Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in (109/12)), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) na 28. redni seji dne 1. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Babno – Ložnica III
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejeme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Babno – Ložnica III (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Ta odlok določa:
– območje podrobnega načrta;
– opis prostorske ureditve;
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
– pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
– rešitve in ukrepi zavarovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– druge pogoje in zahteve za izvajanje;
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
2. člen
(sestavni deli podrobnega načrta)
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) ter grafični del.
(2) Grafični del odloka vsebuje naslednje grafične načrte:
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– Grafični načrt 1: Izrez iz prostorskega plana Občine Celje;
– Grafični načrt 2: Geodetski načrt s prikazom območja urejanja;
– Grafični načrt 3: Zazidalno-ureditvena situacija s prikazom možnih prerezov objektov;
– Grafični načrt 4: Prerezi na območju podrobnega načrta;
– Grafični načrt 5: Zbirna situacija gospodarske javne infrastrukture;
– Grafični načrt 6: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja.
(3) Priloge podrobnega načrta so:
– Geološko poročilo;
– Smernice nosilcev urejanja prostora;
– Mnenja nosilcev urejanja prostora;
– Podatki o lastnikih zemljišč.
3. člen
(izdelovalec podrobnega načrta)
Podrobni načrt je izdelalo podjetje LT svetovanje in cenilstvo, Lidija Tekauc s.p., Cesta Miloša Zidanška 21, 3230 Šentjur, pod številko projekta 13/12.
II. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
4. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1718/3, 1718/4, 1718/5, 1718/6, 1718/7, 1718/8, 1718/9, 1718/10, 1715/1 in 1715/2, k.o. Medlog. Površina območja podrobnega načrta znaša 4.210,00 m2.
(2) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi za zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
(3) Na območju podrobnega načrta ni predvidenih odstranitev objektov.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(predmet podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v Mestni občini Celje, v naselju Babno, južno od stanovanjske soseske Lava.
(2) Po prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne Občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) je območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč znotraj območja predvidenega za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
– nova interna navezovalna cesta;
– individualna stanovanjska gradnja;
– gospodarska javna infrastruktura.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje je obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo in se napaja iz obstoječih cestnih povezav. Za dostop je načrtovana izgradnja interne dovozne ceste (cesta znotraj ureditvenega območja).
(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko interne ceste po obstoječi občinski cesti, peš komunikacijah in kolesarskih poteh.
7. člen
(namembnost območja)
S podrobnim načrtom so načrtovane prostorske ureditve za območje gradnje za izgradnjo sedmih stanovanjskih objektov.
8. člen
(vrste gradenj)
Na območju podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov;
– dozidava;
– nadzidava do s tem odlokom predvidene etažnosti;
– redna vzdrževalna dela, investicijsko vzdrževalna dela;
– rekonstrukcija objektov;
– odstranitve objektov;
– gradnja gospodarske infrastrukture;
– urejanje utrjenih zunanjih površin;
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
9. člen
(pogoji za urejanje okolice stanovanjskih objektov)
(1) Znotraj ureditvenega območja je mogoče parcelo ograditi z živo mejo, žično ali leseno ograjo višine do 1,8 m v oddaljenosti 0,5 m od cestnega telesa, polne zidane ograje niso dovoljene.
(2) Na priključku na občinsko cesto se lahko ogradijo parcele z živo mejo, žično ali leseno ograjo višine do 0,75 m v območju preglednega trikotnika (preglednost pri vključevanju v promet). Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.
(3) Ob stanovanjskem objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne objekte za lastne potrebe in enostavne objekte za lastne potrebe. Dovoljen faktor zazidanosti parcele je 0,40.
10. člen
(gradbene meje)
Razmestitev objektov je določena z gradbenimi mejami, črtami, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele.
11. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Objekti so zasnovani sodobno z ravnimi, eno, dvo ali večkapnimi strehami, brez ali s sodobnimi frčadami, minimalnim naklonom strehe 15°. Dovoljena je gradnja arhitekturno kvalitetnih ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov.
(2) Objekti so etažnosti P+ M oziroma P+1. Dovoljeni tipi gradnje so razvidni iz grafičnih prilog:
– tip I.: etažnost objekta P+M, maksimalna višina 8,50 m, dvokapna streha v naklonu 25-40 %;
– tip II.: etažnost objekta P+N, maksimalna višina 8,50 m, enokapna streha;
– tip III.: etažnost objekta P+N, maksimalna višina 6,80 m, ravna streha.
(3) Mogoča je izvedba kleti, vendar v nepropustni kesonski izvedbi do kote pritličja. Garažo je možno izgraditi tudi v objektu. Fasade so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, materiali: omet, beton, steklo ali sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici primerni urbanemu okolju, ki se obvezno določi v PGD dokumentaciji.
(4) Gabariti objektov so naslednji:
– tlorisne dimenzije novih individualnih objektov se lahko razvijajo znotraj razmerja stranic 1:1,1 do 1:2;
– gabariti objektov so 11,40 m x 9,50 m ter garažo ali nadstreškom v velikosti predvidoma 6m x 6m–7m;
– tloris je lahko členjen in razgiban.
