Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) in 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 25. redni seji dne 3. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja GJ 08 na Gorenjem Jezeru
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 48/12, 58/13, 1/14) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja GJ 08 na Gorenjem Jezeru (v nadaljnjem besedilu: OPPN GJ 08).
(2) OPPN GJ 08 je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U 21/2013.
2. člen
(vsebina in sestava načrta)
(1) OPPN GJ 08 vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge.
(2) OPPN GJ 08 besedilo odloka določa:
I. Splošne določbe,
II. Opis prostorskih ureditev,
III. Ureditveno območje OPPN z mejo ureditve,
IV. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
V. Rešitve načrtovanih objektov in površin,
VI. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
VII. Pogoje in usmeritve za vodnogospodarsko urejanje,
VIII. Pogoje priključevanja na komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo,
IX. Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
X. Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
XI. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
XII. Začasna namembnost zemljišč,
XIII. Etapnost izvajanja,
XIV. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
XV. Obveznosti investitorjev,
XVI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN,
XVII. Končne določbe.
(3) Grafični del:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta – OPN Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 48/12, 58/13),
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje,
4. Delitev območja OPPN na enote urejanja,
5.a Ureditvena situacija,
5.b Zazidalna situacija,
5.c Značilni prerezi,
6. Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
7. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
8. Načrt parcelacije,
9. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja in naravnih virov.
(4) Obvezne priloge:
– Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Cerknica,
– Prikaz stanja – geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
3. člen
(1) V veljavnem Občinskem prostorskem načrtu (OPN) je območje na jugovzhodnem robu naselja Gorenje Jezero, opredeljeno kot vstopni del v naselje, ki zaokrožuje naselje tudi s pozidavo na južni strani lokalne ceste.
(2) Novo opredeljeno kot razvojno območje stavbnih zemljišč z oznako enote urejanja prostora (EUP) GJ 08/2 obdaja že pozidan del z oznako GJ 08/1. Predmet tega odloka je obravnava obeh EUP s skupnim imenom GJ 08. Obe območji sta namenjeni stanovanjskim površinam.
(3) V območju obdelave GJ 08/2 so pretežno nepozidane površine, ki so namenjene kompleksni individualni stanovanjski gradnji, kot so prostostoječe hiše z največ dvema stanovanjema na stavbo.
(4) V območju GJ 08/1 je območje obstoječe domačije z urbanističnim tipom pozidave po terenu in arhitekturnim tipom tradicionalne prostostoječe hiše.
(5) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN GJ 08:
– celovit pristop k urejanju nove stanovanjske soseske,
– povezava obstoječe gradnje z novimi strukturami,
– racionalno in učinkovito umeščanje objektov z dopolnilnim prometnim skeletom,
– prenova in ureditev obstoječe prometne infrastrukture,
– ureditev skupnih površin območja,
– racionalna infrastrukturna opremljenost.
(6) Izboljšanje prometne infrastrukture
Obstoječe prometne površine zagotavljajo dostop do območja novogradenj in obstoječe gradnje. Območje novogradnje GJ 08 se primarno naveže na lokalno cesto LC 041043 Gorenje Jezero – Dane. Obstoječa domačija ima dovoz zagotovljen iz obstoječe javne poti, ki v nadaljevanju kot poljska pot služi vsem lastnikom zemljišč gravitacijskega območja.
(7) Ureditve odprtih zelenih površin
Obravnavano območje leži na robu naselja, kar pomeni, da so v zaledju predvidene pozidave proste površine, oziroma zeleno zaledje naselja, za pasiven oddih in sprostitev stanovalcev. Glede na dobro dostopnost zelenega zaledja naselja in osrednjih površin naselja Gorenje Jezero se v okviru ureditve te manjše stanovanjske soseske ne načrtujejo posebne ureditve javnih površin.
(8) Racionalna infrastrukturna opremljenost
Obstoječi objekti domačije so priključeni na infrastrukturo. Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju potrebujejo razširitev in posodobitev infrastrukture. Ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija ali nadomeščanje obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture. V okviru soseske se uredi ekološki otok.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje urejanja OPPN GJ 08 vključuje dve enoti prostorskega urejanja EUP in, sicer
– GJ 08/1 obstoječa domačija
– GJ 08/2 nova obcestna pozidava.
(2) Območje OPPN GJ 08/1 zajema zemljišča parc. št. *68, 782, 783/8, 783/9 – del in 968 – del (cesta), vse k.o. Gorenje Jezero (1633).
(3) GJ 08/2 zajema zemljišča parc. št. 783/9 in 968 – del, vse k.o. Gorenje Jezero (1633).
(4) Vplivno območje je namenjeno skupnemu obračališču parc. št. 766 – del, vse k.o. Gorenje Jezero (1633).
(5) Skupna velikost območja, ki se ureja z OPPN meri 1,48 ha z vplivnim zemljiščem v velikosti 220 m2.
5. člen
(namenska raba)
(1) Skladno z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) je v obeh enotah obravnave prostor namenjen stanovanjskim površinam z dovoljeno gradnjo prostostoječih hiš z dovoljenimi spremljajočimi dejavnostmi (SS). Enodružinsko ali individualno gradnjo predstavljajo prostostoječe stanovanjske hiše, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v stavbi na gradbeni parceli.
(2) Poleg bivanja so v območju dovoljene dopolnilne dejavnosti:
pisarniške in poslovne dejavnosti osebnih storitev, druge storitvene dejavnosti, turizem, trgovina, garaže, skladišča, in druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ki nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN GJ 08 leži ob lokalni cesti na vzhodu naselja Gorenje Jezero. Nad lokalno cesto je v padajoč teren vpeta redkejša pozidava počitniških hišic. Južno pod cesto leži obstoječa gručasta domačija, odmaknjena od naselja in lokalne ceste. Z načrtovano novo stanovanjsko gradnjo se zapolni vmesen zaraščen prostor južno od lokalne ceste.
(2) Območje tega OPPN-ja se navezuje na sosednje planske celote GJ 04/1 (SKs) in GJ 07 (SP) – počitniško naselje.
