Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in (109/12)), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) na 28. redni seji dne 1. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Košnica KO - 4
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88, ter Uradni list RS, št. 86/01), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Košnica KO - 4 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal IUP d.o.o. Celje, pod številko projekta 254/12.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet OPPN)
(1) Predmet OPPN je izgradnja stanovanjskih objektov s pripadajočo gospodarski infrastrukturo.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
– umestitev stanovanjskih objektov,
– prometna ureditev območja, dovozi, dostopi,
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo.
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega parcele in dele parcel št.: 522/35 – del, 522/37, 522/45, 522/46, 522/53, 522/54, 522/55, 522/56, 522/57, 522/58, 522/59, 522/65, 522/66, 522/67, 528/1, 528/2, 528/3, 528/4, 528/5, 528/6, 528/8, 528/9, 528/10, 528/11, 532/1, 532/12, 532/13, k.o. Košnica.
(2) Na severu in vzhodu je območje OPPN v veliki meri omejeno z gozdnim robom. Po vzhodni strani ureditvenega območja poteka odprti jarek. Na zahodu meji območje na obstoječo pozidavo in na jugozahodu in jugu na trajno varovana kmetijska zemljišča. Meja območja OPPN je prikazana v grafičnem delu OPPN.
(3) Območje zemljišč predstavlja v naravi travnik v naklonu, dovozno cesto in nekaj izgrajenih pomožnih objektov. Površina območja OPPN meri cca. 1,8 ha.
(4) Z uveljavitvijo Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Celje (OPN) bo mogoča gradnja na parc. št. 522/67 in 522/66-del k.o. Košnica in skladno z določili tega odloka, ki so sedaj kmetijska zemljišča (razvidno iz grafične priloge). Do sprejema OPN gradnja na teh parcelah ni mogoča.
5. člen
(posegi zunaj območja OPPN)
Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja. Posegi zunaj območja OPPN:
– elektroenergetsko omrežje: parc. št. 693, 522/49, 679/1, 522/35,
– cesta: 522/35,
– komunikacijsko omrežje: parc. št. 522/35, 679/1,
– vodovod: parc. št. 522/81, 522/77, 522/39, 532/10, vse k.o. Košnica.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja južno od mesta Celja, v naselju Košnica. Ureditveno območje Košnica je opredeljeno kot primestno stanovanjsko naselje in je strnjeno pozidano ob lokalni cesti (LC 032310). Območje OPPN je umeščeno ca. 130 m vzhodno od lokalne ceste.
(2) Glavno prometno žilo v naselju Košnica predstavlja lokalna cesta LC 032310 na katero se preko obstoječe ne-kategorizirane dovozne ceste navezuje območje OPPN.
7. člen
(namembnost območja)
Z OPPN je predvidena stanovanjska namembnost. Na območju se nahajajo obstoječi pomožni gospodarski objekti, ki se ohranjajo skladno z določili tega odloka.
8. člen
(dopustni posegi)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnja enostanovanjskih stavb – prostostoječih hiš (novogradnja, dozidave),
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometne ureditve,
– urejanje zunanjih in zelenih površin,
– gradnja (kot tudi ohranitev obstoječih) enostavnih in nezahtevnih objektov samo za lastne potrebe (garaža, drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve).
9. člen
(predvidene odstranitve)
Na območju OPPN so predvidene odstranitve pomožnih gospodarskih objektov v primeru izgradnje novih objektov.
10. člen
(zasnova)
Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi umestitev objektov, prometnih in zelenih površin. Strmine pobočja definirajo zasnovo postavitve stanovanjskih objektov. Urbanistična zasnova območja izhaja lastništva parcel, velikosti in oblike parcel, konfiguracije terena in izgrajene ceste. Umestitev objektov se prilagaja obstoječemu terenu. Obstoječa trasa ceste se rekonstruira in uredi na podlagi prometno tehničnih predpisov.