(5) Na objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v ravnini strešin oziroma fasad.
12. člen
(zunanja ureditev)
Dostopi in dovozi do objektov so iz strani dovozne ceste, kjer so predvidene zunanje parkirne in manipulativne površine. Okolice objektov so zatravljene, zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. Ograje se v preglednem trikotniku priključka na občinsko cesto postavlja v skladu z 9. členom tega odloka.
13. člen
(zelene površine)
Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozov.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturo omrežje, in sicer minimalno kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje.
(2) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah, oziroma po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
(3) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti pravico graditi.
(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
(6) Dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše izrabe prostora.
(7) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje.
(8) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(9) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna in podobna) v skladu z predpisi, ki urejajo to področje.
15. člen
(cestno omrežje)
(1) Dostop do objektov je načrtovan z dveh strani. Na severni strani bodo na obstoječo javno pot JP 532970 – Ložnica pri Celju – od HŠ5 do HŠ36 izvedeni interni priključki. Na novo se uredi interni cestni priključek na zahodni strani na obstoječo lokalno cesto številka LZ032641 – od Čopove ulice do Bana (Lava–Čulk–Babno).
(2) Prečni sklon interne dovozne ceste je 2,0 %. Interna cesta ni obrobničena tako, da se padavinske vode izlivajo enakomerno po terenu in v bankinah in zelenicah poniknejo.
(3) Pred asfaltiranjem ceste je potrebno izvesti vse komunalne, energetske in telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod asfaltnimi površinami.
16. člen
(parkirne površine)
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti minimalno dve parkirni mesti na lastni parceli.
17. člen
(kolesarski in peš promet)
Ob interni navezovalni cesti niso predvidene posebne površine za kolesarski in peš promet.
18. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Načrtovano je priključevanje na predvideni javni vodovod, in sicer šele takrat, ko se predvideni javni vodovod zgradi in preda v last Mestni občini Celje in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod – kanalizacija d.o.o.
(2) Za vsak posamezni objekt je predviden vodovodni priključek iz cevi polietilen DN/OD 32 mm – 10 bar. Vsak objekt ima svoj tipski toplotni izoliran vodomerni jašek, ki je lociran na zemljišču posameznega funkcionalnega zemljišča objekta.
(3) Na projektirano vodovodno omrežje se namesti en nadzemni hidrant za zagotovitev požarne varnosti. Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF kos dolžine minimalno 300 mm.
19. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja podrobnega načrta se zgradi javna kanalizacija. Načrtovano je priključevanje na predvideno javno kanalizacijo, in sicer šele takrat, ko se predvidena javna kanalizacija zgradi in preda v last Mestni občini Celje in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod – kanalizacija d.o.o. Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno na čistilno napravo Celje.
(2) Interna kanalizacija posameznih objektov, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročali povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena mora biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
(3) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter predpisom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo delovanje.
(4) Padavinske vode iz strešin se vodijo preko peskolovov v ponikovalna polja posameznih objektov.
(5) Odvodnjavanje padavinskih vod za posamezne objekte se predvidi v skladu s predpisi o vodah, in sicer z zadrževanjem in ponikanjem v skladu z Geotehničnim mnenjem o pogojih ponikanja, ki ga je izdelal Geoeskpert, Igor Resanovič, številka 18/13.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se morajo upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode.
20. člen
(električno omrežje)
(1) Električna energija za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov je na razpolago na NN zbiralkah v predvidenih TP Ložnica naselje. Od TP se do razdelilne merilne omarice PMO-1 v novi kabelski kanalizaciji položi kabel E-AY2Y 4x150+1,5 mm2. Od razdelilne omarice PMO-1 se do priključno merilne omarice PMO-2 v novi kabelski kanalizaciji položi kabel E-AY2Y 4x70+1,5 mm2. Prav tako se od omarice PMO-1 za napajanje omarice PMO-3 in PMO-4 v novi kabelski kanalizaciji položi kabel E-A2Y 4x70+1,5 mm2. Priključno merilne omarice PMO-1, PMO-3 in PMO-4 so predvidene za dva priključno merilna mesta, omarica PMO-2 pa za eno priključno mesto.
(2) Od posameznih omaric PMO do predvidenih stanovanjskih stavb je predviden kabel NY-J 4x10 mm2. Kabelska kanalizacija se izvede iz cevi DWP Ø110 mm, na lomih tras in pred omaricami PMO-1-4 se predvidijo kabelski jaški.
(3) Kabelska kanalizacija se zgradi iz obbetoniranih cevi DWP Ø110 mm. Cevi se položijo na ustrezne plastične distančnike nameščene v odmiku 3 m in se na celotni trasi opremijo z vlečnimi vrvmi Al-Fe 35/6 mm2, ter obbetonirajo z 10 cm debelo plastjo betona MB15.
(4) Trase v podrobnem načrtu služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI v skladu s pogoji upravljavca.
