Na podlagi 3., 7., 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 in 38/10, 57/11), 36. člena Zakona o javno – zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – OdI. US, 76/08, 79/09 in 51/10, 84/10, 40/12), 284. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14), 8. in 17. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB, 48/11 – popr., 55/11 – popr., 56/12 – popr. in 112/13) je Občinski svet Občine Lendava na 49. redni seji dne 18. 7. 2014 sprejel

(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba) dejavnost daljinskega ogrevanja.
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije lokalne gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja.
(4) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– daljinsko ogrevanje pomeni distribucijo pare, vroče ali tople vode iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do končnih odjemalcev v več zgradb ali lokacij;
– distribucija toplote pomeni prenos toplote po distribucijskem sistemu, ki vključuje tudi dobavo končnim odjemalcem;
– distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, ali pare, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije priključnega voda oziroma do odjemnega mesta. Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila; koncesionar: je izvajalec javne službe dejavnosti daljinskega ogrevanja;
– koncendent: je Občina Lendava;
– hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote (izmenjevalnik) od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
– interne toplotne naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode, idr;
– merilna naprava je: merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
– odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer koncesionar pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
– odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri koncesionar na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo ali paro po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključeno na skupno odjemno mesto;
– priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
– pristojni organ: je organ občinske uprave, pristojen za javno službo, ki je predmet tega odloka, razen če je v tem odloku določeno drugače;
– priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
– toplotna postaja: je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave.

(1) Območje izvajanja javne službe je določeno s prostorskimi akti Občine Lendava. Uporaba storitev javne službe je na območjih iz prejšnjega odstavka obvezna.
(2) Uporabniki storitev javne službe so določeni v prvem odstavku člena. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji.

Gospodarska javna služba daljinskega ogrevanja obsega:
– distribucijo toplote po distribucijskem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja,
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote,
– izgradnjo distribucijskega toplovodnega omrežja na območju Občine Lendava v skladu s prostorskimi akti,
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje,
– periodično pregledovanje oziroma nadzor internih omrežij in naprav ter porabniških objektov pri uporabnikih, vezanih na oskrbo s toploto iz distribucijskega omrežja,
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev na omrežje,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom za učinkovit dostop do omrežja in obveščanje v skladu s 290. členom Energetskega zakona,
– načrtovanje porabe toplote z uporabo ustreznih metod in upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

(1) Toplovodno omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka in s katerimi se izvaja javna služba na območju, predvidenem za njeno izvajanje, mora koncesionar ves čas od začetka trajanja koncesijskega razmerja imeti v lasti, če je med trajanjem koncesijskega razmerja v lasti koncedenta ali tretjih oseb, pa v najemu oziroma posesti na podlagi pravnega posla.
(2) Če so v času trajanja koncesijskega razmerja zgrajeno toplovodno omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe, na podlagi ureditve v koncesijski pogodbi v času trajanja koncesijskega razmerja v lasti koncesionarja, mora koncedent koncesionarju zagotoviti stavbno pravico na nepremičninah, na katerih bo ali je že koncesionar zgradil toplovodno omrežje. Ustanovitev stavbne pravice je v tem primeru v javnem interesu.
(3) Če so v času trajanja koncesijskega razmerja zgrajeno distribucijsko toplovodno omrežje in vse druge novo zgrajene naprave, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka, na podlagi ureditve v koncesijski pogodbi v času trajanja koncesijskega razmerja v lasti koncesionarja, preidejo skupaj z vsemi stvarnimi in obligacijskimi pravicami distributerja na tem omrežju in v zvezi s tem omrežjem po poteku koncesijskega razmerja s koncesionarjem, ki jih je zgradil v času trajanja koncesijskega razmerja, v last koncedenta. Pogoje prenosa ureja koncesijska pogodba.
(4) Način in pogoji prenosa lastništva in vseh pravic iz prejšnjega člena se določijo s koncesijsko pogodbo z vsakokratnim koncesionarjem. S pogodbo se uredi in določi tudi način prenosa pravic v primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.
(5) Toplovodno omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe in na podlagi prejšnjih odstavkov ob koncu koncesijskega razmerja preidejo v last koncedenta (velja za omrežje, zgrajeno v času trajanja koncesijskega razmerja), morajo biti ob prenosu ustrezno vzdrževani in v delujočem stanju.
(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na omrežju in napravah izločitveno pravico v stečaju.

