Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10) izdaja minister za infrastrukturo in prostor

Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2002/24/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS (UL L št. 124 z dne 9. 5. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2013/60/EU z dne 27. novembra 2013 o spremembi Direktive 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil, Direktive 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil ter Direktive 2009/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na dvo- ali trikolesna motorna vozila zaradi prilagoditve tehničnemu napredku (UL L št. 329 z dne 10. 12. 2013, str. 15) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/24/EU) ureja ES-homologacijo (v nadaljnjem besedilu: homologacija) dvo- in trikolesnih motornih vozil, vozil z dvojnimi kolesi ali brez njih ter štirikolesnih vozil, namenjenih za vožnjo po cesti, njihovih sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot.

(1) Ta pravilnik ne velja za:
– vozila, ki jih upravljajo pešci;
– vozila za uporabo na športnih tekmovanjih na cesti ali na terenu;
– vozila, ki so bila v uporabi pred začetkom postopkov ugotavljanja skladnosti vozil;
– traktorje in stroje, ki se uporabljajo v kmetijstvu ali za podobne namene;
– vozila, namenjena predvsem za rekreacijske namene izven javnih cest, s tremi simetrično nameščenimi kolesi, in sicer z enim sprednjim kolesom in dvema zadnjima kolesoma;
– enosledna ali dvosledna vozila s pedali, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo 0,25 kW, katerega moč se progresivno zmanjšuje in končno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25 km/h ali prej, če voznik preneha poganjati pedala (kolesa s pomožnim motorjem).
(2) Ta pravilnik ne velja za sestavne dele ali samostojne tehnične enote za vozila iz prejšnjega odstavka, razen če so ti namenjeni za vgradnjo na vozila, za katera velja ta pravilnik.
(3) Ta pravilnik ne velja za posamične odobritve vozil.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »dvojno kolo« sta dve kolesi, nameščeni na isti osi, pri katerih sta središči površin stika s podlago oddaljeni manj kot 460 mm, pri čemer se dvojno kolo šteje za eno kolo;
2. »izvedenka« so vozila istega tipa in variante, ki imajo lahko vgrajeno opremo, sestavne dele ali sisteme, navedene v opisnem listu iz Priloge II Direktive 2002/24/EU, in izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika;
3. »samostojna tehnična enota« je naprava, ki mora izpolnjevati zahteve posamezne tehnične specifikacije za vozila in je namenjena, da tvori sestavni del vozila;
4. »sestavni del« je naprava, ki mora izpolnjevati zahteve posamezne tehnične specifikacije za vozila in je namenjena, da tvori del vozila;
5. »sistem« so vsi sistemi vozila, ki morajo ustrezati zahtevam, določenim v posameznih tehničnih specifikacijah za vozila (npr. zavore, oprema za kontrolo emisij);
6. »tip vozila« je vozilo ali skupina vozil (variante), ki lahko vključuje variante in izvedenke, in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika;
7. »varianta« je vozilo ali skupina vozil (izvedenke) istega tipa, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika;
8. »vozila z dvojnim pogonom« so vozila, ki imajo dva različna pogonska sistema (npr. električni in z notranjim zgorevanjem).
(2) Ostali izrazi v tem pravilniku imajo enak pomen kot ga imajo v zakonu, ki ureja motorna vozila.

