Na podlagi 61. člena in v povezavi s prvim odstavkom 56.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl. US) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 30. seji dne 10. 7. 2014 sprejel
O D LO K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Bučna vas – vzhod/2
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za OPPN)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – tehn. popr., 76/10 – tehn. popr., 77/10 – DPN, 26/11 – obv. razlaga, 4/12 – tehn. popr. 87/12 – DPN, 102/12 – DPN, 20/13 – OPPN, 27/13 – OPPN, 44/13 – teh. popr., 83/13 – obv. razl., 18/14, 31/14 – OPPN, 46/14 – teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN MONM) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Bučna vas – vzhod/2 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen
(Sprememba prostorsko izvedbenih pogojev OPN MONM)
Z dnem uveljavitve tega odloka se spremenijo posebni prostorsko izvedbeni pogoji OPN MONM za del enote urejanja prostora NM/6-OPPN-f, ki se ureja s tem OPPN, in sicer se v tretjem odstavku 123. člena, za enoto urejanja prostora »NM/6-OPPN-f: OPPN Bučna vas – vzhod«, zadnji stavek v tretjem stolpcu spremeni tako, da se glasi:
»Obvezna je pridobitev variantnih strokovnih preveritev.«
3. člen
(Vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
4. člen
(Priloge OPPN)
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz OPN MONM
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
5. člen
(Pomen izrazov)
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) Ureditvena enota (UE): sklop ene ali več gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela: zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt z urejenimi površinami, ki mu služijo.
(4) Gradbena meja je (navidezna) črta, ki je poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(5) Poslovna stavba:
– samostojna/prostostoječa stavba, sestavljena iz ene ali več lamel, v kateri se celotna uporabna površina uporablja za opravljanje dejavnosti.
(6) Poslovno-stanovanjska stavba:
– samostojna/prostostoječa stavba sestavljena iz ene ali več lamel, v kateri se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti, manjši del stavbe pa se lahko nameni tudi bivanju.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba (garaža, pokrita skladišča za lesna goriva, zimski vrt in podobni objekti);
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, nadstrešek, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti);
– ograja (varovalna ograja, sosedska ograja);
– podporni zid (podporni zid, podporni zid z ograjo).
(8) Etažnost:
– klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
– pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo;
– nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.
1. Opis prostorske ureditve
6. člen
(Koncept urejanja prostora)
(1) Območje urejanja z OPPN (v nadaljnjem besedilu: območje urejanja) je namenjeno poslovnim dejavnostim z možnostjo bivanja.
(2) Predvidena je gradnja novih stavb severozahodno od stanovanjske pozidave ob Tržiški ulici ter vzhodno od Ljubljanske ceste. Vpeta je v en zazidalni otok s tipologijo gradnje poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb.
(3) Poleg novih poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb ter urejenih zelenih površin se zgradi tudi vsa infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja.
(4) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Podrobnejše strokovne podlage z variantnimi strokovnimi prostorskimi preveritvami za del območja enote urejanja prostora NM/6-OPPN/f v Novem mestu (GPI, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-2013/44, januar 2014), v katerih so bile v variantah preverjene možne zasnove pozidave.
7. člen
(Obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja leži v severnem delu Novega mesta, na območju Velike Bučne vasi, in sicer severno od Andrijaničeve ceste (severna obvoznica) in vzhodno od Ljubljanske ceste (glavna vpadnica v Novo mesto z zahodne stani). Na severu meji na nepozidana stavbna zemljišča, na vzhodu na Tržiško ulico, na jugu pa na priključni krak Ljubljanske ceste s Tržiško ulico.
(2) Velikost obravnavanega območja je približno 44 arov in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel: 760/4, 761/2, 761/6, 762, 874/4, 1147/1 (vse KO Daljnji Vrh).
(3) Južno mejo območja urejanja predstavlja priključni krak Ljubljanske ceste s Tržiško ulico, ki se na zahodni strani naveže na Ljubljansko cesto, proti severu poteka vzdolž nje in se nato zalomi proti vzhodu, prečka nezazidana stavbna zemljišča in se nato zalomi proti jugu ter naveže na Tržiško ulico. Slednja se v nadaljevanju priključi na izhodiščno točko na priključnem kraku Ljubljanske ceste s Tržiško ulico. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 5 (DKN s prikazom območja urejanja).
(4) Območje urejanja je določeno na podlagi enote urejanja prostora NM/6-OPPN-f iz OPN MONM, ki narekuje izdelavo tega OPPN. Zajema le jugozahodni del enote urejanja prostora NM/6-OPPN-f.