(5) Hišni priključki se morajo zgraditi kot kabelski priključek, položen v zemljo ali v kabelsko kanalizacijo. Za NN priključno merilne omarice se uporabijo prosto stoječe NN omarice, ki se postavijo na montažne plastične ali betonske temelje. Predvidena oprema se določi v projektni dokumentaciji PGD oziroma PZI.
(6) Kabelski jaški so različnih dimenzij, armirano betonski ali zidani z ustreznimi litoželeznimi pokrovi nosilnosti 250 kN (po tipizaciji Elektro Celje d.d.). Lokacija jaškov, kot tudi detajli kabelske kanalizacije se obdelajo v projektni dokumentaciji PGD in PZI.
21. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta ni obstoječega telekomunikacijskega omrežja.
(2) Na vzhodni strani predvidene gradnje novih stanovanjih objektov poteka obstoječa TK kabelska kanalizacija, ki je predvidena kot priključna točka za nove odjemalce TK storitev.
(3) Od obstoječega jaška (priključna točka) se izvede kabelska kanalizacija 1x cev Ø110 mm do zadnjega jaška TJ7. Od posameznih jaškov do omaric na fasadi objektov se izvede kabelska kanalizacija 1x cev Ø50 mm.
(4) Priključevanje objektov na telekomunikacijsko omrežje se podrobneje obdela v projektni dokumentaciji PGD in PZI.
22. člen
(plinovod)
(1) V bližini območja podrobnega načrta poteka nizkotlačno plinovodno omrežje.
(2) Za načrtovane objekte na območju podrobnega načrta se predvidi priključitev na nizkotlačno plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom.
(3) Pri projektiranju in izgradnji je potrebno upoštevati parametre iz predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar ter tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja plinskega omrežja v Mestni občini Celje.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi distributer. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na podlagi Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 1/81, in Uradni list RS, št. 1/92) zahteva varstveni režim za spomenik izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred posegi v prostor.
(2) Na obravnavanem območju se skladno z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, izvedejo predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Izkop se izvede strojno do pojava arheoloških ostalin oziroma ob odsotnosti le-teh do sterilne geološke osnove. Strojni jarek skupne dolžine 50 metrov in širine ravne bagrske žlice (planerke) naj bo izveden na območju stanovanjskih objektov z infrastrukturo in dovozne ceste. Mikrolokacijo strojnih jarkov v skupni dolžini 50 m določita izvajalec predhodnih arheoloških raziskav in odgovorni konservator arheolog na terenu samem.
(3) Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, se podajo nadaljnje smernice oziroma kulturnovarstveni pogojih za izvedbo objektov v ureditvenem območju.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
24. člen
(varovanje okolja)
(1) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati predpise, ki urejajo mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju, na podlagi katerih sodi območje podrobnega načrta v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje.
(2) Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih v predpisih, ki urejajo emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(3) Območje podrobnega načrta ni poplavno ogroženo. Predvideni posegi ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na območju obdelave in izven njega. Vpliv načrtovanega posega v prostor ni bistven. Predvideni posegi v primeru poplav nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in ne povečujejo poplavne ogroženosti območja obdelave. Varovanje vod je potrebno izvajati v skladu z 19. členom tega odloka.
(4) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno s predpisi o vodah na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.
(5) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
25. člen
(odpadki)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in predpisi, ki urejajo ravnanje z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame.
(3) Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno s predpisi, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
26. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. Pospešek tal je 0,150.
27. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po predvideni interni navezovalni cesti. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Načrtovano je vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s predpisi, ki urejajo tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Na vodovodnem omrežju morajo biti nameščeni nadzemni hidranti.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je potrebno pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v projektni dokumentaciji PGD (zasnova požarne varnosti) in mora biti skladen z določili predpisov s področja varstva pred požarom.
28. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
29. člen
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
30. člen
(zaščita pred vojnimi in drugimi nevarnostmi)
Za zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilno zaščito izvesti ojačitve prve plošče.
IX. NAČRT PARCELACIJE
31. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija območja je razvidna iz grafičnih prilog.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
32. člen
(etapnost izvedbe)
V prvi fazi se območje podrobnega načrta v celoti komunalno opremi, v drugi fazi se pristopi k izgradnji stanovanjskih objektov (1–7).
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
33. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežji, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s čemer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so naslednja odstopanja:
1. Odstopanja v gabaritih objektov so lahko do +0,2 m. Objekti so lahko manjših gabaritov do 10 %. Koto pritličja stanovanjskih objektov je mogoče nadvišati za 0,5 m, zunanje ureditve ne. Toleranc na predvideno etažnost ni.
2. Dovoljena so manjša odstopanja od lege posameznih objektov, vendar je potrebno upoštevati odmike od sosednjih gradbenih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati bližje sosednjim parcelam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
3. Meje parcel namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo podrobnega načrta.
4. Pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta.
XIII. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Babno (Uradni list SRS, št. 36/88, Uradni list RS, št. 80/09) v delu, ki se nanaša na območje, ki ga ureja ta odlok.
36. člen
(vpogled v podrobni načrt)
Podrobni načrt je stalno na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
37. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
38. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-26/2012
Celje, dne 1. julija 2014
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