(1) Koncesionar ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje za priključitev na omrežje.
(2) Koncesionar ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi zakon. Stroške priprave in izdaje dokumentov iz tega člena nosi koncesionar.

(1) Naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo distribucije toplote, se financirajo v skladu s tarifnimi postavkami za dobavo toplotne energije.
(2) Tarifni sistem z višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju ob upoštevanju Energetskega zakona in drugih predpisov izdela in javno objavi koncesionar.
(3) Koncesionar pridobiva prihodke tudi od priključitev in drugih dejavnosti, ki jih opravlja.

(1) Koncesionar izda v roku 6 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje toplotne energije (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja toplotne energije.
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toplotno energijo,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih izvajalcev daljinskega ogrevanja.
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo. Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 6 mesecih po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu koncesionar v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo.
(2) Koncesionar mora splošne pogoje objaviti Uradnem listu Republike Slovenije. Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.

(1) Koncesionar mora za distribucijsko omrežje voditi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše pristojni državni organ.
(2) Kataster se vodi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(3) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(1) Koncesionar mora na primeren način obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(2) Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplotne energije in sistemskimi obratovalnimi navodili.
(3) Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.

(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek ter skladno z določili Energetskega zakona (306. člen). Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev, so določeni v splošnih pogojih.
(2) O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča župan Občine Lendava.

(1) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
(2) Pred priključitvijo skleneta koncesionar uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.

(1) Uporabnik nosi stroške priključitve.
(2) Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane koncesionar lastnik toplotne postaje in jo mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Lastnik interne toplotne naprave in dela toplotne postaje – hišne postaje z merilnikom toplotne energije, je odjemalec.

Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dobavi toplote, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili, splošnimi pogoji in tarifnim sistemom, v kateri se dogovorita o pogojih dobave odvzema toplote.

(1) Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar zagotavlja tekoče vzdrževanje obstoječe zgrajene infrastrukture na svoje stroške.
(3) Če je tudi koncedent lastnik distribucijskega omrežja, sredstva za investicijsko vzdrževanje distribucijskega omrežja zagotavlja koncedent iz sredstev najemnine za infrastrukturo javne službe. V času izvajanja koncesije mora biti višina potrjenih sredstev občine za investicijsko vzdrževanje njenega omrežja enaka vrednosti najemnine, prejete v času trajanja koncesije.

Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta (občinska uprava, medobčinski inšpektorat in ostale pooblaščene osebe) mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe na način, kot se določi s koncesijsko pogodbo;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto;
– koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in, skladno z odlokom, investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
– koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe toplote;
– koncesionar mora voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– koncesionar mora poročati koncendentu o izvajanju koncesije;
– koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote in morebitnih drugih dejavnosti, v kolikor jih koncesionar izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo (oziroma če ima koncesionar sklenjeno krovno zavarovalno polico, mora pred sklenitvijo koncesijske pogodbe posredovati izjavo zavarovalnice, s katero zavarovalnica jamči, da ima koncesionar sklenjena vsa v razpisu potrebna zavarovanja) za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam).

(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine Lendava;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
– da s sprejetim LEK in odloki opredeli na območju izvajanja koncesije pravila, s katerimi bodo novi uporabniki prioritetno uporabniki sistema daljinskega ogrevanja in s tem povečevali učinkovitost sistema.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe izgradnje in vzdrževanja omrežja in naprav;
– nadzor nad izvajanjem javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj;
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javnih služb, oziroma so nanjo priključene,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe, v skladu s prostorskimi akti Občine Lendava,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev iz cene za dobavljeno toploto v skladu s tarifnimi postavkami. Višino koncesijske dajatve določa koncesijska pogodba.