8. člen
(Posegi izven območja urejanja)
(1) Zaradi izvedbe navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, preoblikovanja obstoječega dovoza in oblikovanja novega priključka so potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer za:
– gradnja priključkov na obstoječe plinovodno omrežje – po zemljiščih s parc. št. 760/2, 760/4, 761/2, 874/4 in 1147/1 (KO Daljnji Vrh);
– gradnja nizkonapetostnega elektroenergetskega priključka na skupen kanal – po zemljišču s parc. št. 761/5 in 761/6 (KO Daljnji Vrh), medtem ko v nadaljevanju trasa nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja poteka do obstoječe transformatorske postaje TP Vrtni center po obstoječem skupnem kanalu;
– gradnja nizkonapetostnega elektroenergetskega voda iz nove transformatorske postaje in gradnja srednjenapetostnega elektroenergetskega voda od nove transformatorske postaje do skupnega kanala – po zemljiščih s parc. št. 760/2 in 760/4 (KO Daljnji Vrh), medtem ko v nadaljevanju trasa srednjenapetostnega elektroenergetskega voda poteka po že obstoječem skupnem kanalu;
– gradnja priključkov na obstoječe telekomunikacijsko in obstoječe optično omrežje – po zemljiščih s parc. št. 760/2, 760/4, 761/5 in 761/6 (KO Daljnji Vrh);
– gradnja priključkov na obstoječe vodovodno omrežje – po zemljiščih s parc. št. 760/2, 760/4 in 1147/1 (KO Daljnji Vrh);
– gradnja priključkov na obstoječo (mešano) kanalizacijo komunalnih odpadnih voda – po zemljiščih s parc. št. 758, 760/2, 760/4, 875/4, 876/1 in 1147/1 (KO Daljnji Vrh);
– gradnja drenaže – po zemljiščih s parc. št. 760/2 in 760/4 (KO Daljnji Vrh);
– gradnja javne razsvetljave s priključkom na novo transformatorsko postajo – po zemljiščih s parc. št. 760/4 (KO Daljnji Vrh);
– navezava ceste C1 na javno pot JP – odsek 799477 Tržiška ulica v križišču z vzhodnim priključnim krakom Ljubljanske ceste – po zemljiščih s parc. št. 760/2, 760/3, 760/4 in 1147/1 (KO Daljnji Vrh);
– oblikovanje novega priključka s ceste C1 – po zemljišču s parc. št. 757 (KO Daljnji Vrh);
– preoblikovanje obstoječega dovoza do stanovanjske stavbe ob cesti C1 – po zemljišču s parc. št. 758 (KO Daljnji Vrh);
– priključek na obstoječo (kategorizirano) gozdno cesto (odsek 72785 Bučna vas – Brezovica) – po zemljiščih s parc. št. 726/4, 727/1, 763 in 1147/1 (KO Daljnji Vrh);
– navezava pešpoti na obstoječ hodnik za pešce ob vzhodnem priključnem kraku Ljubljanske ceste – po zemljišču s parc. št. 761/5, 761/6 (KO Daljnji Vrh).
(2) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 18 (Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji).
9. člen
(Ureditvene enote)
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote:
– Ureditvena enota A – območje centralnih dejavnosti;
– Ureditvena enota B – območje zelenih površin;
– Ureditvena enota C – območje prometne infrastrukture;
– Ureditvena enota D – območje energetske infrastrukture.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
10. člen
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalnoenergetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili OPN MONM.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin
11. člen
(Vrste gradenj in objektov)
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in nadaljnje spremembe) dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI:
– Nestanovanjske stavbe:
12112 – Gostilne, restavracije in točilnice
122 – Poslovne in upravne stavbe
123 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti
1242 – Garažne stavbe
12510 – Industrijske stavbe (avtomehanična delavnica)
12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za
pomožne stavbe)
– Gradbeni inženirski objekti:
21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
ceste
222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja
24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje.
(2) Dovoljena je še:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 14. členu odloka ter gradnja manj zahtevnega objekta za oglaševanje;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sprememba namembnosti;
– dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin;
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
12. člen
(Vrste dejavnosti)
(1) Območje urejanja je predvideno za poslovno in poslovno – stanovanjsko rabo. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08 in nadaljnje spremembe) so v objektih dopustne spodaj navedene dejavnosti:
Ureditvena enota A
– TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– GOSTINSTVO (Dejavnost strežbe jedi in pijač)
– INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (Založništvo, Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, Druge informacijske dejavnosti)
– FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
– POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, Druge dejavnosti za zdravje)
– DRUGE DEJAVNOSTI (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, Druge storitvene dejavnosti (razen Pogrebna dejavnost).
(2) Poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe so v prvi vrsti namenjene poslovni rabi, ki pa ne sme povzročati prekomernih obremenitev okolja ter je v skladu z določili tega odloka.
(3) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v skladu z OPN MONM.
