Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 in 57/11), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10 in 51/10), 62. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), 4. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03, 106/05, 66/06, 118/07), 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11 in 24/14) je Občinski svet Občine Črnomelj na 29. redni seji dne 9. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o javni razsvetljavi v Občini Črnomelj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se opredeljuje in določa način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja objektov in naprav javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije (v nadaljevanju: javna služba).
Vzdrževanje objektov in naprav javne razsvetljave po tem odloku obsega vzdrževanje objektov in naprav javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije na območju Občine Črnomelj, razen če z zakonom ali s tem odlokom ni določeno drugače.
2. člen
(način izvajanja)
Izbirna lokalna gospodarska javna služba vzdrževanja urejanja objektov in naprav javne razsvetljave se zagotavlja s podeljevanjem koncesije osebi zasebnega prava, ki jo izvaja izvajalec javne službe – koncesionar na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe. Koncesija se podeli enemu izvajalcu.
Koncendent po tem odloku je Občina Črnomelj (v nadaljevanju: občina).
3. člen
(objekti in naprave javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije)
Za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo naslednji objekti in naprave, ki služijo osvetljevanju javnih površin in javnih cest:
– elektroomarice,
– drogovi,
– svetilke,
– energetski kabli,
– drugi pripadajoči elementi, ki so potrebni za nemoteno delovanje javne razsvetljave.
Za svetlobno prometno signalizacijo po tem odloku se štejejo naslednji objekti in naprave:
– semaforji,
– druga prometna svetlobna signalizacija (svetlobni prometni znaki, radarji, talna osvetlitev prometnih površin ipd.)
4. člen
(lastninska pravica)
Objekti in naprave javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije so objekti gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra v lasti in upravljanju občine, kolikor ni z zakonom ali s tem odlokom drugače določeno.
5. člen
(uporaba javnih dobrin)
Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njegovo boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncendentu.
II. VZDRŽEVANJE IN VARSTVO OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE RAZSVETLJAVE
6. člen
(vzdrževanje javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije)
Javna služba obsega vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, zlasti pa:
1. zamenjava svetil in svetilk,
2. zamenjava drogov svetil in drugih naprav,
3. popravilo oziroma menjava sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo,
4. čiščenje svetilk in redno vzdrževanje drogov in drugih delov javne razsvetljave,
5. investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave,
6. intervencije na javni razsvetljavi,
7. priprava letnih programov vzdrževanja, razvoja, načrtovanja, varčevanja z energijo in pospeševanja javne službe v skladu s programi občine,
8. priprava poročila o realizaciji letnega programa,
9. izvedba nalog po uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,
10. vodenje katastra in kontrolne knjige,
11. izvedba novoletne okrasitve v skladu s programom, ki ga potrdi občina,
12. izvedba dodatnih obremenitev na javni razsvetljavi,
13. podajanje tehničnih smernic pred izdajo smernic k prostorskim aktom v zvezi z javno razsvetljavo,
14. podajanje tehničnih pogojev pred izdajo projektnih pogojev na projektno dokumentacijo,
15. vzdrževanje prometne signalizacije (semaforji, »biči«, osvetljeni prometni znaki, radarji, talna osvetlitev,…),
16. priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave,
17. vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih (energetsko knjigovodstvo),
18. druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.
Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.
7. člen
(interventno izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 8 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov ali pristojnih organov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe na svetlobni prometni signalizaciji, ki ogrožajo prometno varnost.
Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
8. člen
(letni program – načrt vzdrževanja javne razsvetljave)
Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa – načrta vzdrževanja javne razsvetljave, ki ga izdela koncesionar vsako leto do konca meseca septembra za naslednjo leto. Plan potrdi Občina Črnomelj.