11. člen
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Umestitev objektov je določena s tlorisnimi in višinskimi gabariti. Stanovanjski objekti so predvideni v dveh gabaritnih tipih. Predvidenih je dvajset objektov.
(2) Okvirni tlorisni gabariti predvidenih objektov so:
– objekti 5, 7, 15 do 18: 6,00 m x 10,00 m,
– objekti 1 do 4, 6, 8 do 14, 19, 20: 7,00 m x 11,00 m.
(3) Etažnost objektov je določena s številom etaž nad terenom. Objekti na višjih legah so lahko podkleteni in so etažnosti klet (K) + pritličje (P)+ mansarda (M), medtem ko objekti na nižjih legah (vzdolž neimenovanega vodotoka) ne smejo biti podkleteni in so etažnosti pritličje (P) + mansarda. Absolutna kota pritličja: ±0,00 je podana za vsak objekt v grafičnem delu OPPN.
12. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Tlorisna zasnova podolgovata pravokotna oblika. Fasade objekta morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so v svetlih toplih barvnih tonih ali lesene. Prepovedane so žive in kričeče barve.
(2) Streha je dvokapnica z naklonom 35–45°. Maksimalna višina kolenčnega zidu je 1,20 m. Strešine morajo biti v istem naklonu, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe. Šotoraste strehe niso dopustne. Barva strešne kritine osnovne strehe: opečnato rdeča.
13. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Dopustna je gradnja ali ohranitev nezahtevnih in enostavnih objektov: nadstrešnica ali garaža za dva avtomobila, lopa, drvarnica, zimski vrt, škarpa in podporni zid, objekte gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske). Na vsaki zemljiški parceli za gradnjo je dopustno postaviti samo dve vrsti nezahtevnih in enostavnih stavb.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo ena etaža. Strehe pomožnih objektov so praviloma enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) se lahko uredijo, v primeru steklenjakov, zimskih vrtov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna.
(3) Škarpe in podporni zidovi smejo z vsemi svojimi tehnični elementi segati do sosednje parcelne meje ob pridobljenem soglasju lastnika sosednje parcele. Od ceste morajo biti odmaknjeni minimalno, 0,50 m. Obloženi morajo biti z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni, ne smejo presegati maksimalne višine 1,5 m. Kjer je možno, naj se linijske poteze podpornih zidov prekine z živico.
(4) Vsi odmiki morajo upoštevati določila 34. člena tega odloka.
14. člen
(ureditev zunanjih in zelenih površin)
Pogoji za urejanje okolice objekta so:
– stanovanjski objekti znotraj območje OPPN se navezujejo na obstoječo cestno telo, ki se rekonstruira in dimenzionira za nosilnost intervencijskega vozila. Na izteku ceste je predvideno obračališče, ki je zaradi pomanjkanja prostora umeščeno južno ali kot opcija v hrib, nasproti objekta 14 in 15,
– dovozne površine okrog predvidenih objektov se utrdijo in se namenijo manipulaciji,
– zunanje površine okrog predvidenih objektov se ohranijo zelene in se mestoma zasadijo z nižjimi drevesnimi in grmovnimi vrstami,
– morebitni podporni zidovi, ne smejo presegati maksimalne višine 1,5 m. Kjer je možno, naj se linijske poteze podpornih zidov prekine z živico,
– med sosedska ograja je lahko lesena, sajena (živa meja) ali žična in je višine maksimalno 1,5 m. Ob uvozu so pomaknjene 1 m v notranjost parcele. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Polne ograje niso dovoljene,
– vsi odmiki morajo upoštevati določila 34. člena tega odloka.
IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
15. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pred predvideno gradnjo se zakoliči obstoječa komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastruktura,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objekta (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
16. člen
(cestno omrežje)
(1) Obravnavano območje se nahaja v varovalnem pasu kategorizirane občinske lokalne ceste št. LC 032310, Celje Partizanska cesta–Košnica in javne poti št. JP 538561 Košnica do hiš HŠ 28J.