(4) Razporeditev posameznih prostorov v poslovni in poslovno-stanovanjski stavbi mora biti taka, da izbrani dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje, pri čemer velja, da se poslovna raba lahko umesti v katerokoli etažo, medtem ko so stanovanjski rabi namenjene le zgornje, nadstropne etaže.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
13. člen
(1) Nove poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe so predvidene kot samostojne/prostostoječe stavbe, kjer je možno opravljati raznolike poslovne dejavnosti skladno z določili 12. člena.
(2) Oblikovanje posameznih poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb naj bo med seboj čim bolj poenoteno glede gabaritov, barv in oblikovanja fasad in streh.
(3) Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v tem odloku.
Ureditvena enota A
(4) ZASNOVA POSLOVNIH IN POSLOVNO-STANOVANJSKIH STAVB:
– Horizontalni gabariti:
– sestavljeni iz ene ali več (v nizu, L ali U obliki) lamel pravokotne oblike – velikost lamele do največ 200 m2, min. širine 8,0 m ter maks. dolžine 20,0 m;
– izjemoma se dopusti tudi lamela okrogle oblike, vendar le pri oblikovanju višinskega poudarka v skladu s prikazom na grafičnem načrtu 8.2 (Ureditvena situacija – končna faza);
– dopušča se dozidava z nadstrešnicami širine do maks. 5,5 m, ki se gradijo vzdolž daljše stranice lamele, okrog okrogle lamele ali se postavijo samostojno, ločeno od lamele (npr. nad parkirnimi mesti);
– Vertikalni gabariti:
– etažnost lamele do največ K (klet – v celoti vkopana, razen pri gradnji podzemnih garaž; ter možnost izvedbe le pod delom stavbe) + P (pritličje) + 1N (eno nadstropje);
– etažnost nadstrešnice le P (pritličje);
– Volumen stavbe:
– zunanji volumen stavbe je praviloma enoten (skladen z določili glede horizontalnih gabaritov), pri čemer so dopustna odstopanja iz osnovne fasadne linije, če je velikost stavbe še vedno znotraj dovoljenih največjih in najmanjših velikosti horizontalnega gabarita;
– dopustno je horizontalno zamikanje posameznih lamel;
– Streha:
– ravna streha, enokapna streha z naklonom do maks. 10°;
– vrsta kritine je odvisna od naklona strehe, s tem da material ne sme biti trajno bleščeč. Barva kritine se prilagaja splošni oziroma kakovostni podobi soseske. Na nadstrešnicah se lahko namesti tudi transparentna kritina;
– na strehi je možno namestiti strešna okna, sončne kolektorje/fotovoltaiko pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico;
– Fasada:
– možna je kombinacija s panoramskimi zasteklitvami ter različnimi fasadnimi oblogami v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
– možno je oblikovanje več vhodov v objekte;
– inštalacije (klimatske naprave ipd.) se namestijo na vidno neizpostavljenih delih fasad.
Ureditvena enota B
(5) Urejanje v območju zelenih površin (enako velja tudi za urejanje zelenic v Ureditveni enoti A) naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, s prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov. Pri tem naj ima urejanje z brežinami prednost pred gradnjo podpornih zidov. Površine pa se zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(6) Vzhodno od ceste C1 se uredi ponikalno polje, ki se lahko zaradi zagotavljanja varnosti ogradi.
Ureditvena enota C
(7) Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 18. do 20. členu odloka.
Ureditvena enota D
(8) Površine ob novi transformatorski postaji se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Lokacija se lahko ogradi, pri čemer se upravljavcu elektroenergetskega omrežja zagotavlja neoviran dostop do predvidene TP.
(9) Pogoji urejanja energetske infrastrukture so podrobneje podani v 18., 21. in 22. členu odloka.
14. člen
(Nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Na območju urejanja je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in OPN MONM. Poimenovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih znotraj posameznih UE, izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13).
(2) Ureditvena enota A
– nezahtevni objekti: majhna stavba; ograja, podporni zid, samostojno parkirišče, objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi (grajena urbana oprema (grajen gostinski vrt), pomožni cestni objekti), ograja, podporni zid, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pešpot, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(3) Ureditvena enota B
– nezahtevni objekti: pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid;
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pomožni komunalni objekt.
(4) Ureditvena enota C
– nezahtevni objekti: pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid;
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pešpot, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(5) Ureditvena enota D
– enostavni objekti: ograja, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja.
(6) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave: oblikovno se prilagodijo glavni (poslovni, poslovno-stanovanjski) stavbi na gradbeni parceli;
– ograja: kovinska;
– podporni zid: vidna površina se reliefno obdela, obloži s kamnom ali ozeleni s plezalkami.