(3) Za potrebe izgradnje stanovanjske soseske se izvedejo preuredite in rekonstrukcije prometnic in odprtih skupnih prostorov. Vplivi na sosednja območja so minimalni, ker se nadaljuje namenska raba prostora, ki za okoliško pozidavo pomeni boljšo dostopnost in opremljenost širšega prostora. Z izgradnjo novih infrastrukturnih vodov pa se izboljša stanje obstoječe redke pozidave širšega območja.
(4) Neposredno so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– delna rekonstrukcija obcestnega pasu lokalne ceste LC 041043 Gorenje Jezero – Dane (parc. št. 783/6/, k.o. Gorenje Jezero – 1633),
– rekonstrukcija prečne dovozne ceste, ki prečka parc. 783/9, k.o. Gorenje Jezero – 1633,
– izvedba korigiranega priključka iz prečne dovozne ceste na poljsko pot na zahodni strani območja,
– rekonstrukcija jugozahodne poti (parc. št. 986, k.o. Gorenje Jezero – 1633) v zahodno povezovalno cesto v smeri proti osrednjemu delu naselja in rekonstrukcija poljske poti od priključka v smeri proti Danam.
7. člen
(vrste gradenj)
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali dela objektov,
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– dozidave in nadzidave že legalno zgrajenih objektov do velikosti določene s tem odlokom oziroma do dovoljenega faktorja zazidanosti,
– sprememba namembnosti v delu stanovanjskih stavb z namensko rabo dovoljeno s tem odlokom,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,
– postavitev pomožnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih površin;
8. člen
(opis rešitev načrtovanih prostorskih ureditev)
(1) Zasnova nove soseske poleg prostorskih danosti upošteva vse obstoječe komunikacije, na katere se navezuje. Vodilni prometni skelet predstavljata lokalna cesta na zgornji strani in na spodnji strani po javni poti do območja GJ 08/1, ki se nadaljuje v poljsko pot.
(2) V osrednjem delu obravnavanega območja je obstoječa gručasto postavljena domačija, ki je v veljavnem OPN-ju v enoti GJ 08/1.
(3) Na robu obstoječe pozidave strnjenega naselja do prečne dovozne ceste so proste površine kot nadaljevanje naselja imenovane GJ 08/2-A.
(4) Proste površine vzdolž med lokalno cesto in obstoječo potjo so namenjene pozidavi v uličnem nizu z oznako GJ 08/2-B.
(5) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja se območje GJ 08 deli na urejevalne enote:
+-----------+------------------+-------------------+------------+
| Oznaka | Opis | Program | Št. gr. |
| | | | parc. |
+-----------+------------------+-------------------+------------+
|GJ 08/1 |Obstoječa domačija|Stanovanjska | 1 PG |
| | |pozidava z | |
| | |dopolnilnim | |
| | |kmetijskim | |
| | |programom; | |
+-----------+------------------+-------------------+------------+
|GJ 08/2-A |Območje navezave |Stanovanjska | 2 PG |
| |na naselje |pozidava z | |
| | |dopolnilnim | |
| | |poslovnim | |
| | |programom; | |
+-----------+------------------+-------------------+------------+
|GJ 08/2-B |Novogradnja v |Stanovanjska | 12 PG |
| |obcestnem nizu |pozidava z | |
| | |dopolnilnim | |
| | |storitvenim | |
| | |programom | |
| | |(storitvene | |
| | |dejavnosti, | |
| | |trgovina, turizem).| |
+-----------+------------------+-------------------+------------+
Urejevalne enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 04 »Delitev na podrobne enote urejanja«.
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
9. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+------------------+--------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |GABARITI IN POGOJI OBLIKOVANJA |
+------------------+--------------------------------------------+
|GJ 08 /1 |Stanovanjska pozidava – enodružinske hiše – |
| |SS |
| |Urbanistični tip: » U1/2/3 – pozidava po |
| |terenu« |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste stavb po |Primarno se ohranja obstoječa pozidava. |
|klasifikaciji |Dozidave, rekonstrukcije in spremembe |
| |namembnosti so dovoljene kot dopolnitev |
| |programa domačije in stanovanjske soseske. |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, |
| |1242 Garažne stavbe, |
+------------------+--------------------------------------------+
|Spremljajoče |12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;|
|dopustne stavbe |12713 Stavbe za spravilo pridelka do |
| |velikosti stanovanjske hiše |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tip zazidave |Tip ”A1/1/1” – tradicionalna prostostoječa |
| |hiša |
| |Obstoječi objekti gručaste domačije so vpeti|
| |v padajoči teren. |
| |To so prosto stoječi objekti v okviru |
| |domačije, merila objektov prilagojena celoti|
| |in oblikovanju dvoriščnih in manipulacijskih|
| |površin, višine do 3 etaže nad terenom |
| |oziroma P+N+M; |
| |Obstoječi objekti: So1 – stanovanjska hiša, |
| |Go1- garažni objekt, |
| |Gpo1- strojna lopa, |
| |Gpo2- gospodarski objekt, |
| |Gpo3- gospodarski objekt. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Stopnja |Maksimalni faktor zazidanosti = 0,35 |
|izkoriščenosti | |
|zemljišča za +--------------------------------------------+
|gradnjo |Minimalni delež zelenih površin = 30 % |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |So1 tip – hiša na podeželju ali |
| |tradicionalna hiša |
| |– lociranje objektov je razvidno iz |
| |grafičnih podlag, |
| |– obstoječi stanovanjski objekt podolgovate |
| |zasnove, v izmeri 11,40 x 9,15 m s |
| |prizidanimi deli, |
| |– maksimalen obseg hiše (lahko sestavljen |
| |gabarit) se lahko v vzdolžni smeri podaljša,|
| |in sicer proti severu za 1,60 m in proti |
| |jugu za 4,70 m, |
| |– znotraj danega maksimalnega oboda |
| |stanovanjskega objekta, ki je označen v |
| |grafičnih prilogah, se objekt lahko višinsko|
| |lomi oziroma sestavi iz višinsko različnih |
| |delov, |
| |– sestavljeni stavbni volumen ne sme |
| |presegati dane maksimalne višine in |
| |zahtevanih odmikov; |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |funkcionalna dopolnitev, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z osnovnim |
| |stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti |
| |znotraj območja, |
| |– Go1 garažni objekt ohranja obstoječe |
| |gabarite. |
| |– Gpo1 gospodarski objekt (strojna lopa in |
| |spravilo pridelkov) |
| |Objekt se lahko podaljša v vzdolžni smeri. Z|
| |večjimi prenovitvenimi deli se objekt |
| |prestavi proti zahodni meji. |
| |– Gpo2 in Gpo3 so obstoječi pomožni objekti,|
| |ki se lahko ohranijo v obstoječih gabaritih.|
| |Prenova ali nadomestitev objektov se lahko |
| |izvede za namen in v obsegu določenem v tem |
| |odloku. |
+------------------+--------------------------------------------+
10. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+------------------+--------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+--------------------------------------------+