(1) Dvo- in trikolesna motorna vozila se delijo na:
1. mopede, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h, in sicer:
a) dvokolesna vozila (kategorije L1e), katerih delovna prostornina, pri motorjih z notranjim zgorevanjem, ne presega 50 cm3 ali največja trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in
b) trikolesna vozila (kategorije L2e), katerih delovna prostornina, pri motorjih na prisilni vžig, ne presega 50 cm3 ali pri drugih motorjih z notranjim zgorevanjem največja nazivna moč ne presega 4 kW, ali če največja trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW.
2. motorna kolesa kot dvokolesna vozila brez stranske prikolice (kategorije L3e) ali s stransko prikolico (kategorija L4e), opremljena z motorjem z notranjim zgorevanjem, katerega delovna prostornina presega 50 cm3 oziroma katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h.
3. motorna trikolesa kot vozila s tremi simetrično nameščenimi kolesi (kategorije L5e), opremljena z motorjem z delovno prostornino večjo od 50 cm3, če je to motor z notranjim zgorevanjem, oziroma z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 45 km/h.
(2) Štirikolesna motorna vozila se delijo na:
1. lahka štirikolesa z maso neobremenjenega vozila manjšo od 350 kg (kategorije L6e), brez mase baterij pri električnih vozilih, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h, ki morajo izpolnjevati tehnične zahteve za trikolesne mopede kategorije L2e, razen če v posameznih tehničnih specifikacijah za vozila ni določeno drugače, in:
– delovna prostornina motorja ne presega 50 cm3 pri motorjih na prisilni vžig ali
– največja nazivna moč motorja ne presega 4 kW pri drugih motorjih z notranjim zgorevanjem ali
– največja trajna nazivna moč ne presega 4 kW pri elektromotorjih.
2. štirikolesa, ki niso navedena v prejšnji točki, z maso neobremenjenega vozila, ki ne presega 400 kg (kategorija L7e) (550 kg za vozila za prevoz blaga), brez mase baterij pri električnih vozilih, katerih največja nazivna moč motorja ne presega 15 kW. Ta vozila se štejejo za motorna trikolesa in morajo izpolnjevati tehnične zahteve za motorna trikolesa kategorije L5e, razen če v posameznih tehničnih specifikacijah za vozila ni določeno drugače.

(1) Pogoji za tip vozila so naslednji:
– sodijo v eno izmed kategorijo vozil, ki so določene v 4. členu tega pravilnika;
– jih je izdelal isti proizvajalec;
– imajo enako šasijo, okvir, pomožni okvir, pod ali konstrukcijo, na katero se pritrdijo glavni sestavni deli;
– imajo pogonski motor z enakim načinom delovanja (npr. z notranjim zgorevanjem, elektromotor, hibridni motor) in
– imajo enako oznako tipa, ki jo je dal proizvajalec.
(2) Pogoji za izvedenko so naslednji:
a) navedena je ena vrednost za:
– maso v stanju, pripravljenem za vožnjo;
– največjo dovoljeno maso;
– moč motorja;
– delovno prostornino motorja in
b) navedena je ena serija rezultatov preskusa v skladu s Prilogo VII Direktive 2002/24/EU.
(3) Pogoji za varianto so naslednji:
– vozilo ali skupina vozil (izvedenke) ima isto obliko nadgradnje (osnovne značilnosti);
– razlika med najnižjo in najvišjo vrednostjo mase vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, znotraj skupine vozil (izvedenk) ne presega 20  % najnižje vrednosti;
– razlika med najnižjo in najvišjo vrednostjo največje dovoljene mase znotraj skupine vozil (izvedenk) ne presega 20  % najnižje vrednosti;
– imajo enako vrsto motorja (npr. dvotaktni, štiritaktni, na prisilni vžig, na kompresijski vžig);
– razlika med najnižjo in najvišjo vrednostjo delovne prostornine motorja (pri motorjih z notranjim zgorevanjem) znotraj skupine vozil (izvedenk) ne presega 30  % najnižje vrednosti;
– vozila ali skupina vozil (izvedenke) ima enako število in namestitev valjev;
– razlika med najnižjo in najvišjo vrednostjo moči motorja znotraj skupine vozil (izvedenk) ne presega 30  % najnižje vrednosti;
– motorji imajo enak način obratovanja (npr. elektromotorji) in
– imajo isti tip menjalnika (npr. ročni, avtomatski).

Vlogo za podelitev homologacije vloži proizvajalec pri homologacijskemu organu. Vlogi mora proizvajalec priložiti opisni list, katerega vzorec je za homologacijo vozila podan v Prilogi II Direktive 2002/24/EU, za homologacijo sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela pa v prilogi ali dopolnilu k tehnični specifikaciji za vozila za ustrezni sistem, samostojno tehnično enoto ali sestavni del, in tudi druge dokumente, navedene v opisnem listu. Vloga za posamezni tip vozila, sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela se lahko vloži samo pri enem homologacijskem organu v državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica).