15. člen
(Glavni dostopi)
Ureditvena enota A
(1) Glavni dovoz je iz križišča Tržiške ulice s priključnim krakom Ljubljanske ceste v južnem delu območja urejanja ter v nadaljevanju po cesti C1 do trikrakega križišča.
(2) Preko zahodnega kraka križišča na cesti C1 se dostopa na dvorišče posameznih poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb. Glavni vhodi v stavbe se organizirajo z orientacijo proti glavnem dvorišču ali javnemu prostoru ter v skladu s prikazom na grafičnem načrtu 8.2 (Ureditvena situacija – končna faza). Vhod v poslovni del stavbe se lahko oblikuje ločeno od vhoda v zasebni stanovanjski del.
(3) V 1. fazi prometnega urejanja območja se do poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb dostopa s Tržiške ulice v skladu s prikazom na grafičnem načrtu 8.1 (Ureditvena situacija – 1. faza), v končni fazi pa s ceste C1.
Ureditvena enota B
(4) Dostop je možen preko javnega prometnega omrežja, in sicer iz trikrakega križišča na cesti C1.
Ureditvena enota C
(5) Obstoječe križišče Tržiške ulice s priključnim krakom Ljubljanske ceste v južnem delu območja urejanja se preoblikuje tako, da se nanj naveže cesta C1 kot glavna prometnica na območju urejanja.
(6) V fazi kasnejšega urejanja širšega območja (ni predmet tega OPPN) bo glavno prometno žilo prevzela cesta C1, ki se dogradi s podaljškom proti severu. Prometno omrežje pa se bo dogradilo še z ostalimi prometnicami, ki so predvidene za urejanje širšega območja.
(7) Ob cesti C1 je predvideno tudi urejanje površin za pešce.
(8) Predvideno je tudi oblikovanje navezave obstoječe gozdne ceste (odsek 72785 Bučna vas – Brezovica) na cesto C1.
Ureditvena enota D
(9) Dostop do transformatorske postaje je možen preko funkcionalnega dvorišča stavbe z dejavnostjo v ureditveni enoti A.
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
16. člen
(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 10 (Načrt parcelacije).
(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 46. člena odloka.
17. člen
(Usmeritve za ureditev gradbenih parcel)
Splošni pogoji
(1) V ureditvenih enotah je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z 11. in 14. členom odloka, v ureditveni enoti C skladno z 18. do 20. členom odloka.
(2) Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja podpornih zidov, oblikovanje brežin in teras, pri čemer ima prednost urejanje z brežinami pred gradnjo podpornih zidov. Prikaz brežin in podpornih zidov se detajlno določi v projektni dokumentaciji.
(3) Žive meje, ograje in podporni zidovi morajo biti od meje sosednje gradbene parcele odmaknjeni najmanj 0,5 m, nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) pa najmanj 1,5 m, s tem da se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) ta odmik tudi zmanjša oziroma se ti objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele.
Ureditvena enota A
(4) Površina za poslovno in poslovno-stanovanjsko gradnjo je locirana v obcestnem pasu in se deli na gradbene parcele, kot je to prikazano na grafičnem načrtu 10 (Načrt parcelacije).
(5) Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja ene ali več poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb in največ po en nezahtevni objekt iste vrste (majhne stavbe) na stavbo ter največ po en enostaven objekt iste vrste (majhne stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave) na stavbo. Izjemoma je dopustna tudi postavitev manj zahtevnega objekta za oglaševanje, vendar le za oglaševanje dejavnosti, ki se odvija na gradbeni parceli.
(6) Na gradbeni parceli je možna ureditev parkirnih in manipulativnih površin, tlakovanih ali drugače utrjenih površin ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zatravitev.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne (poslovne, poslovno-stanovanjske) stavbe.
(8) Poslovna in poslovno-stanovanjska stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi vzdolž gradbene linije in znotraj gradbene meje. Prva poteka vzdolž dovozne ceste ali parcelne meje, kot je razvidno iz grafičnega načrta 10 (Načrt parcelacije). Druga pa je od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 4 m.
(9) Kota pritličja poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe lahko odstopa za največ ±0,5 m.
(10) Pri novih stavbah je poleg zunanjih parkirišč dopustna ureditev parkirnih površin tudi v kletni etaži. V ta namen je dopustno povečanje etaže posamezne stavbe tudi na mejo gradbene parcele (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča). Viden je lahko le vstopni del z eventualno klančino, medtem ko se preostali del v največji možni meri zasuje oziroma zgradi pod terenom.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
18. člen
(Splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh ureditvenih enotah.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v javnih površinah.
(8) Gradnja in urejanje prometne in ostale infrastrukture se lahko izvede fazno, skladno z določili 44. in 45. člena odloka.