|GJ 08 /2-A |Stanovanjska pozidava – enodružinske hiše – |
| |SS |
| |Urbanistični tip: »U2/2- pozidava po |
| |terenu«, ki sledi orientaciji slemen |
| |obstoječih objektov v naselju |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste stavb po |Dozidave, rekonstrukcije in spremembe |
|klasifikaciji |namembnosti so dovoljene kot dopolnitev |
| |programa stanovanjske soseske. |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, |
| |1242 Garažne stavbe, |
+------------------+--------------------------------------------+
|Spremljajoče |1211 Stavbe za kratkotrajno nastanitev do 50|
|dopustne stavbe |% koristne površine celotnega objekta ali |
|(velja kot delež |1220 Pisarniške stavbe do 30 % koristne |
|v okviru |površine celotnega objekta ali |
|stavbnega tipa v |12520 Pokrite skladiščne površine do 70 % |
|nadaljevanju) |koristne površine ene etaže. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tip zazidave |Tip ”A1/1/3” – sodobna prostostoječa hiša |
| |Postavitev in velikost sledi vzorcu |
| |poselitve obstoječega dela naselja. Vzorec |
| |pozidave se nadaljuje, kjer so objekti z |
| |vzdolžno stranico postavljeni vzporedno z |
| |lokalno cesto. Dvoriščne in manipulacijske |
| |površine so na dovozni strani, višine do 3 |
| |etaže nad terenom oziroma (K)+P+M; |
| |Načrtovani objekti: Sa1 – stanovanjska hiša,|
| |Sa2 – stanovanjska hiša, |
| |Ga1 – garažno gospodarski objekt, |
| |Ga2 – garažni objekt. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Stopnja |Maksimalni faktor zazidanosti = 0,35 |
|izkoriščenosti | |
|zemljišča za +--------------------------------------------+
|gradnjo |Minimalni delež zelenih površin = 30 % |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |– predlagani izhodiščni gabariti: 12.00 m x |
| |9.00 m s toleranco ± 1,00 m v obe smeri |
| |(prilagoditev lege glede na |
| |elektroenergetski koridor), |
| |– lociranje objektov je razvidno iz |
| |grafičnih podlag, |
| |– objekti so lahko tudi medetažni, tako da |
| |sledijo konfiguraciji terena in |
| |funkcionalnim rešitvam programa in v |
| |maksimalnih višinah ne presegajo določenega |
| |vertikalnega gabarita, |
| |– sestavljeni stavbni volumen ne sme |
| |presegati dane maksimalne višine in |
| |zahtevanih odmikov; |
| |– odprte nadstrešnice (G), ki služijo kot |
| |funkcionalna dopolnitev, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z osnovnim |
| |stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti |
| |znotraj območja, |
| |– večje nadstrešnice se projektno obdelajo |
| |kot manj zahteven objekt; |
+------------------+--------------------------------------------+
11. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+------------------+--------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+--------------------------------------------+
|GJ 08 /2-B |Stanovanjska pozidava – enodružinske hiše – |
| |SS |
| |Urbanistični tip: »U2/2« – postavitev |
| |objektov glede na komunikacijo s |
| |prevladujočo orientacijo slemen. |
| |Določen je obcestni niz z regulacijsko |
| |linijo in odklonom slemen glede na os |
| |lokalne ceste proti zahodu. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste stavb po |Dozidave, rekonstrukcije in spremembe |
|klasifikaciji |namembnosti so dovoljene kot dopolnitev |
| |stanovanjske soseske. |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, |
| |1242 Garažne stavbe, |
+------------------+--------------------------------------------+
|Spremljajoče |1211 Stavbe za kratkotrajno nastanitev do 50|
|dopustne stavbe |% koristne površine celotnega objekta ali |
|(velja kot delež |1220 Pisarniške stavbe do 30 % koristne |
|v okviru |površine celotnega objekta ali |
|stavbnega tipa v |1230 Trgovske stavbe in druge storitvene |
|nadaljevanju) |dejavnosti, skupaj do 60 % koristne površine|
| |pritličja ene etaže. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tip zazidave |Tip ”A1/1/3” – sodobna prostostoječa hiša |
| |Stanovanjske hiše skupaj z garažnim aneksom |
| |ali nadstrešnico so postavljene v ulični |
| |niz. Gradbena črta je 6.20 m od roba ceste. |
| |Na gradbeno črto se postavi vogal obodnega |
| |zidu (konstrukcijskega stebra) garažnega |
| |objekta ali nadstrešnice. Garažnemu objektu |
| |v isti smeri sledi stanovanjski objekt. Na |
| |vhodni strani se formira dvorišča oziroma |
| |manipulacijske površine. Dovozi do objektov |
| |so iz lokalne ceste. Obvezno je potrebno |
| |upoštevati izhodiščni vogal objekta na |
| |gradbeni črti ter smer vzdolžne stranice |
| |oziroma slemena stanovanjske hiše. |
| |Postavitev objektov je razvidna iz grafičnih|
| |prilog. |
| |Višine objektov je do 3 etaže nad terenom |
| |oziroma (K)+P+M; |
| |Načrtovani objekti: S1, S2, S3, S4, S5, S6, |
| |S7, S8, S9, S10, S11 in S12: |
| |– stanovanjske hiše, |
| |G1, G2, G3, G4, G5, G6, G7, G8, G9, G10, G11|
| |in G12: |
| |– garažni objekti, |
+------------------+--------------------------------------------+
|Stopnja |Maksimalni faktor zazidanosti = 0, 35 |
|izkoriščenosti | |
|zemljišča za +--------------------------------------------+
|gradnjo |Minimalni delež zelenih površin = 30 % |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |– predlagani izhodiščni gabariti: 12.00 m x |
| |9.00 m s toleranco ± 1,00 m v obe smeri, |
| |razen objekta S5 (manjši objekti- glej |
| |grafiko), |
| |– objekti so lahko tudi medetažni, tako da |
| |sledijo konfiguraciji terena in |
| |funkcionalnim rešitvam programa in v |
| |maksimalnih višinah ne presegajo določenega |
| |vertikalnega gabarita, |
| |– lociranje objektov je razvidno iz |
| |grafičnih podlag, kjer je označena gradbena |
| |črta in smer stanovanjskih hiš, |
| |– znotraj danega maksimalnega oboda |
| |stanovanjskega objekta, ki je označen v |
| |grafičnih prilogah, |
| |– sestavljeni stavbni volumen ne sme |
| |presegati dane maksimalne višine in |
| |zahtevanih odmikov; |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |funkcionalna dopolnitev, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z osnovnim |
| |stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti |
| |znotraj območja, |
| |– večje nadstrešnice se projektno obdelajo |
| |kot manj zahteven objekt; |
+------------------+--------------------------------------------+
12. člen
(splošni dopustni posegi)
V celotnem območju urejanja so dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:
21410 Podporne in oporne konstrukcije,
21120 Ceste in javne poti,
21110 Cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
13. člen
(spremembe namembnosti)
V objektih so dovoljene spremembe namembnosti za spremljajoče dopustne dejavnosti, navedene v razpredelnici 9., 10. in 11. člena tega odloka.