Načrt vzdrževanja javne razsvetljave mora biti pripravljen ločeno za javno razsvetljavo in ločeno za svetlobno prometno signalizacijo v in vsebuje predvsem:
– program izvajanja javne službe,
– obseg in ceno storitev,
– program varčevanja z energijo,
– obseg predvidenega investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije,
– obseg predvidenega rednega – tekočega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,
– predloge za posodobitve svetlobne prometne signalizacije,
– predloge izgradenj novih naprav javne razsvetljave in zamenjav neustreznih svetilk po posameznih območjih Občine Črnomelj in izračun potrebnih sredstev za to.
9. člen
(poročilo o realizaciji letnega programa)
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. februarja vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
10. člen
(naloge po uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja)
Koncesionar je dolžan v skladu z določili uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (v nadaljevanju: uredba) izvajati naloge, ki jih mora po uredbi izvajati upravljavec javne razsvetljave, predvsem pa izdelati načrt javne razsvetljave, ki vključuje monitoring, ter ga posredovati lastniku in pristojnemu ministrstvu.
11. člen
(vodenje katastra javne službe)
S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.
Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.
12. člen
(vsebina katastra)
Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe novoletne okrasitve …), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Črnomelj. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih brezplačno izroči v celoti v posest občini.
Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem.
13. člen
(kontrolna knjiga)
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),
– opis dela,
– popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno,
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do petega dne v mesecu za pretekli mesec.
14. člen
(organizacija novoletne okrasitve)
Koncesionar je v skladu s programom, ki ga pripravi pooblaščeno javno podjetje, sprejme pa koncedent, dolžan sodelovati pri vzpostavitvi, vzdrževanju in odstranjevanju novoletne okrasitve v času od 1. decembra do 10. januarja.
15. člen
(pooblastila koncesionarja)
Koncesionar ima pooblastila za:
– izključno pravico izvajati javno službo na območju Občine Črnomelj,
– vodenje katastra javne službe,
– izdajanje tehničnih smernic in pogojev pred izdajo smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij, ki jih izda soglasodajalec – občina,
– sodelovanje na tehničnem prevzemu oziroma pregledu,
– druga pooblastila v skladu z zakonom.
16. člen
(poseganje v objekte in naprave javne razsvetljave)
Kakršnokoli poseganje v objekte in naprave javne razsvetljave je, razen koncesionarju, dovoljeno samo s soglasjem koncedenta.
17. člen
(prepovedana ravnanja)
Prepovedano je:
– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,
– poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave,
– opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne razsvetljave in svetlobno prometne signalizacije,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,
– onemogočiti dostop do objektov in naprav javne razsvetljave,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,
– delovanje novoletne osvetlitve izven obdobja od 1. decembra tekočega leta do 10. januarja naslednjega leta,
– opravljanje dejanj, ki bi lahko kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave.
III. KONCESIJSKI AKT
18. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije ali je vpisan v register samostojnih podjetnikov oziroma ima obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju javne službe,
– da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih sredstev za delo,
– da omogoča nadzor nad izvajanjem lastnega dela,
– da se obveže zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki jo z opravljanjem oziroma opustitvijo opravljanja lahko povzroči tretji osebi ali koncendentu,
– da ima poravnane davke in prispevke,
– da zagotovi, da bo izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije, potekalo v okviru predpisanih standardov in normativov,
– da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije,
– da predloži program izvajanja dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, tehnične opremljenosti, finančno operativnega vidika in razvojnega vidika,
– da izpolnjuje druge, s predpisi določene pogoje.
19. člen
(pravice in obveznosti koncesionarja)
Izvajalec javne službe ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– opravljati javno službo v svojem imenu in za svoj račun na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe ter potrjenih planov,
– izvajati javno službo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– zagotavljati dežurstvo,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev,
– voditi evidence in kataster v zvezi z javno službo,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte, letna poročila in predloge letnih programov, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– obveščati pristojne organe o kršitvah,
– zagotavljati koncedentu strokovno pomoč pri načrtovanju oziroma oblikovanju programov razvoja javne službe.
Posamezne storitve na področju izvajanja javne službe je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi.
20. člen
(nepredvidljive okoliščine)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile.
