžino.
3. Višinske kote terena in pritličij objektov
Pri višinskih kotah terena pritličij objektov v prostorskih enotah PE1 in PE2 so dopustna odstopanja do ±0,50 m.
Pri višinskih kotah pritličij objektov v prostorski enoti PE3 so dopustna odstopanja do ±1,00 m.
Višinske kote zunanje ureditve se prilagajajo kotam pritličij stavb in višinskim potekom obodnih cest.
4. Gradbene meje
Preko gradbene meje (GM) lahko segajo napušči, nadstreški in oblikovni poudarki, ki ne vplivajo bistveno na vtis stavbne mase objekta.
Pri izvedbi prizidka v prostorski enoti PE1 so dopustna odstopanja pri gradbeni meji (GM) na vzhodni in zahodni strani. Gradbeno mejo je treba prilagoditi poteku fasade obstoječe stavbe O1.
5. Lega stavb
Pri zakoličbenih koordinatah za nadstrešnici N1 in N3 so dopustna manjša odstopanja zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
6. Prometne, komunalne, energetske in vodnogospodarske ureditve
Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditev, objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
Dopustna je ureditev uvoza na obstoječe parkirišče pred upravno stavbo v prostorski enoti PE2 z juga s priključevanjem na cesto C2.
Na mestih, kjer so ob javnih cestah zgrajeni obstoječi objekti, so pod pogojem, da je pridobljeno soglasje upravljavca, dopustna lokalna zožanja profila cest, pri čemer je treba upoštevati naslednje najmanjše dopustne dimenzije:
– najmanjša širina pločnika je 1,20 m,
– najmanjša širina vozišča je 6,00 m in
– najmanjša širina bankine je 0,40 m.
Rešitve za zadrževanje padavinske vode na območju OPPN pred iztokom v vodotok lahko odstopajo na podlagi hidrološko hidravlične študije in pod pogojem, da je pridobljeno vodno soglasje.
7. Parcelacija
V posameznih prostorskih enotah so dopustna odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji, pod pogojem, da ne posegajo v površine, namenjene javnemu dobru.
Pri parcelaciji površin, namenjenih javnemu dobru, so dopustna odstopanja do 0,50 m zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije;
– dozidave in nadzidave stavb v okviru gabaritov, ki so dopustni s tem odlokom, ob upoštevanju ostalih določil tega odloka;
– infrastrukturne ureditve za izboljšanje prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske oskrbe naselja;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne s tem odlokom, ob upoštevanju ostalih določil tega odloka.

OPPN za Liko Liboje je stalno na vpogled pri:
– Občini Žalec
– Upravni enoti Žalec.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.