(2) Dostop do območja bo preko lokalne ceste in nekategorizirane obstoječe dovozne ceste do območja obravnave OPPN.
(3) Dostopno cesto za napajanje predvidenih in obstoječih objektov je potrebno urediti v širini minimalno 3,50 m od križišča s kategorizirano občinsko lokalno ceste št. LC 032310, Celje Partizanska cesta–Košnica do obračališča. Odcepni kraki dovozne ceste za napajanje več kot dveh hiš, morajo biti širine minimalno 3,50 m.
(4) Križišče dovozne ceste na LC bo izvedeno z odvzemom prednosti. Križišče dovozne ceste in LC 032310, je potrebno urediti na način da bo zagotovljeno varno vključevanje na lokalno cesto. Posebno pozornost je potrebno zagotoviti »STOP« pregledni razdalji.
(5) Parkirišč za potrebe javnega parkiranja ob dovozni cesti na obravnavanem območju ne bo. Vsa potrebna parkirna mesta se morajo zagotavljati v sklopu parcel predvidenih in obstoječih hiš.
17. člen
(parkirne površine)
Parkiranje bo urejeno v sklopu zemljiških parcel posameznega investitorja.
18. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Gradnja na območju obravnavanega OPPN se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena.
(2) Za oskrbo objektov z vodo je potrebno dograditi vodovodni sistem, ki bo navezan na obstoječi javni vodovod PVC/DN 90 mm. Predvidena dograditev vodovoda mora ustrezati zahtevam požarne varnosti.
(3) Za potrebe požarne varnosti so predvideni nadzemni hidranti. Kapaciteta obstoječega in predvidenega vodovoda zagotavlja obratovanje dveh hidrantov hkrati na obravnavanem območju. Razporeditev hidrantov zagotavlja enakomerno pokritje obravnavanega območja.
(4) Predvideni javni vodovod DN 80 mm bo izgrajen iz duktilne litine z neizvlečnimi spoji, ki je proti izvleku zavarovan z varovalnim obročem. Za predvideni vodovod manjšega premera od 80 mm, naj se uporabijo polietilenske cevi. Predvideni vodovod bo po izgradnji predan v upravljanje družbi Vodovod-Kanalizacija, d.o.o..
(5) Za potrebe priključitve objektov na vodovodno omrežje se izvedejo tipski zunanji toplotno izolirani vodomerni jaški. Priključki na objekte se izvedejo iz polietilenskih cevi DN/OD32 mm – 10 bar.
(6) Tlačna črta v vodovodnem omrežju na obravnavanem območju je v normalnih razmerah od 308 m do 318 m nadmorske višine, kar pomeni, da je v vodovodnem omrežju nekoliko previsok tlak. Na območju predvidene pozidave si bo moral vsak investitor na lastne stroške vgraditi napravo za znižanje tlaka na interni instalaciji za znižanje tlaka.
(7) Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda Vodovod-kanalizacija, d.o.o., na stroške investitorja, ko bo javni vodovod zgrajen in predan v upravljanje družbi Vodovod-Kanalizacija, d.o.o..
19. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ni izgrajene javne kanalizacije.
(2) Obravnavano območje bo imelo ločen sistem kanalizacije.
(3) Vsi predvideni objekti na obravnavanem območju OPPN morajo biti priključeni na sistem javne kanalizacije do 31. decembra 2015. Po tem datumu čistilna naprava ni več dovoljena.
(4) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je predvidena fekalna kanalizacija, ki se zaključi z lokalno čistilno napravo, iz katere se vode odvodnjavajo v obstoječi odprti odvodnik. Fekalna kanalizacija s čistilno napravo in pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti izgrajena pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz obravnavanega območja. V primeru izgradnje kanalizacije širšega območja Košnice po idejnem projektu Ekologika d.o.o. (št. načrta PRO K13034, september 2013) se čistilna naprava na obravnavanem območju ne izvede, fekalni kanal pa bo na obravnavanem območju v mešani rabi.