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi medobčinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

(1) Vsak kandidat lahko predloži le eno vlogo. Vlogo za pridobitev koncesije lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij), ki morajo prijaviti predloženi pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami. Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se take vloge zavržejo. Če pravna ali fizična oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje dejavnosti določa zakon.
(3) Koncesionar mora biti lastnik infrastrukture za opravljanje gospodarske javne službe (distribucijsko omrežje in druge naprave za izvajanje distribucije) ali mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo o njegovi uporabi za čas trajanja koncesije. Koncesionar, ki ni lastnik omrežja ali njegovega dela oziroma druge infrastrukture, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za opravljanje nalog, ki so z zakonom in tem odlokom določene za koncesionarja, V tej pogodbi je zlasti treba urediti obseg in namen uporabe omrežja, višino najemnine oziroma drugega plačila koncesionarja, pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki koncesionarju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge.
(4) Koncesionar mora biti sposoben do roka za začetek izvajanja koncesije pričeti zagotavljati dobavo toplotne energije vsem uporabnikom, priključenim na distribucijsko omrežje. Koncesionar je sposoben zagotavljati dobavo toplotne energije, če je lastnik naprav za proizvodnjo toplotne energije, je sposoben naprave za proizvodnjo toplotne energije zgraditi do roka za začetek izvajanja koncesije ali ima z lastnikom naprav za proizvodnjo toplotne energije sklenjeno ustrezno pogodbo, na podlagi katere lahko dolgoročno dobavlja toplotno energijo vsem uporabnikom, priključenim na distribucijsko omrežje.

(1) V prijavi za pridobitev konesije (prijava na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami ...), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju Občine Lendava, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena,
– da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje na tudi način, da v zadnjih 6 mesecih podjetje ni imel dospelih neporavnanih obveznosti,
– da na dan oddaje prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije, potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje te investicije,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, koncedentu ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 2.–9. alinee;
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. merila za izbor koncesionarja;
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje javne službe;
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...);
9. način zavarovanja prijave;
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije;
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
13. rok za izbiro koncesionarja;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija se objavi tudi na spletni strani koncendenta.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se objavi tudi v drugih medijih (spletna stran, portal enaročanje), vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz predhodnega člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– ponujena cena toplote za uporabnika (tarifne postavke);
– višina koncesijske dajatve;
– cena prispevka za priklop;
– višina in dinamika plačil sredstev financiranja projektne družbe iz 59. člena tega odloka;
– rok začetka izvajanja koncesionirane dejavnosti;
– reference.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni izbran in če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni sklenjena koncesijska pogodba.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog
(4) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštete ga četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(5) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(6) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(7) Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(8) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(9) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru z upravno odločbo.
(10) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(11) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka. Postopek za izbiro novega koncesionarja mora biti pričet najmanj 1 leto pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija.

V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta odjemalcev.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje ob začetku kurilne sezone 2014/2015.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša za polovico prvotnega trajanja in sicer ob soglasju koncedenta in koncesionarja najmanj 1 leto pred iztekom koncesijske pogodbe.

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je koncesija podeljena le ob soglasju koncendenta. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrt jem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je zoper koncesionarja uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, dokumentiran z ugotovitvami o nadzoru, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrt je koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) O sporih iz izvajanja iz izvajanja koncesijske pogodbe odloča redno sodišče.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazume ta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ...).

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem javne službe v za to s koncesijsko pogodbo določenem roku.
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na območju Občine Lendava ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) Če pa nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(3) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude, ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju s tem odlokom, krši pravice in obveznosti iz tega odloka,
– ne uporablja veljavnih tarif,
– s svojim ravnanjem ali opustitvijo onemogoča nadzor pristojnim organom koncedenta,
– ne zagotovi ustrezne strokovne službe za izvajanje svojih dejavnosti.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z energetskim zakonom.
(4) Z globo 400 EUR se kaznuje odjemalec toplote če se priključi na distribucijsko omrežje brez soglasja ali povzroča škodo na distribucijskem omrežju ali drugim uporabnikom.

Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.