21. člen
(ločeno knjigovodstvo)
Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno knjigovodsko evidenco po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe.
Koncesionar, ki javno službo opravlja tudi na območju drugih lokalnih skupnosti, mora v okviru ločenih knjigovodskih evidenc za potrebe javne službe posebej evidentirati račune za storitve, opravljene na območju Občine Črnomelj.
22. člen
(izbor koncesionarja)
Koncesionarja pridobi občina na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis vsebuje naslednje sestavine:
– predmet in območje koncesije;
– začetek in čas trajanja koncesije;
– podrobnejše pogoje za pridobitev koncesije v skladu s tem odlokom;
– merila, ki bodo vplivala na izbor kandidata;
– rok za prijavo na razpis in način prijave;
– dokumentacijo, ki jo mora vsebovati prijava;
– rok za izbiro koncesionarja;
– postopek v primeru, da se v določenem roku ne prijavi nobeden kandidat;
– ostale pogoje, ki so v skladu z veljavno zakonodajo.
O izbiri koncesionarja odloči upravni organ občinske uprave z odločbo.
Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan/ja.
Koncendent in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo v roku 30 dni od dneva, ko postane odločba o izbiri koncesionarja dokončna.
Če koncesijska pogodba v roku iz prejšnjega odstavka ni sklenjena, se postopek izbire koncesionarja razveljavi.
Postopek podelitve koncesije poteka v skladu z določbami Zakona o gospodarskih javnih službah, Zakona o javnih naročilih, Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o javno zasebnem partnerstvu.
23. člen
(koncesijska pogodba)
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 5 let.
Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi in zakonskimi določili, koncesija lahko podaljša za obdobje, ki se določi v koncesijski pogodbi. Koncesija se lahko po preteku časa trajanja na podlagi aneksa h koncesijski pogodbi podaljša tudi do dokončne izbire novega koncesionarja.
Koncendent je dolžan objaviti javni razpis za podelitev koncesije najkasneje 1 leto pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, koncesija pa stopi v veljavo najprej ob izteku tega roka.
24. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesija začne veljati z dnem, ki je v koncesijski pogodbi določen kot datum pričetka izvajanja koncesije, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan/ja občine.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
25. člen
(prenos koncesije, razmerja do podizvajalcev)
Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem koncendenta.
V izjemnih primerih določenih s koncesijsko pogodbo, lahko koncesionar ob izrecnem soglasju koncendenta sklene z drugim usposobljenim izvajalcem, ki izvaja storitve javne službe, pogodbo o začasnem izvajanju del, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine.
Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncendenta in uporabnikov ter javnosti, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
26. člen
(financiranje)
Javna služba se financira iz proračuna Občine Črnomelj in iz drugih virov.
Javna služba se financira iz cene storitev za opravljanje javne službe, ki jo oblikuje koncesionar v skladu z veljavno zakonodajo in soglasjem koncendenta. Pogoji za spreminjanje cen se določijo s koncesijsko pogodbo.
Program letnega vzdrževanja je prilagojen razpoložljivim sredstvom občine.
27. člen
(način plačila koncesionarja)
Koncesionar si zagotavlja plačilo koncesionirane dejavnosti z zaračunavanjem opravljenih storitev, ki jih zaračunava neposredno Občini Črnomelj.
Način plačila koncesionarja se določi s koncesijsko pogodbo.
28. člen
(odgovornost koncesionarja)
Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren izvajalec javne službe.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo je pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzročil koncedentu ali drugim pravnim oziroma fizičnim osebam.
Enako je koncesionar odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje koncendentu ali drugim pravnim ali fizičnim osebam.
Koncesionar je dolžan v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Črnomelj.
29. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava Občine Črnomelj.
Koncendent ima pravico in dolžnost nadzorovati izvajanje javne službe na terenu in poslovanje koncesionarja.
Zaradi izvedbe nadzora mora koncesionar osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti oziroma posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
Koncendent izvrši napovedan nadzor poslovanja s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 8 dni pred izvedbo.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja.