3.1 Prometna infrastruktura
19. člen
(Pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Območje urejanja se navezuje na obstoječo prometno mrežo preko križišča Tržiške ulice (javna pot JP – odsek 799477 Tržiška ulica) na vzhodni priključni krak Ljubljanske ceste (regionalna cesta III. reda, št. R3 651, odsek 0252 Novo mesto zahod – Novo mesto (Bučna vas)), in sicer preko interne dovozne ceste C1. Hkrati je predvidena še (pre)ureditev dveh dovozov na zemljišča vzhodno od ceste C1, oblikovanje trikrakega križišča s cestama C1 in C2, gradnja dovoza na zemljišče zahodno od ceste C1 ter oblikovanje navezave s ceste C2 na obstoječo gozdno cesto (odsek 72785 Bučna vas – Brezovica).
(2) Podaljški cest C1 in C2 iz trikrakega križišča proti severu in zahodu nakazujejo urejanje prometnega omrežja na preostalem območju enote urejanja prostora NM/6-OPPN-f (ni predmet tega OPPN).
(3) V 1. fazi prometnega urejanja je dostop do ureditvene enote A možen s Tržiške ulice, medtem ko se v končni fazi le-ta uredi s ceste C1.
(4) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(5) Predvidene poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe s spremljajočimi objekti morajo biti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjene v skladu prometnimi predpisi in tako, da ne ovirajo preglednosti, varne uporabe državne ceste ter njene stabilnosti in nosilnosti. Prav tako ne smejo onemogočati širitve prometnega omrežja zaradi prihodnjega razvoja.
(6) Pri gradnji novega prometnega omrežja ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah le-tega na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Elementi cest morajo ustrezati tudi za prevoz polno naloženega gozdarskega kamiona. Predvidene ceste ter površine za pešce morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje. Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce pa lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjene od cestišča (razen na mestih za prehod preko ceste) in od njega fizično ločene z betonskim robnikom.
(7) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(8) Vode z območja urejanja ne smejo pritekati na javno cesto ali na njej zastajati, zato se uredi ustrezno odvodnjavanje.
(9) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Način zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.
(10) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s prometnimi predpisi in določili tega odloka.
(11) Za izvajanje del v območju državne, lokalne ali gozdne ceste se pridobi soglasje upravljavca.
(12) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s področja urejanja prometnega omrežja.
20. člen
(Nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč)
UREDITVENA ENOTA C
Cesta C1
(1) Predvidena je gradnja ceste C1 z obojestranskima hodnikoma za pešce, in sicer na odseku med križiščem Tržiške ulice z vzhodnim priključnim krakom Ljubljanske ceste in predvidenim trikrakim križiščem s cesto C2. Slednja se na cesto C1 priključi na vzhodni strani, medtem ko se z zahodne strani križišča uredi dovoz v območje ureditvene enote A.
(2) Ob gradnji ceste C1 se izvedejo naslednji posegi:
– obstoječe križišče Tržiške ulice s priključnim krakom Ljubljanske ceste se rekonstruira oziroma dogradi tako, da se z ustreznimi tehničnimi elementi naveže na obstoječe prometno omrežje (s hodniki za pešce, zavijalnimi radiji, prometno signalizacijo), kjer veljajo določila Odloka o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu – glavne ceste GII-105 (Uradni list RS, št. 68/07) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu – regionalne ceste R3 651 (prej glavne ceste G2 105) (Uradni list RS, št. 80/12);
– oblikuje se trikrako križišče;
– (pre)uredita se dovoza na zemljišči s parc. št. 757 in 758 (KO Daljnji Vrh);
– dopusti se možnost oblikovanja vsaj enega priključka na zemljišča zahodno od ceste C1.
(3) Karakteristični prečni prerez ceste C1:
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– vozna pasova 2 x 3,00 = 6,00 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
-----------------------------------------
skupaj 10,40 m
Cesta C2
(4) Potek kraka ceste C2 z obojestranskima hodnikoma za pešce je predviden od križišča s cesto C1 do priključka na obstoječo gozdno cesto (odsek 72785 Bučna vas – Brezovica).
(5) Karakteristični prečni prerez ceste C2:
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– vozna pasova 2 x 3,00 = 6,00 m
– hodnik za pešce 1 x 1,70 = 1,70 m
– bankina 1 x 0,50 = 0,50 m
-----------------------------------------
skupaj 10,40 m.
3.2 Energetska infrastruktura
21. člen
(Električno omrežje)
(1) Napajanje območja urejanja z električno energijo je v 1. fazi možno iz transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) TP Vrtni center. Potrebno je zgraditi lasten tokokrog s kablom večjega preseka, ki se na skupni kanal s potekom do TP Vrtni center naveže ob priključnem kraku Ljubljanske ceste. Priključna moč je lahko največ 50 kW.