(1) Homologacijski organ podeli homologacijo vsem tipom vozil, sistemov, samostojnih tehničnih enot ali sestavnih delov, če izpolnjujejo naslednja pogoja:
a) tip vozila izpolnjuje tehnične zahteve posameznih tehničnih specifikacij za vozila ter ustreza opisu proizvajalca na podlagi podatkov, navedenih v seznamu v Prilogi I Direktive 2002/24/EU;
b) sistem, samostojna tehnična enota ali sestavni del izpolnjuje tehnične zahteve ustrezne tehnične specifikacije za vozila in ustreza opisu proizvajalca na podlagi podatkov, navedenih v seznamu v Prilogi I Direktive 2002/24/EU.
(2) Homologacijski organ v sodelovanju s homologacijskimi organi države članice, kjer poteka proizvodnja ali uvoz izdelka v Evropski uniji, pred začetkom postopka homologacije, sprejme ukrepe, da se zagotovi skladnost s Prilogo VI Direktive 2002/24/EU, da nova vozila, sistemi, samostojne tehnične enote ali sestavni deli, ki so bili proizvedeni, dani na trg, ponujeni v prodajo ali so se začeli uporabljati, ustrezajo homologiranemu tipu.
(3) Homologacijski organ, po potrebi tudi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, v postopku podelitve homologacije iz prvega odstavka tega člena sprejme ukrepe, da se zagotovi skladnost s Prilogo VI Direktive 2002/24/EU, da proizvodni postopki za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote trajno zagotavljajo skladnost s homologiranim tipom.
(4) Če je vlogi za homologacijo določenega tipa vozila priložen en ali več certifikatov o homologaciji sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, ki jih je izdal en ali več homologacijskih organov, jih je homologacijski organ, ki podeljuje homologacijo, dolžan upoštevati in za sisteme, samostojne tehnične enote oziroma sestavne dele, ki jim je bila podeljena homologacija, ne sme opravljati preverjanj iz točke b) prvega odstavka tega člena.
(5) Samostojni tehnični enoti se homologacija lahko podeli ločeno, v povezavi z enim ali več tipi vozila, če je to izrecno določeno v tehnični specifikaciji za vozila (npr. nadomestni glušnik izpušnega sistema).
(6) Sestavnemu delu se homologacija lahko podeli neodvisno od vozila, če je to izrecno določeno v tehnični specifikaciji za vozila (npr. svetilo).
(7) Homologacijski organ je odgovoren za homologacijo sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, ki jo podeli. Homologacijski organ, ki podeli homologacijo posameznemu tipu vozila, po potrebi v sodelovanju s homologacijskimi organi v drugih državah članicah, ki so izdale certifikate o homologaciji sistemov, samostojnih tehničnih enot ali sestavnih delov, preverja skladnost proizvodnje.

(1) Homologacijski organ izpolni obrazec certifikata o homologaciji iz Priloge III Direktive 2002/24/EU, za vse tipe vozil, za katere podeljuje homologacijo, rezultate preskusov pa vpiše v ustrezne rubrike obrazca, ki je priložen certifikatu o homologaciji, iz Priloge VII Direktive 2002/24/EU.
(2) Homologacijski organ izpolni obrazec certifikata o homologaciji iz priloge ali dopolnila k ustrezni posamezni tehnični specifikaciji za vozila za vsak tip sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, na podlagi katere podeljuje homologacijo.
(3) Certifikati o homologaciji vozila, sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela se številčijo po postopku iz dela A Priloge V Direktive 2002/24/EU.

(1) Homologacijski organ posreduje v enem mesecu homologacijskim organom drugih držav članic kopijo certifikata o homologaciji skupaj s prilogami iz Priloge III Direktive 2002/24/EU za vsak tip vozila, kateremu je podeljena homologacija ali je podelitev homologacije zavrnjena.
(2) Homologacijski organ vsak mesec pošlje homologacijskim organom v drugih državah članicah seznam homologacij za sisteme, samostojne tehnične enote ali sestavne dele, ki jih je podelil ali zavrnil podelitev v tem mesecu. Homologacijski organ na zahtevo homologacijskega organa druge države članice nemudoma pošlje kopijo certifikata o homologaciji skupaj s prilogami za vsak tip sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela.

