Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 36. seji 7. julija 2014 sprejel

Ta odlok ureja na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek na javni vodovod, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
2. priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden priključek; na posamezno priključno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi,
3. primarno omrežje je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in naprav od zajema preko priprave, hranjenja in prečrpavanja pitne vode do sekundarnega omrežja,
4. sekundarno omrežje je omrežje cevovodov ki so namenjeni za neposredno priključevanje objektov na posameznem poselitvenem območju, vključno z objekti in napravami, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju ter zunanji hidranti; del sekundarnega omrežja je tudi skupni priključni vodovod,
5. vodomerno mesto oziroma odjemno mesto je zunanji ali notranji talni jašek oziroma zidna niša, v katerem se nahaja obračunski vodomer,
6. začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje.

(1) Javno službo zagotavlja MOL v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na območju MOL v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe je JAVNO PODJETJE VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o.
(2) Izvajalec javne službe je upravljavec javnih vodovodov na celotnem območju MOL.

Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, katerega sestavni del je tudi program oskrbe s pitno vodo, ki ga izdela izvajalec javne službe na vsake štiri leta do konca oktobra za obdobje štirih koledarskih let v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Program pregleda in uskladi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe.

(1) MOL zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.
(2) Javna služba obsega naslednje storitve:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
– redno vzdrževanje javnega vodovoda,
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
– vodenje evidenc v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
– priključevanje novih uporabnikov javne službe,
– vzdrževanje fontan in pitnikov,
– podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja, projektne naloge) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov,
– modeliranje kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih,
– izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
– vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov na javni vodovod,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe,
– nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,
– druge naloge iz tega odloka in drugih predpisov.
(3) Storitve iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajati izvajalec javne službe.
(4) V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.

Oskrba s pitno vodo na območju MOL se zagotavlja:
1. iz javnih vodovodov iz centralnega sistema za oskrbo s pitno vodo,
2. iz javnih vodovodov iz lokalnih sistemov za oskrbo s pitno vodo,
3. iz zasebnih vodovodnih sistemov,
4. kot lastna oskrba s pitno vodo.

Območja javnega vodovoda, kjer MOL zagotavlja javno službo iz javnega vodovoda, so prikazana na temeljni topografski karti, ki je priloga in sestavni del tega odloka.

Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:
1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod,
2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe,
3. javna pooblastila izvajalca javne službe.

(1) Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, če se v njemu zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba (v nadaljnjem besedilu: gradbeno inženirski objekt), na javni vodovod je obvezna na območju, kjer je javni vodovod zgrajen. Dolžina priključka na javni vodovod znaša največ 50 m in se šteje od priključnega mesta do obračunskega vodomera.
(2) Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi.
(3) Priključek na javni vodovod se izvede praviloma za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov.

(1) Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda.
(2) Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe ali drug usposobljen izvajalec skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja.
(3) Za vsako spremembo izvedbe priključka na javni vodovod mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(4) Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo priključka na javni vodovod, v primeru če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti nastale stroške.

(1) Začasna priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka.
(2) Začasni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe ali drug usposobljen izvajalec skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja.
(3) Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo začasnega priključka na javni vodovod, v primeru če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti nastale stroške.

(1) Gradbiščni priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka.
(2) Gradbiščni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe ali drug usposobljen izvajalec skladno z izdanim soglasjem na stroške investitorja.
(3) Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo gradbiščnega priključka na javni vodovod, v primeru če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, investitor pa mora kriti nastale stroške.

(1) Po izvedbi priključka na javni vodovod, začasnega priključka ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka, ki ga na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi izvajalec javne službe, se priključek na javni vodovod, začasni priključek ali gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda, ki ga vzdržuje izvajalec javne službe. Po končanih delih se uporabnika oziroma investitorja evidentira v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje izvajalec javne službe.
(2) Priključek na javni vodovod, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe na stroške uporabnika oziroma investitorja. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini.
(3) Meja med priključkom na javni vodovod in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spojni element na iztoku iz vodomera. Spojni element vzdržuje izvajalec javne službe.

Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod.

(1) Ukinitev priključka na javni vodovod je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeno inženirski objekt poruši. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka na javni vodovod.
(2) Ukinitev priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev priključka na javni vodovod na stroške uporabnika.

(1) Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod je dovoljena po izteku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko uporabnik začasnega priključka ne potrebuje več.
(2) Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi ali v skladu z izdanim soglasjem k začasni ukinitvi priključka na javni vodovod na stroške uporabnika.

(1) Ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeno inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod.
(2) Ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika.

Izvajalec javne službe ukine priključek na javni vodovod, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako da:
– fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod,
– spremeni status priključka v katastru,
– spremeni status uporabnika v evidenci uporabnikov.

Javni vodovod in priključek na javni vodovod z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
– če je priključek na javni vodovod izveden brez soglasja izvajalca javne službe ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,
– če interna napeljava in/ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,
– če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali priključek na javni vodovod ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali priključka na javni vodovod,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževanja priključka na javni vodovod in zamenjave obračunskega vodomera,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– če ne poravna računa za opravljeno storitev javne službe niti v roku petnajstih dni po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave pitne vode in je odklop mogoč le temu uporabniku brez posledic za uporabnike, ki so poravnali račun za storitev javne službe,
– če svojevoljno spremeni izvedbo priključka na javni vodovod ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,
– če ne dovoli obnove priključka na javni vodovod pri obnovi javnega vodovoda,
– če krši objavljene omejitve pri varčevanju s pitno vodo,
– če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo pitne vode,
– če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena skladnost in zdravstvena ustreznost vode v javnem vodovodu,
– če prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem onesnaži vodo v interni vodovodni napeljavi,
– če izvajalcu javne službe ne omogoči odčitavanja obračunskega vodomera,
– če izvajalca javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe ne obvesti o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na vodovodno omrežje,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe pridobiti podatkov za vodenje evidence o stavbi ali gradbeno inženirskem objektu in opremi priključkov na sekundarni vodovod,
– če odvzema pitno vodo pred vodomerno napravo,
– če zahteva zaporo pitne vode in
– na podlagi odločbe inšpektorja.
(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik.

(1) Izvajalec javne službe lahko uporabnikom omeji oskrbo s pitno vode iz javnega vodovoda v primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
(2) V primeru omejitve oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti takoj, ko je to mogoče na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(1) Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
(2) Za porabljeno pitno vodo izvajalec javne službe izstavi račun mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene pitne vode,
– povprečne dnevne porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali
– ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.

(1) Izvajalec javne službe izstavi račun iz drugega odstavka prejšnjega člena:
– lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba,
– lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, v delu, kjer se v njih izvajajo državne javne službe ali javne službe MOL,
– izvajalcu državnih javnih služb ali javnih služb MOL za namen pranja ali namakanja javnih površin,
– MOL za porabljeno pitno vodo iz hidrantov za gašenje požarov,
– MOL za porabljeno pitno vodo iz javnih površin, ki je namenjena splošni rabi.
(2) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so dolžni uporabniki izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki podpišejo delilno razmerje.
(3) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.

Objekte in naprave za izvajanje oskrbe s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, vzdržuje izvajalec javne službe na stroške MOL.

(1) Vodomeri na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava.
(2) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor skladnosti z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) in zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu in druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo. Rezultati monitoringa in notranjega nadzora pitne vode morajo biti uporabnikom dostopni pri izvajalcu javne službe.

Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu. V primeru, da je pitna voda na odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev.