(2) Urejanje območja v končni fazi obsega gradnjo nove transformatorske postaje ter srednjenapetostnega (SN) voda, ki se na skupni kanal priključi ob Tržiški ulici ter v nadaljevanju na obstoječe srednjenapetostno omrežje ob Ljubljanski cesti oziroma se vzanka v obstoječe/predvidene kablovode, ki naj bodo položeni v elektrokabelsko kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: EKK). TP se zgradi moči glede na dejanske potrebe odjemalcev, v kabelski kompaktni izvedbi, velikosti glede na inštalirano moč.
(3) Nova EKK se izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij na ustrezni medsebojni razdalji. Na vseh uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Kablovod se pod povoznimi površinami zaščiti z obbetoniranimi PVC cevmi.
(4) Za potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi še dvojček.
(5) Posamezna odjemna mesta naj bodo v prostostoječih omaricah in locirana na vedno dostopnih mestih. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric za več odjemnih mest.
(6) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva veljavne varnostne in tehnične predpise.
22. člen
(Razsvetljava javnih površin)
(1) Z novimi ureditvami je predvidena postavitev razsvetljave prometnega omrežja. Ta je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve.
(2) Priključitev razsvetljave javnih površin je predvidena v novo TP na območju urejanja.
(3) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
23. člen
(Plinovodno omrežje)
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje. Točka navezave je v 1. fazi predvidena ob priključnem kraku Ljubljanske ceste. V končni fazi pa je predvidena gradnja trase plinovoda po cesti C1 in C2 do križišča Tržiške ulice s priključnim krakom Ljubljanske ceste, kjer se naveže na obstoječe omrežje (končna faza).
(2) Izvajalec mora pisno obvestiti upravljavca najpozneje mesec dni pred pričetkom izvajanja del v zaščitnem pasu plinovoda ter pet dni pred posegom v ožji zaščitni pas.
(3) Podzemne dele plinovodnih naprav se mora odkopati ročno pod nadzorom sistemskega operaterja. Odkopani deli morajo biti zavarovani proti poškodbam (tudi proti zmrzovanju) in proti premikom.
(4) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar ter ostale predpise, ki urejajo to področje.
24. člen
(Ogrevanje)
(1) Ogrevanje stavb je možno na lahko kurilno olje, na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije.
(2) Priključitev na javno plinovodno omrežje je obvezna le za stavbe, določene s predpisi s področja oskrbe s plinom.
(3) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.
3.3 Komunikacijska infrastruktura
25. člen
(Telekomunikacijsko omrežje)
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe primarno telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežje. Točka navezave je predvidena ob priključnem kraku Ljubljanske ceste (1. faza) in v križišču Tržiške ulice s priključnim krakom Ljubljanske ceste (končna faza).
(2) Za zagotavljanje povezav novih stavb se zgradi TK kabelska kanalizacija s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi in pripadajočimi kabelskimi objekti.
(3) Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik se položijo v zaščitni cevi na ustrezni globini. Naročniška cev naj se zaključi neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
(4) Upošteva se minimalne horizontalne odmike drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad traso TK kabla in TK kabelske kanalizacije se položi opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje se izvede v kabelskih objektih.
(5) Pri potekih trase v cestišču oziroma v drugih povoznih površinah se cevi dodatno ščiti s cevmi.
26. člen
(Optično omrežje)
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe optično omrežje. Točka navezave je predvidena ob priključnem kraku Ljubljanske ceste (1. faza) in v križišču Tržiške ulice s priključnim krakom Ljubljanske ceste (končna faza).
(2) Pri projektiranju in gradnji križanj optičnega omrežja z ostalimi infrastrukturnimi vodi se upoštevata ustrezen vzporedni horizontalni in vertikalni odmik.
27. člen
(Kabelsko komunikacijsko omrežje)
(1) Objekti se priključijo na obstoječe kabelsko komunikacijsko (KKS) omrežje z gradnjo cevne KK KKS. Točka navezave je predvidena ob priključnem kraku Ljubljanske ceste na Tržiško ulico, ko/če bo omrežje (Telemach) zgrajeno do tu.
(2) KKS se izvede z umestitvijo ustreznih cevi in vmesnih revizijskih jaškov.
(3) Priklop objektov se izvede v sistemu zvezdišča. Dovodne cevi se zaključijo v podometno vgrajenih omaricah na vsakem posameznem objektu.
(4) Pri križanju KK KKS vodov z ostalimi infrastrukturnimi vodi mora biti zagotovljen ustrezen kot križanja ter minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju.
(5) Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo z uskladitvijo tehničnih rešitev.