(1) Proizvajalec za vsako vozilo, izdelano skladno s homologiranim tipom, izpolni potrdilo o skladnosti, katerega vzorec je določen v delu A Priloge IV Direktive 2002/24/EU. Potrdilo mora biti priloženo vsakemu vozilu. Zaradi potreb postopkov obdavčenja vozila ali izdaje dokumentov o registraciji lahko homologacijski organ zahteva, da potrdilo o skladnosti poleg podatkov, navedenih v delu A Priloge IV Direktive 2002/24/EU, vsebuje še druge podatke, če so ti podatki izrecno navedeni v opisnem listu. O tem mora najmanj tri mesece pred posredovanjem zahteve po dopolnitvi obrazca, obvestiti Evropsko komisijo in druge države članice.
(2) Potrdilo o skladnosti mora biti izdelano tako, da ga ni mogoče ponarediti. Natisnjeno mora biti na papir, ki je zaščiten z barvnimi grafikami ali ima kot vodni znak oznako proizvajalca vozila.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena izda proizvajalec za vsako vozilo, ki je izdelano skladno s homologiranim tipom in ki bo registrirano na ozemlju Republike Slovenije, potrdilo o skladnosti na obrazcu »Potrdilo o skladnosti za vozilo homologiranega tipa«, kot je določen s predpisom, ki ureja področje ugotavljanja skladnosti vozil.
(4) Za vsako samostojno tehnično enoto ali sestavni del, ki ni originalna oprema, in ki je bil izdelan skladno s homologiranim tipom, proizvajalec izda potrdilo o skladnosti na podlagi vzorca iz dela B Priloge IV Direktive 2002/24/EU. To potrdilo ni potrebno za originalne samostojne tehnične enote ali sestavne dele.
(5) Če samostojna tehnična enota ali sestavni del, ki naj bi mu bila podeljena homologacija, deluje ali ima posebne lastnosti samo v povezavi z drugimi sestavnimi deli vozila in se zato izpolnjevanje ene ali več zahtev lahko preveri samo, če ta samostojna tehnična enota ali sestavni del deluje v povezavi z drugimi sestavnimi deli vozila, dejansko ali simulirano, je treba ustrezno omejiti veljavnost njegove homologacije. V tem primeru se v certifikatu o homologaciji samostojne tehnične enote ali sestavnega dela navedejo omejitve glede uporabe in morebitna navodila za vgradnjo. Pri podelitvi homologacije za vozilo se preveri upoštevanje navedenih omejitev in zahtev.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena je imetnik homologacije samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, podeljene na podlagi 7. člena tega pravilnika, dolžan vsako samostojno tehnično enoto ali sestavni del, izdelan skladno s homologiranim tipom, opremiti s svojo tovarniško oznako ali blagovno znamko, oznako tipa, ter če je to predpisano v posamezni tehnični specifikaciji za vozila, tudi homologacijsko oznako skladno z 11. členom tega pravilnika. V tem primeru se potrdila iz četrtega odstavka tega člena ne izpolnjujejo.
(7) Imetnik certifikata o homologaciji samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, ki vsebuje omejitve uporabe na podlagi petega odstavka tega člena, mora za vsako izdelano samostojno tehnično enoto ali sestavni del posredovati podrobne podatke o teh omejitvah, in če je potrebno, navodila za vgradnjo.
(8) Imetnik certifikata o homologaciji samostojne tehnične enote, ki ni originalni del, izdanega v povezavi z enim ali več tipi vozil, mora za vsako tehnično enoto posredovati natančne podatke, ki omogočajo identifikacijo teh vozil.
(9) Če je bilo potrdilo iz prvega in tretjega odstavka tega člena izgubljeno, prenarejeno, izrabljeno ali uničeno, izda proizvajalec, ki je izdal prvotno potrdilo o skladnosti, dvojnik potrdila. Če je proizvajalec prenehal obstajati, izda dvojnik potrdila homologacijski organ. Na sprednji strani dvojnika potrdila o skladnosti mora biti jasno viden napis »dvojnik«.