(1) Izvajalec javne službe opravlja na območju MOL naslednja javna pooblastila:
1. za pripravo in sprejem prostorskih aktov:
– zagotavlja dokumente na zahtevo pripravljavcev prostorskih aktov v skladu s predpisi,
– izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom;
2. za pridobitev gradbenih dovoljenj:
– izdaja projektne pogoje,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– izdaja soglasja za priključitev;
3. za priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javno vodovodno omrežje:
– izdaja soglasja k priključitvi na javni vodovod,
– izdaja soglasja k začasnemu priključku na javni vodovod,
– izdaja soglasja h gradbiščnemu priključku na javni vodovod,
– izdaja soglasja za ukinitev priključka na javni vodovod;
4. za pridobitev dovoljenj za raziskavo podzemnih voda:
– izdaja mnenja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost oskrbe s pitno vodo;
5. za pridobitev vodnih dovoljenj za neposredno rabo vode:
– izdaja mnenja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost oskrbe s pitno vodo;
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu javne službe za izdajo zgoraj navedenih listin je:
1. za dokumente, smernice in mnenja iz 1. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o prostorskem načrtovanju;
2. za projektne pogoje iz prve alineje 2. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov;
3. za soglasje k projektnim rešitvam iz druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov in predpisi o varstvu okolja;
4. za soglasje za priključitev iz tretje alineje 2. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov in predpisi o varstvu okolja;
5. za soglasje k priključitvi na javno vodovodno omrežje za nove in obstoječe stavbe ali gradbeno inženirske objekte iz prve alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– izjavo o izdanem pravnomočnem gradbenem dovoljenju za nove stavbe ali gradbeno inženirske objekte ali dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, oziroma soglasja lastnikov zemljišč, preko katerih bo potekal priključek za obstoječe stavbe ali gradbeno inženirske objekte,
– projekt za izvedbo (PZI) priključka na javno vodovodno omrežje,
– načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture,
– izjavo o plačilu komunalnega prispevka za obstoječe stavbe ali gradbeno inženirske objekte;
6. za soglasje k začasni priključitvi na javno vodovodno omrežje iz druge alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje oziroma njihove postavitve,
– projekt za izvedbo (PZI) začasnega priključka na javno vodovodno omrežje,
– načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture;
7. za soglasje h gradbiščnemu priključku iz tretje alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– izjavo o izdanem pravnomočnem gradbenem dovoljenju,
– projekt za izvedbo (PZI) priključka za potrebe gradnje na javno vodovodno omrežje;
8. za soglasje za ukinitev priključka na javni vodovod iz četrte alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– situacijo z vrisano stavbo ali gradbeno inženirskim objektom, javnim vodovodom in priključkom s prikazom mesta ukinitve,
– izjavo, da je stavba ali gradbeno inženirski objekt izpraznjen, ali izjavo o pravnomočno izdanem gradbenem dovoljenju za rušitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.

Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku na javni vodovod,
– povečati ali zmanjšati odvzem pitne vode,
– ukinitve priključka na javni vodovod.

Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– varovati priključek na javni vodovod in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop za opravljanje vzdrževalnih del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom in priključkom na javni vodovod,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku na javni vodovod in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij in vodomernega mesta zaradi odčitavanja, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera, pregleda, odvzema vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– pisno obveščati izvajalca javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na vodovodno omrežje,
– plačevati račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, ki po predpisih ne potrebujejo upravnika,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– dovoliti obnovo priključka na javni vodovod in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu pitne vode iz hidrantov,
– povrniti škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– povrniti škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot posledice njegovega ravnanja,
– pred priključitvijo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod pridobiti soglasje izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka,
– izvesti priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili tega odloka,
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera, in sporočati izvajalcu javne službe plačnika,
– nadzirati dejansko porabo pitne vode in jo primerjati s porabljeno vodo ob priključitvi,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov na javni vodovod mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka na javni vodovod, izvajalcu javne službe dovoliti prehod. Izvajalec javne službe je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo in po opravljenih delih vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali povrniti nastalo škodo.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe na stroške MOL.

Odjem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odjema pitne vode, način obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo, in sicer za:
– čiščenje državnih in občinskih cest,
– protiprašno škropljenje državnih in občinskih cest,
– zalivanje javnih zelenic,
– izpiranje javnih kanalov,
– utrjevanje državnih in občinskih cest ali drugih gradbenih del za potrebe MOL,
– za javne prireditve, ki jih organizira MOL ali javni zavod, katerega ustanovitelj ali soustanovitelj je MOL.