14. člen
(pogoji oblikovanja objektov)
Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti morajo biti skladna, vključena v krajino, pri čemer se upoštevajo pogoji: poleg tlorisne organizacije, vertikalnih gabaritov, še nagib strešin, orientacijo stavb, vrsto gradiva in barve fasad.
+-----------------+---------------------------------------------+
|Zasnova objekta |– preprosto asketsko oblikovana zunanjščina, |
| |– enostaven pravokoten tloris (razlika med |
| |stranicama naj bo najmanj 3,00 m), |
| |– glede na značaj terena je možno izvesti |
| |zamik fasade nad kletjo (nekoliko širši gank |
| |po celotni dolžini fasade, ki se ga ne |
| |nadkriva s podaljšanjem strešine). |
| |– oblikovanje enostavnih in nezahtevnih |
| |objektov mora biti enovito. Strehe so lahko |
| |dvokapnice enakega naklona in kritine kot |
| |osnovni objekt ali kot ravna streha (z |
| |minimalnim naklonom) skrita za zaključkom z |
| |atiko. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– višinski gabarit za tip zazidave je |
| |maksimalno (K)+P+M, v vsakem primeru je |
| |maksimalen gabarit visok 3 etaže nad |
| |terenom, kjer je spodnja etaža (K) vpeta v |
| |padajoč teren in je kota pritličja lahko |
| |maksimalno 0,50 m nad raščenim terenom |
| |najbolj vkopanega dela objekta; |
| |– pri sestavljenem objektu so posamezni deli |
| |lahko nižji, |
| |– objekti so lahko tudi medetažni, tako da |
| |sledijo konfiguraciji terena in |
| |funkcionalnim rešitvam programa in v |
| |maksimalnih višinah ne presegajo določenega |
| |vertikalnega gabarita, |
| |– vse naprave na objektu / prezračevanje |
| |ipd. / morajo biti znotraj maksimalnega |
| |gabarita; |
| |– G – garažni objekti in pomožni objekti so |
| |lahko pritlični |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– simetrična dvokapna streha, |
| |– naklon strešin je med 35° in 45°, |
| |– sleme je vzporedno z daljšo stranico |
| |objekta, |
| |– streha z visokim čelom, ki je zidan ali |
| |obložen z lesom (čopi niso dovoljeni), |
| |– kritina je opečnato rdeče barve, |
| |– v mansardnem delu je možno izvesti frčado |
| |v osi objekta, ostali deli mansarde se lahko |
| |osvetljujejo z okni v ravnini strešine, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in |
| |sončne celice) je možno namestiti na ploskev |
| |strešine; |
| |– streha, ki se oblikuje kot simetrična |
| |dvokapnica, je lahko v kombinaciji z ravnimi |
| |strehami (terase), ki so lahko pohodne ali |
| |ozelenjene. Ravna streha lahko obsega največ |
| |30 % površine strehe osnovne stanovanjske |
| |stavbe. |
| |– strehe G-garažnih objektov in drugih |
| |pomožnih objektov so lahko dvokapnice |
| |enakega naklona in kritine kot osnovni |
| |objekt ali kot ravna streha (z minimalnim |
| |naklonom) skrita za zaključkom z atiko ali |
| |kot zelena streha. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |– Prednost naj imajo naravni materiali. |
|barve |– Fasade morajo biti zasnovane po enotnem |
| |konceptu, zadnja plast mora biti izdelana v |
| |zglajenem zidarskem ometu. |
| |– Avtor objekta izbere barvno kompozicijo v |
| |spektru, ki je kompatibilen z objekti v |
| |okolici in sicer v spektru svetlih naravnih |
| |tonov do temnejših peščenih tonov. Barve ne |
| |smejo biti vpadljive. |
| |– V območju urejanja GJ 08/2 so dovoljene |
| |barve po RAL lestvici: 1001, 1002, 1003; |
| |1013, 1014, 1015; 7032, 7035, 7044; 9001, |
| |9002; 1011 redčena s 50 % bele, 8025 redčena |
| |s 50 % bele. |
| |– V območju urejanja GJ 08/1 so dovoljene |
| |barve po RAL lestvici: 1013, 1014, 1015; |
| |1001, 1002; |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Oblikovanje |– Varianta 1: enostavna in transparentna, |
|nadstrešnic |pri čemer naj bodo vsaj v delu oblikovane |
| |kot latvenik in zasajene s popenjavkami. |
| |– Varianta 2: nadstrešek se izvede le kot |
| |enostavna pergola, |
| |– Varianta 3: enostavne konstrukcije, kjer |
| |je streha priključena strehi osnovnega |
| |objekta s slemenom pravokotno na sleme |
| |osnovnega objekta. |
+-----------------+---------------------------------------------+
15. člen
(višinska umestitev nove gradnje)
Višinske kote so določene na podlagi prostorskih danosti in obstoječe lokalne ceste, na katero se objekti navezujejo. Zaradi konfiguracije terena se višinsko umeščanje pri vseh objektih navezuje na koto priključka, na katerega se navezuje dovoz s parkiriščem in vhodom v objekt. Zato so v karti 5.c grafičnega dela odloka navedene izhodiščne kote cestnega priključka. Toleranca višinske kote cestnega priključka je ± 50 cm.