(1) Vsako vozilo, izdelano skladno s tipom, ki mu je bila podeljena homologacija, mora biti označeno s homologacijsko oznako skladno s 1., 3. in 4. delom homologacijske številke, prikazane v delu A Priloge V Direktive 2002/24/EU.
(2) Samostojna tehnična enota in sestavni del, izdelan skladno s tipom, ki mu je bila podeljena homologacija, mora biti označen, če je to predvideno v ustrezni posamezni tehnični specifikaciji za vozila, s homologacijsko oznako, ustrezno zahtevam, določenim v delu B Priloge V Direktive 2002/24/EU. Homologacijska številka, navedena v odstavku 1.2 dela B Priloge V Direktive 2002/24/EU, mora biti sestavljena skladno s 4. delom homologacijske številke, prikazane v delu A Priloge V Direktive 2002/24/EU.
(3) Podatki v homologacijski oznaki iz prejšnjega odstavka se lahko dopolnijo tudi z dodatnimi podatki, ki omogočajo identifikacijo posameznih značilnosti zadevne samostojne tehnične enote ali sestavnega dela. Dodatni podatki morajo biti opredeljeni v posameznih tehničnih specifikacijah za vozila za te samostojne tehnične enote ali sestavne dele.

(1) Proizvajalec je odgovoren za skladnost vozil skladno s prvim odstavkom 14. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10). Imetnik homologacije mora obvestiti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, o dokončnem prenehanju proizvodnje ali o vsaki spremembi podatkov v opisnem listu.
(2) Če homologacijski organ iz prejšnjega odstavka meni, da zaradi spremembe tipa vozila ni treba spremeniti obstoječega certifikata o homologaciji ali pa izdati novega certifikata o homologaciji, o tem obvesti proizvajalca.
(3) Če homologacijski organ iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da so zaradi spremembe podatkov v opisnem listu potrebna nova preverjanja ali novi preskusi, o tem obvesti proizvajalca in opravi preverjanja ali preskuse. Če preverjanja ali preskusi zahtevajo spremembe obstoječega certifikata o homologaciji ali izdajo novega certifikata, homologacijski organ obvesti homologacijske organe v drugih državah članicah skladno z 9. členom tega pravilnika.
(4) Če so bili podatki, navedeni v opisnem listu za homologacijo vozila, spremenjeni, proizvajalec predloži homologacijskemu organu popravljene strani, iz katerih sta jasno razvidna vrsta spremembe in datum ponovne izdaje. Referenčna številka opisnega lista se spremeni le, če spremembe podatkov v opisnem listu zahtevajo spremembo enega ali več vpisov, navedenih v potrdilu o skladnosti iz Priloge IV Direktive 2002/24/EU, razen točk 19.1 ter 45 do vključno 51.
(5) Če zaradi dokončnega prenehanja proizvodnje tipa vozila, sistema, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, ki jim je bila podeljena homologacija, certifikat o homologaciji preneha veljati, homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, o tem v enem mesecu obvesti homologacijske organe drugih držav članic.

(1) Če homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ugotovi, da vozila, sistemi, samostojne tehnične enote ali sestavni deli niso skladni s homologiranim tipom, odredi proizvajalcu uskladitev proizvodnje, da se ponovno zagotovi skladnost proizvodnje s homologiranimi tipi. Homologacijski organ obvesti homologacijske organe v drugih državah članicah o sprejetih ukrepih, in o morebitnem preklicu homologacije.
(2) Če homologacijski organ ugotovi, da vozila, sistemi, samostojne tehnične enote ali sestavni deli niso skladni s homologiranim tipom, lahko od homologacijskega organa, ki je podelil homologacijo, zahteva, da preveri ugotovljena odstopanja. Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, opravi potrebna preverjanja v šestih mesecih od datuma prejema te zahteve. Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ob ugotovitvi neskladnosti sprejme ukrepe, določene v prejšnjem odstavku.
(3) Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, v enem mesecu obvesti homologacijske organe v drugih državah članicah o preklicu podeljene homologacije in o razlogih za takšen ukrep.
(4) Če homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, oporeka obstoj neskladnosti, o kateri je bil obveščen, si homologacijska organa prizadevata rešiti spor in o tem stalno obveščata Evropsko komisijo.