3.4 Okoljska infrastruktura
28. člen
(Vodovodno omrežje)
(1) Za navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih cevovodov, ki se bodo oskrbovala iz obstoječega VH Kij.
(2) Točka navezave je v 1. fazi predvidena v križišču Tržiške ulice s priključnim krakom Ljubljanske ceste. V končni fazi pa je predvidena še gradnja preostalega omrežja v cestah C1 in C2.
(3) Nove cevovode se projektira iz ustreznih cevi z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Q(kri)).
(4) Individualne vodovodne priključke se projektira skupaj z vodomernimi jaški, ki se locirajo na rob gradbene parcele čim bližje javnega vodovodnega omrežja.
(5) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov.
(6) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehničnih predpisov glede javnega vodovoda.
(7) Izdelovalec projektne dokumentacije PGD in PZI je dolžan pridobiti projektne pogoje za projektiranje vodovodnega omrežja.
29. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju urejanja je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz kvalitetnih materialov.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo. Pred iztokom v kanalizacijo je potrebno do predpisane stopnje očistiti tudi morebitne tehnološke vode.
(4) Izdelovalec projektne dokumentacije PGD in PZI je dolžan pridobiti projektne pogoje za projektiranje kanalizacijskega omrežja.
Odpadne komunalne vode
(5) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno tako, da se nova kanalizacija ob cesti C1 in C2 naveže na obstoječi (mešani) sistem južneje ob Tržiški ulici.
Odpadne padavinske vode
(6) Predvidena je ureditev sistema odvajanja odpadnih padavinskih voda v kapnice (za sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd.) ter odvajanje viška padavinskih voda po kanalizacijskem sistemu do ponikalnih polj.
(7) Ponikalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(8) V primeru, da geološka sestava tal ne bi omogočala ponikanja, se zgradi kanalizacijsko omrežje do najbližjega naravnega odvodnika izven območja urejanja (potek trase ni predmet tega odloka).
(9) Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj.
(10) Odvodnjavanje z vozišča in hodnikov za pešce se v končni fazi, ko bosta zgrajeni cesti C1 in C2, spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni, z navezavo na predvideno kanalizacijsko omrežje odpadnih padavinskih voda z iztokom v ponikalno polje v križišču ceste C1 s cesto C2.
(11) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok s pozidanih površin ter tako, da z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne pritekajo na javno površino.
30. člen
(Ravnanje z odpadki)
(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala ni dovoljeno na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).
(4) Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.
(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), ogradi z enostavno oblikovano ograjo, lahko pa tudi nadkrije z nadstreškom. Slednji mora biti oblikovno usklajen s poslovno ali poslovno-stanovanjsko stavbo. Stojno mesto za zabojnike se lahko integrira tudi v arhitekturno zasnovo poslovne ali poslovno-stanovanjske stavbe.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
31. člen
(1) Na območju urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
32. člen
(Splošni pogoji)
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(2) Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
33. člen
(Varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
(3) Naprave, ki so vir hrupa (klima naprave ipd.), se locira stran od območja s stanovanjskimi stavbami.
34. člen
(Varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
35. člen
(Varstvo pred onesnaženjem voda)
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda je na območju urejanja predvideno v ločenem in vodotesno grajenem sistemu. Pri tem se odpadne komunalne vode navežejo na obstoječi kanalizacijski sistem ob Tržiški ulici ter v nadaljevanju v Centralno čistilno napravo Novo mesto. Odpadne padavinske vode pa se odvajajo v kapnice, višek vode pa po kanalizacijskem sistemu do ponikalnih polj.
(2) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem z navezavo na predvideno kanalizacijsko omrežje odpadnih padavinskih voda z iztokom v ponikalno polje.
(3) Morebitne tehnološke vode se ustrezno očistijo do predpisane stopnje. Onesnažene padavinske vode pa se očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
36. člen
(Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
37. člen
(Osončenje fasad in odprtih površin)
Oblikovanje novih stavb ter notranja organizacija prostorov morata biti načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov.
38. člen
(Varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Urejanje okolice stavb, vključno s premostitvami višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čimbolj sonaravno. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami. Pri urejanju okolice stavb je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena.
(2) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo.
(3) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
39. člen
(Varstvo plodne zemlje in tal)
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije morajo imeti urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopanega materiala ni dovoljeno. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
40. člen
(Ohranjanje narave)
Na območju urejanja ni evidentiranih vsebin ohranjanja narave.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
41. člen
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na področju hidrologije je območje urejanja označeno kot erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi.
(2) V fazi priprave prostorske/projektne dokumentacije se lahko izdela elaborat geoloških raziskav. V primeru ugotovljenih naravnih omejitev se lahko izdela tudi hidrološke raziskave ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja, kar se upošteva pri projektiranju.