16. člen
(gradnja pomožnih objektov)
(1) Na parcelah, namenjenih gradnji stanovanjskih hiš so v vseh enotah urejanja dopustni pomožni objekti:
– pomožni objekti za lastne potrebe (majhne stavbe in stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave), ki se lahko gradijo le na zaledni strani stanovanjske hiše oziroma na JZ delu gradbene parcele.
– ograje, škarpe in podporni zidovi,
– urbana oprema in pomožni objekti v javni rabi,
– male komunalne čistilne naprave (zmogljivost do 50 PE ali zmogljivost od 50 d 200 PE),
– rezervoar za vodo do vključno 100 m3,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture,
– kolesarske, peš in podobne poti,
– objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekti za oglaševanje izven cestnega telesa lokalne ceste in v skladu z občinskem odlokom o oglaševanju.
(2) Na celotnem območju so dovoljeni pomožni infrastrukturni objekti.
(3) Postavitev pomožnih objektov mora biti skladna z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. Upošteva se faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) 0.4, kjer je potrebno sešteti vse objekte, in sicer načrtovane, ki so izrisani v grafiki tega dokumenta ter pomožne ali začasne, ki se jih locira naknadno.
17. člen
(postavitev objektov)
(1) Postavitev posameznih objektov sledi konfiguraciji terena, kjer je daljša stranica praviloma vzporedna plastnicam. Enovita zasnova naselja se navezuje na osnovani cestni skelet tako, da so definirane orientacije objektov. V delu obcestne pozidave je določena regulacijska linija. Na regulacijsko linijo se postavi vogal (regulacijska točka) garažnega objekta ali nadstrešnice. Odklon orientacije objekta (vzdolžna fasada) od regulacijske linije je v odklonu proti jugu, razvidno iz grafičnih prilog.
(2) Poleg tega je možno na osnovnem vzdolžnem delu stanovanjskega objekta izvesti še dodaten del v pravokotni smeri, ki ne presega maksimalno dovoljenega tlorisnega oboda objekta. Velikost vseh objektov (načrtovanih stanovanjskih, garažnih in eventuelnih pomožnih) ne sme presegati faktorja zazidanosti parcele namenjene gradnji.
(3) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo napajalni cesti.
(4) Odmiki od cest, na katere se navezujejo stanovanjske hiše, so podani z odmikom najbližjega vogala (točka regulacije), ki je na regulacijski liniji v grafičnem delu. Odmiki objektov od gradbenih parcel so tudi podani v grafičnem delu.
(5) Gradnja pomožnih objektov v obcestnem pasu, na SV delu stanovanjske hiše ni dovoljena, kakor tudi ne ob meji s sosednjimi parcelami z manjšim odmikom od 2,00 m.
(6) Delitev območja na gradbene parcele, razporeditev in postavitev objektov na gradbeno parcelo znotraj območja zazidljivosti ter tlorisni gabariti, so razvidni iz grafičnih prilog.
18. člen
(zunanje ureditve)
(1) Proste površine ob objektih so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi teras, atrijev in parkovnih ureditev.
(2) Ograje v uličnem nizu so enotno oblikovane, in sicer na klasično zidanem podstavku (kamen) višine do 0,50 m je lahko nameščena transparentna ograja do skupne višine 1,10 m nad nivojem ceste pred objektom.
(3) Ograje, ki ločujejo zasebne vrtove so lahko izvedene kot enostavni leseni plotovi do 1,00 m, kot živa meja zasajena z listavci, ali ograja do maksimalne skupne višine 1,50 m nad nivojem raščenega terena.
(4) Zasaditev in ograje ob cestnih priključkih ne smejo ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(5) Raščen teren je razgiban, zato je možna gradnja opornih zidov praviloma do višine 1,50 m. Vsi podporni zidovi morajo biti izvedeni v kamnu (v celoti ali kot obloga) in globoko zastičeni, tako da dajo vtis suhozida (pravokotni kamni v vertikalnem rastru) ter dodatno ozelenjeni. Manjše višinske razlike med gradbenimi parcelami (do 60 cm) se lahko izvedejo kot utrjene brežine, zasajene z ustrezno vegetacijo.
(6) Večje višinske razlike se uredijo terasasto z vmesno zasaditvijo in z opornimi zidovi do višine 1,50 m.
19. člen
(utrjene in zelene površine)
(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora. Zasnova stanovanjske soseske načrtuje kot javne površine vse prometne površine in površine ekološkega otoka.
(2) Potrebno je ohraniti gozdno zasaditev na severozahodnem robu soseske (izven območja urejanja na parceli št. 717, k.o. Gorenje Jezero).
(3) Večji del površin znotraj območja urejanja so zelenice ob objektih znotraj gradbenih parcel. Pri urejanju teh zelenih površin se na mestih, kjer je to mogoče, ohrani obstoječa avtohtona drevnina, predvsem starejša, večja drevesa. Potrebno je vzdrževanje vrtov ob stanovanjskih hišah vključno z ograjami ter zidovi. Dovoljena je uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za prosto-stoječe rastline, skupine in žive meje.
(4) Na vrtnih delih se priporoča uporabo visokodebelnih sadnih vrst (vzpostavitev sadovnjakov na robu poselitvenega območja) kot značilen prehod med grajenimi strukturami in odprtim prostorom kulturne krajine).
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
20. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanju prometnega skeleta. Zasnova upošteva sistem rastočega – razloženega naselja.