(5) Za odvod meteornih odpadnih vod je predvidena meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorne vode v obstoječi površinski odvodnik. Meteorna kanalizacija bo pred izpustom v obstoječi površinski odvodnik imela izgrajen zadrževalnik meteornih vod. Meteorna kanalizacija z zadrževalnikom meteornih vod in pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti izgrajena pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz obravnavanega območja.
(6) Razpršeno odvajanje površinskih vod s streh in drugih utrjenih površin ni dovoljeno.
(7) Površinske vode s povoznih površin se speljejo preko ustreznih elementov za urejeno odvodnjavanje v meteorno kanalizacijo.
(8) Tipi cevi za izgradnjo kanalizacije naj bodo minimalne togosti SN 8. Revizijski jaški naj bodo iz predfabriciranih montažnih elementov, premera 1000 mm z gumijastim tesnilom in redukcijskim kosom 1000/600 mm. Dimenzije jaškov 800 mm so dovoljene samo za globine manjše od 1.00 m. Revizijski jaški naj bodo opremljeni s prezračevalnimi pokrovi ustrezne nosilnosti, z vgrajenim protihrupnim vložkom.
20. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov v območju OPPN je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP KOŠNICA, s tem, da je potrebno pred priključitvijo objektov na distribucijsko preurediti nizkonapetostne zbiralnice obstoječe TP KOŠNICA in po potrebi glede na priključno moč zamenjati obstoječi transformator v transformatorski postaji iz 250kVA na 400kVA.
(2) Iz transformatorske postaje TP KOŠNICA je potrebno za napajanje objektov položiti nov dovodni kabel.
(3) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije in komunikacijskega omrežja (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 37/12, avgust 2013), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
21. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava se izvede ob cesti. Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.
22. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK kanalizacijo. Uporabijo se PVC cevi premera 110 ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm ter vmesni kabelski jaški.
(2) Ob cestah je vrisan koridor za novo KRS, prilagojeno končnemu stanju pozidave.
(3) Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.
23. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na obravnavanem območju OPPN-ja ni izgrajenega plinovodnega omrežja.
(2) Skladno z energetsko zasnovo in programom plinifikacije Celja je za obravnavano območje predvidena energetska oskrba z navezavo na obstoječo plinovodno omrežje zemeljskega plina. V primeru, da distribucijsko omrežje zemeljskega plina ne bo dograjeno, je dopustna oskrba predvidenih stanovanjskih objektov z energijo iz drugih okolju prijaznih energetskih virov.
24. člen
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Predviden vir ogrevanja bo plin, sončni kolektorji ali toplotna črpalka in drugi viri ogrevanja skladno s sprejetimi odloki MOC, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
Območje OPPN se ne nahaja na območju varovanj.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
26. člen
(varstvo zraka)
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč.
(2) Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
27. člen
(varstvo voda)
Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
28. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira. Viške zemljine se uporabi pri urejanju zelenic.
29. člen
(varstvo pred hrupom)
Območje OPPN sodi v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
30. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
31. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Za vsak objekt se zagotovi zbirno mesto za odpadke. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
32. člen
(ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
33. člen
(varstvo pred poplavo)
(1) Območje OPPN po evidencah ARSO ni poplavno ogroženo, na jugu meji na neimenovani potok. Vsi posegi so od zgornjega roba brežine potoka odmaknjeni 5 m.
(2) Odvajanje padavinskih vod se uredi skladno z zakonodajo, ki ureja področje voda, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin z zadrževanjem skladno z določili 19. člena tega odloka.
34. člen
(odmiki od vodotokov)
(1) Vsi posegi v prostor (objekti, zunanje ureditve objektov, ograje …) morajo biti od meje vodnega zemljišča neimenovanega vodotoka, to je od zgornjega roba brežine, oddaljeni minimalno 5.00 m. Izjema velja za primere, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02– ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14).
(2) Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.
35. člen
(varstvo pred potresom)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0,150, s tem da je potrebno v tem primeru upoštevati še koeficient tal, glede na izvedbo temeljenja objektov.
36. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti.
37. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
(1) Za območje OPPN je bil izdelan projekt Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih gradnje in odvodnjavanja, ki ga je izdelal Geosvet, Samo Marinc s.p.; štev. proj. 18-6/2013; 6. 6. 2013. Pri načrtovanju objektov se upošteva pogoje geološkega poročila.
(2) Obravnavano območje leži na precej razgibanem pobočju, ki vpada proti vzhodu pod naklonom od 10 do mestoma 30 stopinj, v glavnem pa so nakloni okrog 15 stopinj. Na vznožju preide v relativno izravnano dolinsko dno, kjer na skrajnem vzhodnem delu poteka struga manjšega potoka.
(3) V fazi priprave projektne dokumentacije (PGD, PZI) se izdela način temeljenja in obtežbe za vse predvidene objekte in okoliško ureditev in izvesti dodatne obdelave že pridobljenih podatkov ter natančno določiti način temeljenja in predvideti posedke, glede na poznane zasnove in obtežbe objektov.
(4) Pri načrtovanju objektov in komunalne infrastrukture, kot tudi pri vseh zemeljskih delih, mora sodelovati geolog. Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala za potrebe ureditve celotnega kompleksa, izvedba temeljenja objektov in površin zunanje ureditve predvidenih za asfaltiranje, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika.
(5) Zaradi visokega nivoja podtalnice izgradnja v zemljino vkopanih kletnih etaž objektov od št. 1 do 7 ni dovoljena.
38. člen
(obramba)
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo in zaščito.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
39. člen
(etapnost)
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo v več etapah. Prva etapa obsega izgradnjo gospodarske javne infrastrukture, druga etapa pa izgradnjo posameznih objektov, ki je lahko razdeljena na več podetap.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
40. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
41. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
Zemljiška parcela namenjena gradnji obsega obstoječo in predvideno parcelno stanje. Za izvedbo ceste ali dovozov se v minimalnem delu spreminja obstoječa parcelacija.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
42. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov stavb ter zmanjšanje etažnosti.
(2) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov objekta do + 1,00 m, ob upoštevanju opredeljenih odmikov od javne gospodarske infrastrukture in zemljiških parcelnih mej,
– spremembe tlorisnih gabaritov objektov št. 8, 10 in 11 do + 3,00 m v vzdolžni smeri,
– pri umeščanju stanovanjskega objekta št. 16 na zazidljivi dela zemljiške parcele,
– pri umeščanju stanovanjskega objekta na parc. št. 532/1, k.o. Košnica,
– pri umeščanju čistilne naprave in obračališča na druge zemljiške parcele, ob predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
(3) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(4) Dovoljena so manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel in načrtovano komunalno infrastrukturo. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje tem parcelam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(5) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
43. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Mestna občina Celje. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIII. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka v obsegu meja OPPN, navedenega v 4. členu odloka, prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Košnice (Uradni list SRS, št. 10/89, in Uradni list RS, št. 80/09) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za območja, ki se urejajo z odloki o PUP Babno, PUP Zahodno Ostrožno, PUP Lopata, PUP Lokrovec, Lahovniška hosta in Zg. Hudinja-Lahovna, PUP Sp. Dobrova, PUP Bežigrad-Bukovžlak in Vrhe, PUP Teharje, PUP Košnica, PUP Šmartno v Rožni dolini, PUP Trnovlje pod in nad avtocesto in Šmarjeta ob Hudinji, PUP Prekorje in Škofja vas, PUP Začret, PUP Stegujev-Habjanov hrib in Osenca-Severno Zvodno, PUP Pečovnik in Celjska koča in PUP Ljubečna (Uradni list RS, št. 80/09) v delu, ki se nanaša na območje OPPN Košnica – KO 4.
45. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
46. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
47. člen
(veljavnost odloka)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-23/2012
Celje, dne 1. julija 2014
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