(3) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določila predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
42. člen
(Varstvo pred požarom)
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določila predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na ustrezni medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.
(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(6) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije oziroma zasnove požarne varnosti, in sicer za tiste objekte, za katere je to določeno s predpisi. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
43. člen
(Varstvo pred potresom)
(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
44. člen
(Splošni pogoji)
(1) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah oziroma podenotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote ali podenote. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
45. člen
(Faznost izvedbe gospodarske javne infrastrukture)
(1) Faznost izvedbe prometne ureditve je razvidna iz grafičnih načrtov 11.1 (Načrt prometne infrastrukture – 1. faza) in 11.2 (Načrt prometne infrastrukture – končna faza), faznost izvedbe ostale infrastrukture pa iz grafičnih načrtov 12.1 (Načrt komunalno – energetske infrastrukture – 1. faza) in 12.2 (Načrt komunalno – energetske infrastrukture – končna faza).
(2) V 1. fazi je za namen gradnje in drugih ureditev na območju Ureditvene enote A dopustno urediti dostop s Tržiške ulice. V tej fazi se izvedejo tudi vsi priključki na obstoječe infrastrukturne vode za stavbe v Ureditveni enoti A.
(3) V končni fazi se dostop v območje ureditvene enote A uredi s predvidene ceste C1 skupaj z ostalimi infrastrukturnimi vodi, ki so oziroma bodo potrebni za funkcioniranje gradenj in drugih ureditev v fazi kasnejšega urejanja širšega območja (ni predmet tega OPPN).
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
46. člen
(Velikost dopustnih odstopanj)
(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 13. in 17. členu, dopustna tudi naslednja odstopanja:
– odstopanja od dejavnosti, določenih v 12. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil tega odloka predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti):
– odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na gradbeno parcelo oziroma v stavbe ter pri navezavah na zemljišča izven območja urejanja;
– odstopanja od gradbene linije ob pogoju, da je poslovna ali poslovno-stanovanjska stavba še vedno vzporedna z njo ter ob upoštevanju gradbene meje;
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
– odstopanja od predlagane sheme oblik in velikosti parcel za gradnjo poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo, pri čemer velja, da zaradi odstopanj v velikosti parcel ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih parcel;
– odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel.
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
47. člen
(Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN MONM.
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
48. člen
(Obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno s 44. in 45. členom tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica.
(3) Financiranje gradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in Mestno občino Novo mesto ob upoštevanju določb tega člena in obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(4) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
III. GRAFIČNI DEL OPPN
49. člen
(Vsebina grafičnega dela)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1. Pregledna situacija s prikazom območja
urejanja v širšem prostoru M 1:50000
2. Izsek iz kartografskega dela
izvedbenega dela OPN MONM M 1:5000
3. DOF s prikazom območja urejanja M 1:2500
4. TTN s prikazom območja urejanja M 1:2500
5. DKN s prikazom območja urejanja M 1:1000
6. Geodetski načrt s certifikatom M 1:500
7. Geodetski načrt s prikazom območja
urejanja M 1:1000
8.1 Ureditvena situacija – 1. faza M 1:1000
8.2 Ureditvena situacija – končna faza M 1:1000
9. Načrt ureditvenih enot M 1:1000
10. Načrt parcelacije M 1:1000
11.1 Načrt prometne infrastrukture 1. faza M 1:1000
11.2 Načrt prometne infrastrukture M 1:1000
– končna faza
12.1 Načrt komunalno – energetske
infrastrukture – 1. faza M 1:1000
12.2 Načrt komunalno – energetske
infrastrukture – končna faza M 1:1000
13. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja M 1:1000
14. Rešitve in ukrepi za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami M 1:1000
15. Prečni prerez območja M 1:500
16. Karakteristični prečni prerez ceste M 1:50
17. Pregledni vzdolžni prerez ceste M 1:2500/250
18. Prikaz vplivov in povezav s
sosednjimi območji M 1:1500
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
51. člen
(Usklajenost veljavnih prostorsko izvedbenih aktov)
Načrtovane prostorske ureditve iz 6. člena tega odloka je v območju prekrivanja z območjem, na katerem veljajo določila:
– Odloka o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu – glavne ceste GII-105 (Uradni list RS, št. 68/07),
– Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu – regionalne ceste R3 651 (prej glavne ceste G2 105) (Uradni list RS, št. 80/12),
treba projektirati tudi ob upoštevanju pogojev navedenih prostorskih aktov iz tega člena.
52. člen
(Hramba OPPN)
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Mestne občine Novo mesto in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
53. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se objavi tudi na spletni strani Mestne občine Novo mesto.
Št. 350-14/2013
Novo mesto, dne 10. julija 2014
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.