(1) Na javnem razpisu za prvo koncesijo, ki mora upoštevati tudi določbe ZJZP, ki ureja statusno javno-zasebno partnerstvo, mora izbrani koncesionar (prvi koncesionar) za namen izvedbe koncesijskega razmerja ustanoviti projektno družbo v pravni obliki enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo in ustanovnim kapitalom najmanj 7.500,00 EUR. Projektno družbo mora izbrani koncesionar ustanoviti najkasneje 30 dni po dokončnosti odločbe o izboru.
(2) Na podlagi dokončne odločitve o izbiri prvega koncesionarja bo sprejeta odločitev o vstopu koncedenta v projektno družbo s 26 % poslovnim deležem na način, da bo prvi koncesionar skladno z določilom drugega odstavka 517. člena ZGD-l s povečanjem osnovnega kapitala z vložki v znesku najmanj 2.635,14 EUR, ki jih kot koncesijsko dajatev v imenu in za račun koncedenta vplača koncesionar, ki v projektni družbi ohranil 74 delež upravljavskih in premoženjskih pravic, pri čemer občinski svet s sprejemom tega odloka ugotavlja občinski interes za vstop v projektno družbo.
(3) Prijavitelj na javni razpis za prvo koncesijo poda v prijavi pisno izjavo, da se obveže v roku 15 dni po dokončnosti odločbe o izbiri ustanoviti projektno družbo v pravni obliki enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo in ustanovnim kapitalom najmanj 7.500,00 EUR ter skladno z določilom drugega odstavka 517. člena ZG D-l povečati osnovni kapital z vložkom koncedenta v znesku 2.635,14 EUR, tako da v projektni družbi ohrani 74,00 delež upravljavskih premoženjskih pravic.
(4) Koncedent bo sklenil koncesijsko pogodbo s projektno družbo v večinski lasti prvega koncesionarja, kot nosilcem pravic in obveznosti iz koncesijskega razmerja, najkasneje v roku 7 dni po vstopu v projektno družbo in vpisu tega pravnega dejstva v sodni register. Koncesijska pogodba ima obliko pogodbe iz 126. člen in vsebino iz 127. in ostalih členov ZJZP.
(5) Šteje se, da je ponudnik z oddajo ponudbe za prvo koncesijo seznanjen s tem, da veljajo vse obveznosti, ki jih je prevzel z oddajo ponudbe (in izbiro), tudi v okviru sklepanja koncesijske pogodbe s projektno družbo v njegovi večinski lasti, zato se pojem »koncesionar« iz tega odloka nanaša tako na pravno ali fizično osebo, izbrano na javnem razpisu (prvi koncesionar) kot na projektno družbo. Prvi koncesionar je v koncesijskem razmerju porok za vse obveznosti projektne družbe.
(6) Projektna družba bo poleg vseh obveznosti v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka na podlagi posamičnih zahtev koncedenta, ki jih tekom obdobja izvajanja koncesije posamično opredeli, izvajala tudi druge naloge, zlasti razvojne projekte širšega javnega interesa kot so sodelovanje pri razvoju potenciala geotermije in upravljanja s podzemnimi ter površinskimi vodami, sodelovanje pri razvoju in zagotovitvi potrebne energetske infrastrukture za potrebe agrarnih in poslovnih con, izvajanje storitev ukrepov učinkovite rabe energije in energetsko upravljanje v občinskih objektih, energetsko in okoljsko svetovanje za občane.
(7) Sredstva nakupa poslovnega deleža po nominalni vrednosti iz drugega odstavka zagotovi koncesionar in jih vplača v imenu in za račun koncedenta.
(8) Vsa nadaljnja financiranja storitev projektne družbe zagotovljata:
– koncedent iz naslova namenskih sredstev, prejetih iz koncesijskih dajatev;
– koncesionar v višini in dinamiki plačil sredstev, kot je to opredelil v razpisni dokumentaciji za podelitev koncesije za lokalno gospodarsko javno službo daljinskega ogrevanja na območju Občine Lendava.
(9) Projektna družba pripravi vsako leto predlog letnega programa preostalih storitev, ki ga glede na razpoložljiva sredstva potrdi župan, pri čemer mora biti spoštovano načelo uravnoteženosti (15. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu), znesek denarnega nadomestila za preostale storitve pa nujno ne zagotavlja polno kritje stroškov, nastalih pri upravljanju teh storitev.

Do ureditve območja izvajanja koncesije s prostorskimi akti Občine Lendava iz prvega odstavka 3. člena tega odloka, se območje izvajanja določi v koncesijski pogodbi.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.