(2) Glavno napajanje območja je obstoječa lokalna cesta št. 041043 (Gorenje Jezero – Dane). Poleg tega je za napajanje celotnega območja potrebna rekonstrukcija obstoječe dovozne poti, kot priključka na lokalno cesto.
(3) Priključni del poti se rekonstruira v dvosmerno prečno povezovalno cesto. Severozahodni del poti se rekonstruira v dvosmerno zahodno povezovalno cesto – povezava na obstoječi del naselja. Jugovzhodni del poti se izvede kot dovoz do domačije (na parc. št. 782, k.o. Gorenje Jezero) in od tu naprej kot poljska pot. Širine prometnic so podane v grafiki.
(4) V obravnavanem območju se ne načrtuje izgradnja javnih parkirnih mest. Za potrebe soseske se uredi na posameznem zemljišču investitorja primerno število parkirnih ali odstavnih mest.
(5) Investitor oziroma izvajalec del si mora pred pričetkom del, pogojenih z izgradnjo komunalnih priključkov (prekopi ...) pridobiti potrebno soglasje – dovoljenje pristojne službe občinske uprave za ceste.
21. člen
(1) Na JZ obcestnem pasu lokalne ceste LC 041043 Gorenje Jezero – Dane se uredi infrastrukturni koridor širine 2,20 m, ki je namenjen površinam za peš in kolesarski promet. Uvozi na parcele imajo izveden poglobljen robnik.
(2) Prečna in zahodna povezovalna cesta, ki sta dvosmerni, sta načrtovani za hitrost 30 km/h in širino voznih pasov 2,25 m.
(3) Vse prometnice so načrtovane z obojestransko izvedbo bankine v širini 0,75 m. Vse ceste so predvidene v asfaltni izvedbi do dovoza do domačije. Poljska peš pot bo v dobro vzdrževani makadamski izvedbi z urejenim odvodnjavanjem.
(4) Odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj ter speljan v ponikanje.
(5) Prepovedano je nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali kateri drug material.
(6) Načrtovane ceste v območju morajo omogočiti neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah. Izvedba povoznih površin mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.
22. člen
(mirujoči promet)
(1) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
stanovanjske stavbe 3 PM na stanovanjsko enoto
skupaj minimalno 3 PM na enodružinsko hišo,
6 PM za dvostanovanjsko hišo.
(2) Za potrebe dopolnilne dejavnosti je potrebno zagotoviti na zemljišču investitorja:
Trgovski lokali 1 PM / 30 m2 koristne površine
– najmanj 2 PM
Stavbe za kratkotrajno 1 PM / na sobo ali apartma
nastanitev
– najmanj 2PM
Poslovni objekt 1 PM / 30 m2
– najmanj 1PM
Pokrite skladiščne – najmanj 1PM za večja vozila
površine
(3) Na tlakovanih površinah ob objektih morajo investitorji zagotoviti potrebne dostope do objektov in uvoze na parcele, manipulacijske površine za obračanje osebnih vozil ter dostope za intervencijska vozila v skladu s požarnimi predpisi.
VII. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
23. člen
(varstvo voda)
(1) V obravnavanem območju in v vplivnem območju ni vodotoka ali drugih površinskih vod. Posledično območje ni ogroženo zaradi poplav. Poplavno območje Cerkniškega jezera je od območja obdelave oddaljeno cca 110,00 m. Najnižja višinska kota raščenega terena obravnavanega območja je 577,50 m n.m.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Padavinske odpadne vode iz streh objektov je potrebno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana.
(4) Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišč je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.
VIII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
24. člen
(splošno)
(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.
(2) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(3) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic. Trase kabelskega vodovodnega, elektroenergetskega, telekomunikacijskega omrežja in javne razsvetljave so pretežno speljane v infrastrukturnem koridorju ob lokalni cesti.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
(6) Po končani gradnji vseh komunalnih vodov je potrebno dostaviti geodetski elaborat upravljavcu distribucijskega omrežja novozgrajenih komunalnih vodov pred izdajo uporabljenega dovoljenja.
(7) Obstoječe in novozgrajene stavbe se priključijo na gospodarsko javno infrastrukturo. Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za samooskrbne projekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike. Vetrnice za proizvodnjo elekrične energije v naselju niso dovoljene.
25. člen
(vodovod)
(1) Obstoječi objekti domačije so priključeni na javno vodovodno omrežje z obstoječimi priključki. Ob domačiji je hidrant 90 DN.
(2) Območje obstoječe gradnje GJ 08/1 ter načrtovani objekti v območju GJ 08/2A se lahko oskrbujejo s priključki na obstoječi javni vodovod.
(3) Območje GJ 08/2B je potrebno opremiti z novim javnim vodovodnim omrežjem oziroma urediti oskrbo s pitno vodo za sanitarne potrebe in požarno zaščito.
(4) Iz obstoječega javnega vodovoda na parc. št. 783/5 k.o. Gorenje Jezero (lokalna cesta) se dogradi krak vodovoda za napajanje uličnega niza objektov ter krožno povezavo na načrtovan vodovod po projektu št. 35/11, ki ga je izdelal Izvir – Plan d.o.o. v marcu 2012. Točka priključka (TH1) je na parcelni meji med parcelama št. 781/1 in 977, obe k.o. Gorenje Jezero.
(5) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda in priključkov morajo biti upoštevane smernice JP Komunala Cerknica d.o.o., ki so v prilogah tega odloka.
(6) Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo pitne vode morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, razen v primeru, da se investitor odloči za tehnično in tehnološko primerno napajanje kot samooskrba objekta. V primeru priključitve na javno vodovodno omrežje, mora biti le-to urejeno v skladu s sledečimi pogoji:
– Vsaka posamezna stavba mora biti opremljena s samostojnim vodovodnim priključkom, ki mora praviloma potekati po zemljiščih lastnika stavbe.
(7) Za vodovodne priključke, dimenzije do DN 50 se uporabijo cevi iz polietilena z minimalno trdnostjo 10 Mpa, priključki enaki ali večji do DN 89 pa morajo biti izdelani z nodularne litine. V primeru, da se vgradi priključna cev iz polietilena mora biti vgrajena v zaščitni PVC ali PE cevi (minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu DN 50 je DN 5 cm) in tlačne stopnje minimalno PN 6. Praviloma je potrebno cevovod projektirati v javnih površinah.