(1) Če homologacijski organ ugotovi, da vozila, sistemi, samostojne tehnične enote ali sestavni deli homologiranega tipa ogrožajo varnost v cestnem prometu, lahko inšpektorat, pristojen za promet, za največ šest mesecev prepove njihovo prodajo, začetek uporabe ali uporabo v Republiki Sloveniji. O tem inšpektorat, pristojen za promet, v skladu s predpisom, ki določa način mednarodne izmenjave informacij o ukrepih in dejanjih, ki omejujejo trgovanje s proizvodi, takoj obvesti druge države članice in Evropsko komisijo, ter navede tudi razloge za svojo odločitev.
(2) Če homologacijski organ ugotovi, da ogrožanje varnosti iz prejšnjega odstavka traja več kot šest mesecev, inšpektorat, pristojen za promet, prepove prodajo ali uporabo teh vozil v Republiki Sloveniji ter v skladu s predpisom, ki določa način mednarodne izmenjave informacij o ukrepih in dejanjih, ki omejujejo trgovanje s proizvodi, takoj obvesti druge države članice in Evropsko komisijo in navede razloge za svojo odločitev.

Odločitev o zavrnitvi ali preklicu homologacije, prepovedi prodaje ali uporabe vozila, samostojne tehnične enote ali sestavnega dela, mora biti podrobno obrazložena.

(1) Homologacijski organ posreduje Evropski komisiji in drugim državam članicam uradno obvestilo o imenih in naslovih tehničnih služb, ki jih je v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila pooblastil za izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti, ter o preskusnih postopkih, za katere so imenovane. Pooblaščene službe morajo ustrezati harmoniziranim standardom o delovanju preskuševalnih laboratorijev (SIST EN ISO/IEC 17025).
(2) Proizvajalec ne more biti pooblaščen za izvajanje nalog tehnične službe, razen če je tako izrecno dovoljeno v posamezni tehnični specifikaciji za vozila.
(3) Tehnična služba lahko uporablja tudi tujo opremo, če to odobri homologacijski organ.
(4) Tehnične službe v tretjih državah ne morejo biti pooblaščene kot imenovane tehnične službe, razen če je tako določeno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi med Evropsko unijo in tretjimi državami.

(1) Homologacije, izdane na podlagi tehničnih specifikacij za vozila in homologacije, izdane na podlagi pravilnikov o vozilih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo – ECE, izdanih v okviru Sporazuma o prevzemu enotnih tehničnih predpisov za vozila s kolesi, opremo in dele, ki se lahko vgradijo oziroma uporabijo na vozilih s kolesi in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov (Uradni list RS, št. 21/10 – Mednarodne pogodbe; v nadaljnjem besedilu: Sporazum), so enakovredne homologacijam izdanim na podlagi tega pravilnika.
(2) Homologacijski organ lahko na prošnjo proizvajalca podeli homologacijo skladno z zahtevami pravilnikov o vozilih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo – ECE, izdanih v okviru Sporazuma.

(1) V Republiki Sloveniji se ne sme prepovedati dajanja na trg, prodaje, začetka uporabe ali uporabe novih vozil, novih samostojnih tehničnih enot ali novih sestavnih delov, ki so skladni s tem pravilnikom. Prvič se lahko registrirajo oziroma dajo na trg in v prodajo samo vozila, samostojne tehnične enote in sestavni deli, ki so skladni s tem pravilnikom.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za vozila, sisteme, samostojne tehnične enote in sestavne dele, ki so namenjeni za proizvodnjo v majhnih serijah po največ 200 enot na leto.
(3) O izjemah iz prejšnjega odstavka mora homologacijski organ v enem mesecu od datuma podelitve obvestiti homologacijske organe drugih držav članic. Certifikat o homologaciji iz prejšnjega odstavka ne sme imeti navedbe „Certifikat o ES-homologaciji“.