Koncendent lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor.
O izvedenem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncendenta oziroma koncendentov pooblaščenec.
Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.
30. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije in
– s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe, ki je pridobila koncesijo oziroma izbrisom fizične osebe iz ustreznega registra.
31. člen
(spremembe okoliščin)
Koncesionar je dolžan koncendenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncendenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi spremembe prizadet interes koncendenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncendent koncesijo odvzame.
32. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je sklenjena,
– z razdrtjem, pri čemer se razlogi in pogoji za razdrtje, medsebojne pravice in obveznosti določijo v koncesijski pogodbi.
33. člen
(odvzem koncesije)
Koncedent lahko odvzame koncesijo:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v roku določenem s koncesijsko pogodbo,
– če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje javne službe za več kot dva dni zaporedoma oziroma za več kot pet dni v koledarskem letu,
– če je koncesionar večkrat ali huje kršil določbe zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali izvršljivih odločb, izdanih na podlagi zakona,
– zaradi ponovljenih in dokumentiranih primerov neučinkovitih storitev, ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ali nepravilnega vzdrževanja javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije po izključni krivdi koncesionarja,
– če koncesionar ne vodi svojega poslovanja skladno z 21. členom tega odloka,
– če koncesionar ne spoštuje tarifnega sistema in tarifnih postavk,
– če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za podelitev koncesije,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost vzdrževanja javne razsvetljave in svetlobno prometne signalizacije preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.
V primerih iz druge, tretje, četrte in šeste alineje prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi kršitev.
34. člen
(višja sila)
Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.
Kot višja sila se štejejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali njenem delu, na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, koncendent pa je dolžan koncesionarju na ustrezen način povrniti morebitne povečane stroške, ki nastanejo v teh pogojih.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v teh pogojih.
35. člen
(pravice uporabnikov v primeru prenehanja koncesijskega razmerja)
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema koncesije ali razdrtja koncesijske pogodbe ne smejo biti prizadete pravice uporabnikov. Zato mora koncesionar javno službo opravljati, dokler koncendent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug način oziroma podpiše pogodbe z drugim koncesionarjem.
36. člen
(upravna odločba za odvzem koncesije)
Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda pristojni organ občinske uprave. Posledica odvzema je razdrtje koncesijske pogodbe. Zoper odločbo o odvzemu je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan/ja.
37. člen
(odkup koncesije)
Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.
S koncesijsko pogodbo se določijo način, obseg in pogoji odkupa. Če z odkupom ne soglaša koncedent, odkup koncesije ni mogoč.
Ne glede na prejšnji odstavek je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
IV. NADZOR
38. člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojni oddelek koncedenta in medobčinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Občina Črnomelj lahko po potrebi za nadzor pooblasti tudi druge fizične ali pravne osebe.
39. člen
(finančni nadzor)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja ureja koncesijski akt. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
V. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude (5. člen),
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju s 26., 25. členom,
– krši obveznosti iz 19. člena,
– ne ukrepa interventno skladno s 7. členom odloka,
– na izvaja nalog po uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (10. člen),
– pravočasno ne zagotovi izvedbe novoletne okrasitve (14. člen),
– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način (11. do 13. člen),
– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi (8. in 9. člen),
– ne sklene zavarovanja odgovornosti v skladu z 20., 28. členom odloka,
– ne vodi ločenega knjigovodstva v skladu z 22., 21. členom odloka.
Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
41. člen
Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni izvajalec po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Črnomelj.
Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanje storitve z značajem dejavnosti javne službe.
Tudi odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.
42. člen
Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če stori katerokoli dejanje iz 17. člena tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 600 EUR.
Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 EUR.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(rok za prvi javni razpis)
Prvi javni razpis za izbor koncesionarja za predmetno javno službo se objavi v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
44. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-23/2014
Črnomelj, dne 10. julija 014
Županja
Občine Črnomelj
Mojca Čemas Stjepanovič l.r.