(8) Z izgradnjo oskrbovalnega vodovoda in sekundarnega omrežja posamezne faze se izvedejo tudi vsi priključki objektov in vgradijo vodomerni jaški. Za določanje lokacije hišnih priključkov morajo biti predhodno znane meje posameznih parcel in znana situacija zunanje uredite objektov.
(9) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.
(10) Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda.
26. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) V obravnavanem območju OPPN ni javnega kanalizacijskega omrežja. Območje OPPN, s katerim se ureja razširitev naselja Gorenje Jezero je potrebno opremiti z individualnimi malimi čistilnimi napravami (MČN) za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Odvod prečiščene vode gre v podtalje preko ponikovalnice.
(2) MČN skupaj s ponikovalnico mora biti locirana na zemljišču lastnika zemljišča ali investitorja gradnje objektov.
(3) Odvodnjavanje padavinske odpadne vode (strešne, drenažne ali zaledne) je potrebno reševati preko ponikovalnih jarkov, preko ponikovalnih drenažnih cevovodov ali s ponikovalnicami v okviru investitorjevih gradbenih parcel.
(4) Padavinsko vodo iz vseh povoznih površin je potrebno predhodno očistiti z lovilci olj (maščob in peska) pred ponikanjem.
27. člen
(električno omrežje)
(1) Znotraj obravnavanega območja je locirana obstoječa transformatorska postaja TP Gorenje Jezero. Predvidene prostorske ureditve segajo v varovalni pas obstoječega srednjenapetostnega (v nadaljevanju SN) prostozračnega daljnovoda, ki napaja obstoječo transformatorsko postajo TP Gorenje Jezero in nizkonapetostnega (NN) prostozračnega voda (0,4 kV), namenjenega napajanju obstoječega objekta na parc. št. *68, k.o. Gorenje Jezero. TP Gorenje Jezero s pripadajočim radialnim NN omrežjem napaja na omenjenem območju obstoječe odjemalce z električno energijo znotraj in zunaj ureditvenega območja.
(2) Za izvedbo gradnje objektov je potrebno izvesti pokablitev obstoječega SN 20 kV daljnovoda. Pokablitev se izvede od TP Gorenje Jezero do novega končnega stojnega mesta (drog) na jugovzhodnem robu obravnavanega območja na parceli št. 766, k.o. Gorenje Jezero, ki pomeni prehod SN nadzemnega voda v zemeljski vod.
(3) Obstoječi priključek obstoječih objektov znotraj obravnavanega območja se rekonstruira s kabelsko izvedbo in priključi na nov NN vod.
(4) Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo bo potrebna izgradnja novega NN elektroenergetskega voda, lociranega v infrastrukturnem koridorju ob lokalni cesti.
(5) Trasa novega kabelskega voda za predvideno izgradnjo NN voda je načrtovana v infrastrukturnem koridorju vzdolž lokalne ceste.
(6) Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z elektroenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja (Elektro Ljubljana – okolica d.d.).
(7) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov.
(8) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
28. člen
(izvedbeno tehnični pogoji priključevanja na elektro omrežje)
(1) Pokablitev obstoječega SN 20 kV daljnovoda se izvede od obstoječe TP Gorenje Jezero pa do novega končnega droga na parc. št. 766, k.o. Gorenje Jezero z zemeljskim vodom tipiziranega prereza Al 70 mm2. Izvesti je potrebno mehanske zaščite zemeljskih vodov predvsem na odsekih, ki bodo pod povoznimi površinami. Izvedba del, ki tangirajo obstoječa oporišča sN 20 kV daljnovoda se morajo izvajati skladno z veljavno zakonodajo in predpisi – minimalna oddaljenost obstoječih drogov od roba poljske poti 1 m.
(2) Za napajanje predvidenih objektov je potrebno zgraditi nov NN zemeljski vod iz obstoječe TP 20/0,4 kV Gorenje Jezero, ki jo je potrebno ustrezno predelati z dograditvijo novega nizkonapetostnega stikalnega bloka oziroma zamenjavo obstoječega. Kabelski vod mora biti izveden z zemeljskim vodom minimalnega tipiziranega prereza Al 4 x 70 + 2,5 mm2. V omenjen zemeljski vod se vključi tudi obstoječi objekt na parc. št. *68, k.o. Gorenje Jezero.
(3) Na stalno dostopnem mestu ob dovozih do načrtovanih objektov, se postavijo priključno merilne omarice (PMO), ki omogočajo vgradnjo dveh oziroma večjega števila merilnih mest.
(4) V priključno merilne omarice načrtovanih objektov je potrebno vgraditi prednapetostne odvodnike razreda 1 in izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.
(5) Vsi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami in bodo namenjeni pokablitvi SN omrežja in napajanju predvidenih objektov, naj se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(6) Po trasi priključnega nizkonapetostnega zemeljskega voda je potrebno položiti ozemljitveni valjanec fe. Zn 4x25 mm.
(7) Pri izvedbi vseh del tako na SN, NN in priključkih je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo ter tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.
29. člen
(javna razsvetljava)
V ureditvenem območju OPPN je sočasno z ureditvijo obodnih cest predvideno podaljšanje in rekonstrukcija obstoječe javne razsvetljave, ki poteka ob lokalni cesti.
30. člen
(TK omrežje)
(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Optični vod poteka po obravnavanem zemljišču ob lokalni cesti.
(2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d., oziroma upravljavca TK vodov k projektnim rešitvam.
(3) Obstoječe TK vode je možno tudi prestaviti in pri tem predvideti izvedbo kabelske kanalizacije do priključne točke KK in kablov.
(4) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
(5) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije d.d.
(6) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220V).
31. člen
(CaTV omrežje)
V območju urejanja ni izvedenega CaTV omrežja. Načrtuje se kabelski CaTV razvod v območju napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi. Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva del območja.
32. člen
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Ob območju OPPN-ja ni predvidena gradnja centralnega toplovodnega omrežja, zato se ogrevanje rešuje individualno. Ogrevanje objektov mora slediti ciljem Lokalnega energetskega koncepta. Kot energent se uporabi obnovljive vire energije.