(1) Brez soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih poveljstvo javne gasilske službe MOL vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu.
(2) Enote javne gasilske službe MOL za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih javna gasilska služba MOL obvesti izvajalca javne službe.

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroške odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, nosi uporabnik.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

(1) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.
(2) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira, če nima za vsak sistem oskrbe z vodo izvedene ločene interne vodovodne napeljave.
(3) Za oskrbo s pitno vodo ni dovoljena uporaba iz drugega vodnega vira.

Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli posegati v priključek na javni vodovod in obračunski vodomer.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev redne kontrole ni pravilna. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi stroške izredne kontrole točnosti vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Uporabnik ne sme prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem onesnažiti pitne vode v interni vodovodni napeljavi.

(1) Stroške prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka na javni vodovod nosi uporabnik.
(2) Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegovega popravila ali zamenjave.

Stroške okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, nosi uporabnik, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.

(1) Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka o nameravanem izvajanju del najmanj trideset dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe in pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda z namenom uskladitve teh del.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb.

(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna MOL in
– drugih virov.
(2) Cene storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe in jo predloži Svetu ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., v potrditev.

(1) Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena.
(2) Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju MOL za izvajanje javne službe je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo predpisi, ki urejajo javno službo.
(3) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro.
(4) Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi.
(5) Izvajalec javne službe mora ravnati z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu s predpisi.

(1) Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeni javni vodovodni sistem v najem in upravljanje, ko:
– je pridobljeno uporabno dovoljenje in
– je izdelan izračun stroškov najema in upravljanja vodovodnega sistema, ki se prevzema.
(2) Postopek prevzema v najem in upravljanje mora biti izveden in dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve.
(3) Najem in upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo.

Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam ali soglasja za priključitev ali soglasja k priključitvi se med izvajalcem javne službe in prosilcem za izdajo teh soglasij sklene pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda, v primeru, če se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilcev teh soglasij.

(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve predpisana globa, opravlja Inšpektorat Mestne uprave MOL.

(1) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe, če:
– ravna v nasprotju z drugim stavkom drugega odstavka 9. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 20. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s prvim stavkom drugega odstavka 9. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto, petnajsto, šestnajsto, sedemnajsto ali osemnajsto alinejo 30. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 31. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 33. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 36. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 42. členom.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s prvim stavkom drugega odstavka 9. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto, petnajsto, šestnajsto, sedemnajsto ali osemnajsto alinejo 30. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 31. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 33. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 36. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka.

Postopki za izdajo soglasij, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo v skladu z določbami Odloka o oskrbi z vodo (Uradni list RS, št. 17/06, 59/07, 34/12 in 84/12).

(1) Ne glede na določila 45. člena tega odloka izvajalec javne službe prevzame obstoječe javne vodovodne sisteme na območju MOL, ki obratujejo in še niso predani v najem in upravljanje, ko:
– je izdelan kataster obstoječega vodovoda,
– so zagotovljene zadostne količine in ustrezna kakovost vodnega vira oziroma priprava pitne vode in pridobljeno vodno dovoljenje,
– sistem izpolnjuje minimalne sanitarno-tehnične standarde,
– je izdelan program rekonstrukcije in avtomatizacije z oceno stroškov,
– je izdelan izračun stroškov najema in upravljanja vodovodnega sistema, ki se prevzema,
– so zagotovljena sredstva za rekonstrukcijo in avtomatizacijo,
– so vgrajeni obračunski vodomeri po zahtevah izvajalca javne službe,
– je določena enotna ali diferencirana cena, ki izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda.
(2) Rok za prevzem obstoječih javnih vodovodnih sistemov iz prejšnjega odstavka v najem in upravljanje je sedem (7) let po uveljavitvi tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo (Uradni list RS, št. 17/06, 59/07, 34/12 in 84/12).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.