(1) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, se lahko za omejeno obdobje registrira in dovoli prodaja ali začetek uporabe novih vozil, ki so skladna s tipom vozila, katerega homologacija ni več veljavna, in sicer največ za obdobje 12 mesecev od datuma prenehanja veljavnosti homologacije. Največje število takšnih vozil enega ali več tipov ne sme presegati 10  % vozil vseh tipov, danih v promet v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Če je bilo v preteklem letu dano v promet manj kot 100 vozil, se lahko dovoli začasna homologacija največ 100 vozilom.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja samo za vozila, ki so na ozemlju Evropske unije in imajo veljavno potrdilo o skladnosti, izdano v času veljavnosti homologacije zadevnega vozila, vendar niso registrirana ali se niso začela uporabljati pred prenehanjem veljavnosti homologacije.
(3) Zahtevo za odobritev registracije vozila iz prvega odstavka tega člena mora proizvajalec predložiti homologacijskemu organu. V zahtevi mora navesti tehnične oziroma gospodarske razloge, ki to upravičujejo.
(4) Homologacijski organ v roku treh mesecev od prejema zahteve odloči, ali bo in kakšnemu številu vozil določenega tipa bo odobril registracijo v Republiki Sloveniji. Homologacijski organ mora zagotoviti, da je proizvajalec izpolnil zahteve iz prvega odstavka tega člena. Homologacijski organ vsako leto posreduje Evropski komisiji seznam podeljenih izjem.

(1) Za vozila, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki zaradi uporabljenih tehnologij ali določenih konstrukcijskih zasnov ne izpolnjujejo ene ali več zahtev ene ali več posameznih tehničnih specifikacij za vozila, lahko homologacijski organ, na podlagi vloge proizvajalca podeli homologacijo pod pogojem, da ima dovoljenje Evropske komisije.
(2) Homologacijski organ lahko podeli začasno homologacijo, ki je veljavna le v Republiki Sloveniji, za tip vozila, za katerega je zaprošena izjema, pod pogojem, da o tem takoj obvesti Evropsko komisijo in druge države članice z dokumentacijo, ki vsebuje naslednje:
a) razloge, zaradi katerih tehnologije ali tehnične rešitve preprečujejo sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti, združljivost z zahtevami o skladnosti;
b) opis varnostnih in okoljskih vidikov ter sprejete ukrepe;
c) opis preskusov in njihovih rezultatov, ki v primerjavi z zahtevami o skladnosti, od katerih se odstopa, potrjujejo, da je zagotovljena vsaj enaka raven varnosti in varovanja okolja.
(3) Veljavnost homologacije je najmanj 36 mesecev. Če Evropska komisija zavrne dovoljenje za začasno homologacijo, homologacijski organ v šestih mesecih od dneva odločitve Evropske komisije, takoj obvesti imetnika začasne homologacije o prenehanju veljavnosti začasne homologacije. Vozila, ki so bila izdelana v skladu z začasno homologacijo še preden je bila slednja preklicana, je dovoljeno registrirati, prodati ali vključiti v uporabo.
(4) V primerih, ko sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ustreza zahtevam pravilnikov o vozilih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo – ECE, izdanih v okviru Sporazuma, ki urejajo ugotavljanje skladnosti oziroma homologacijo, se določbe tega člena ne uporabljajo.

(1) Homologacije vozil oziroma njihovih sistemov, samostojnih tehničnih enot in sestavnih delov, podeljene na podlagi Pravilnika o ES-homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (Uradni list RS, št. 125/03, 80/04, 75/05, 82/07, 96/09 in 106/10 – ZMV), ostanejo v veljavi za čas, ki ga za posamezno vrsto homologacije določi predpis, ki določa seznam tehničnih specifikacij za dvo- in trikolesna motorna vozila.
(2) Vozila, ki so dana v promet in uporabo na podlagi homologacij iz prejšnjega odstavka, se smejo uporabljati brez časovne omejitve. Dajanje v promet, prodaja in uporaba sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za vozila iz prejšnjega odstavka so dovoljeni brez časovne omejitve.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o ES-homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (Uradni list RS, št. 125/03, 80/04, 75/05, 82/07, 96/09 in 106/10 – ZMV).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.