(2) Sistem ogrevanja, se opredeli v PGD projektih. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno s trajnostnimi in tudi alternativnimi viri energije kot so:
– kurišča na biomaso,
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in geotermalne energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
(3) Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
33. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventuelne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki.
(5) Za vse objekte je potrebno na zemljišču investitorja urediti ustrezen plato za posode za prevzem ločeno zbranih odpadkov (biološki in embalaža) ter mešanih odpadkov. Prevzemno mesto za odpadke ne sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnikov več kot 15,00 m. Plato za posode za odpadke mora biti tlakovan z nezdrsno obdelavo in ne sme imeti ovir do mesta praznjenja (stopnice, dvignjeni robniki ali druge ovire).
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
34. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju OPPN GJ 08 Gorenje Jezero je evidentirana enota kulturne dediščine ali njeno vplivno območje, in sicer:
– kulturna krajina Cerkniškega jezera EŠD 16286,
– v neposredni bližini se nahaja še naslednja enota kulturne dediščine: – Gorenje Jezero – Naselbina hrastene njive (arheološko najdišče) EŠD 16210.
(2) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/ investitor/ odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
35. člen
(varstvo narave)
(1) Na obravnavanem območju OPPN GJ 08 Gorenje Jezero so evidentirana naravovarstveno pomembna območja:
– lokalno zavarovano območje Notranjski regijski park,
– območje NATURA 2000 SCI Notranjski trikotnik, SI 3000232,
– ekološko pomembno območje – osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, ID 80000,
– ekološko pomembno območje Notranjski trikotnik, ID 31300.
(2) EPO Notranjski trikotnik (id. št. 31300) in SCI Notranjski trikotnik (SI 3000232)
Morebitno zasajevanje zunanjih površin naj se izvaja le z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. S tehničnimi in drugimi ukrepi naj se zagotovi ohranitev kraškega podzemlja. Na območju naj se ne izvaja posegov, ki bi povzročili onesnaženje kraškega podzemlja in znižanje kakovosti podzemnih habitatov.
(3) EPO Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (id.št. 80000) in SCI Notranjski trikotnik (SI 3000232)
Organskih odpadkov, ki bi lahko privabili velike zveri, naj se ne odlaga. Odlaganje odpadkov naj se uredi tako, da bo dostop rjavemu medvedu onemogočen. Za osvetljevanje zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico oziroma Naj se namestijo svetila za samodejen vklop/izklop.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
36. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnjo varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) se območje razporedi v III. stopnjo varstva pred hrupom, ki je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSe).
(3) Mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom znašajo L(noč) – 50 dBA oziroma L(dan) – 60 dBA.
(4) Obremenjevanje okolja s hrupom ne sme presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradbenih delih se zagotavlja da:
– so vsi gradbeni stroji in delovne naprave tehnično brezhibni ter ustrezajo standardom kakovosti glede emisij hrupa;
– se dela in prevoz opravljajo le podnevi, zvečer in ponoči ter ob nedeljah in praznikih pa samo izjemoma oziroma pri neodložljivih opravilih.
37. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/ 07).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je zaželeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
38. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod sanitarnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo individualnih malih čistilnih naprav.
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in nadalje v podtalje.
(5) Na območju niso dovoljene poslovne dejavnosti, pri katerih bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
39. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
XI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
40. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti;
– potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z že izvedenim zunanjim hidrantnim omrežjem.
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev. Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je omogočen intervencijski dostop z odmikom dreves.
(4) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
41. člen
(naravne omejitve)
(1) Območje ni izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.
(2) Naselje Gorenje Jezero spada v VI. cono potresne ogroženosti, kar pomeni, da je potrebno pri statičnem izračunu upoštevati projektni gravitacijski pospešek tal 0,175 g.
(3) Priprava temeljnih tal, izkopi ali kakršnikoli posegi v prostor se izvedejo pod nadzorom geologa-geomehanika, ki bo upošteval dejansko stanje terena in prilagodil globino izkopa-posega.
XII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
42. člen
(1) Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnegakoli posega v obstoječe objekte, novogradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
(2) Kolikor se zemljišče v primarni rabi uporablja v kmetijske ali gozdarske namene, je na zemljišču možno postaviti vse pomožne kmetijske in gozdarske objekte vključno z ograjami.
XIII. ETAPNOST IZVAJANJA
43. člen
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste (lahko tudi v makadamski izvedbi) ter minimalna komunalna opremljenost zemljišča. Minimalna komunalna opremljenost zemljišč je vodovod, mala čistilna naprava ter elektroenergetski priključek.
(2) Glede na možnost dolgoročnega etapnega izvajanja je potrebno za vsako posamezno fazo izvesti celovito komunalno opremo in jo predati v upravljanje ali lastništvo občini.
(3) Območje urejanja je deljeno na 3 podrobne urejevalske enote, kjer ima GJ-08/1 zgrajene objekte s pripadajočo infrastrukturo. V enoti GJ 08/2A so vodi že ne zemljišču, zato je ta del opredeljen kot I. faza izvajanja novogradenj. Enota GJ 08/2B pa je opredeljena kot II. faza.
(4) Gradnja stanovanjskih objektov je dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi med investitorji in Občino Cerknica ali če se investitor odloči za gradnjo objekta v samooskrbi, ki z alternativnimi načini zagotavlja minimalno komunalno oskrbo.
XIV. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
44. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(2) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti novo načrtovanih objektov podani izhodiščno, tlorisne velikosti 9,00 X 12,00 m in z označbo maksimalnega tlorisnega gabarita z izzidanimi deli (zunanje mere = 11,00 X 14,00 m). Objekt z oznako S5 je brez izzidanih delov maksimalno velik 7,00 X 10,00 m.
(3) Objekti so lahko poljubno manjši, s tem da ohranjajo podolgovato tlorisno zasnovo. Tolerance samih objektov so možne v območju, ki ga označujejo meje parcel namenjene gradnji in regulacijske linije. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
(4) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
45. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– v času gradnje ali obnove objektov in ureditev zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XVI. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN
46. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XVII. KONČNE DOLOČBE
47. člen
OPPN GJ 08 je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Cerknica.
48. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
49. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-7/2013
Cerknica, dne 9. julija 2014
Župan
Občine Cerknica
Marko Rupar l.r.
