Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 36. člena Zakona o javnozasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 59/2012) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 30. redni seji dne 10. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja in opravljanja izbirne gospodarske javne službe urejanja svetlobnih prometnih znakov v Mestni občini Novo mesto
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet koncesijskega akta)
(1) S tem odlokom se določa način izvajanja in opravljanja lokalne gospodarske javne službe urejanja svetlobnih prometnih znakov.
(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
2. člen
(Definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je lokalna izbirna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– »koncedent«: je Mestna občina Novo mesto;
– »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
– »svetlobni prometni znaki«: za svetlobne prometne znake po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni vodenju in urejanju prometa na javnih cestah, in sicer:
– krmilna omarica,
– drogovi,
– kabelski jašek,
– naprave za ugotavljanje prometa,
– naprave za video-nadzor prometa,
– naprave za štetje prometa,
– naprave za dajanje svetlobnih znakov za urejanje prometa s tribarvnimi lučmi (semaforji),
– naprave za dajanje svetlobnih znakov za urejanje prometa s tribarvnimi lučmi in dodatnimi simboli (puščica, simbol pešca, simbol kolesarja, X),
– naprave z utripajočimi lučmi,
– svetlobni prometni znaki,
– krmilni in napajalnini kabli,
– drugi pripadajoči elementi, ki so potrebni za nemoteno delovanje svetlobnih prometnih znakov.
3. člen
(Enotnost koncesijskega razmerja)
V Mestni občini Novo mesto (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.
4. člen
(Lastninska pravica)
(1) Lastništvo vseh s strani koncesionarja vgrajenih naprav in stvari ostaja do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja pri koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na vgrajenih napravah izločitveno pravico v stečaju.
(3) Lastništvo ostalih naprav v sklopu svetlobnih prometnih znakov in drugih objektov javne službe kot objektov gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, če ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno.
II. UREJANJE IN VARSTVO OBJEKTOV SVETLOBNIH PROMETNIH ZNAKOV IN DRUGIH NAPRAV
5. člen
(Urejanje svetlobnih prometnih znakov)
Na svetlobnih prometnih znakih se morajo redno opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, in sicer:
1. zamenjava svetil;
2. zamenjava svetlobnih teles;
3. zamenjava drogov svetlobnih prometnih znakov in drugih naprav;
4. popravilo oziroma menjava sestavnih delov naprav svetlobnih prometnih znakov;
5. čiščenje in redno vzdrževanje drogov in drugih delov svetlobnih prometnih znakov;
6. investicijsko vzdrževanje svetlobnih prometnih znakov;
7. intervencije na svetlobnih prometnih znakih;
8. priprava letnih programov vzdrževanja, razvoja, načrtovanja in pospeševanja javne službe v skladu s programi Mestne občine Novo mesto;
9. vodenje katastra in kontrolne knjige;
10. izvajanje manipulacij z napravami za ugotavljanje, štetje in videonadzor prometa;
11. dajanje mnenj v zvezi s svetlobnimi prometnimi znaki;
12. izvedba sprememb krmilnih programov po navodilu koncedenta,
13. vgradnja posebnih naprav za regulacijo prometa in krmiljenje semaforskih naprav po navodilu koncedenta;
14. druge storitve, ki jih določa zakon ali izvršilni predpis.
6. člen
(Letni plan)
(1) Urejanje svetlobnih prometnih znakov poteka na podlagi letnega plana – načrta urejanja svetlobnih prometnih znakov, ki ga izdela koncesionar vsako leto do konca meseca oktobra za naslednje leto. Plan potrdi pristojna služba koncedenta.
(2) Načrt urejanja svetlobnih prometnih znakov mora vsebovati:
– program izvajanja javne službe,
– cene storitev,
– program uporabe varčnih svetil,
– navedbo višine sredstev, ki so namenjene za tekoče opravljanje službe,
– navedbo višine sredstev, ki so namenjena za investicijsko vzdrževanje,
– modernizacijo obstoječih svetlobnih prometnih znakov,
– predlog izgradnje novih naprav in znakov na območju koncedenta in potrebna finančna sredstva.
(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do 1.3. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe za del poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu in mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
7. člen
(Vodenje katastra in kontrolne knjige)
(1) Kataster vsebuje podatke o svetlobnih prometnih znakih in tehnične lastnosti svetlobnih prometnih znakov.
(2) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– naprava, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),
– opis dela,
– popis porabljenega materiala,
– porabljen čas za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje do 5. delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.
(3) Kataster, ki je last koncedenta, se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(4) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj dvakrat letno. Ob prenehanju koncesijske pogodbe mu jih izroči v celoti.
(5) Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem.
8. člen
(Pooblastila koncesionarja)
Koncesionar ima naslednja pooblastila:
– izključno pravico izvajati javno službo na območju koncedenta,
– izdajanje tehničnih pogojev v zvezi z izdajo soglasij,
– je prisoten pri tehničnem prevzemu vgrajenih naprav,
– druga javna pooblastila v skladu z zakonom.
9. člen
(Poseganje v objekte in naprave svetlobnih prometnih znakov)
Kakršnokoli poseganje v svetlobne prometne znake je dovoljeno samo s soglasjem koncedenta.
10. člen
(Prepovedana dejanja)
Prepovedano je:
– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah svetlobnih prometnih znakov brez posebnega dovoljenja koncedenta,
– poškodovanje svetlobnih prometnih znakov,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini svetlobnih prometnih znakov brez dovoljenja koncedenta,
– opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah svetlobnih prometnih znakov ob prometni nesreči,
– onemogočiti dostop do objektov in naprav svetlobnih prometnih znakov,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah svetlobnih prometnih znakov v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,
– izvajati druga dela ali dejanja, ki bi kakorkoli ogrozila pravilno delovanje ali vidnost svetlobnih prometnih znakov.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
11. člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine vodenja investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture svetlobnih prometnih znakov ter upravljanja s to infrastrukturo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij.
12. člen
(Razmerje do podizvajalcev)
(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.
13. člen
(Uporaba javnih dobrin)
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
IV. DRUGE DOLOČBE
14. člen
(Nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojna služba občinske uprave oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Mestna občina Novo mesto lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
15. člen
(Finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
V. RAZMERJA KONCESIONARJA IN KONCEDENTA
16. člen
(Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
(1) Razmerja koncesionarja in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.
17. člen
(Dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):
– veljavno slovensko zakonodajo;
– veljavnimi slovenskimi in evropskimi standardi in dobro inženirsko prakso;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
– kot dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost;
– po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo drugače določeno;
– zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje koncedenta o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila in tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
(2) Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
18. člen
(Interventno izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav svetlobnih prometnih znakov se šteje predvsem izpad delovanja naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo prometno varnost.
(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne enote sistema svetlobnih prometnih znakov odpraviti v roku enega (1) delovnega dne, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku treh (3) dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
19. člen
(Odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestne občine Novo mesto, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire):
– za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe;
– za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.
(4) Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
20. člen
(Dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno z 22. členom tega odloka, ki ureja merila za izbor koncesionarja;
– da zagotovi sankcioniranje zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah.
21. člen
(Pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
22. člen
(Financiranje)
Javna služba se financira iz:
– občinskega proračuna,
– drugih virov.
VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
23. člen
(Status koncesionarja)
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
24. člen
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi (vlogi) za pridobitev koncesije mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje potrebne pogoje za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da je finančno in poslovno usposobljen (pozitivni finančni rezultat v zadnjih 3 letih, višina letnih prihodkov v zadnjih 3 letih mora znašati najmanj v višini razpisane letne vrednosti koncesije (sredstva podizvajalcev/partnerjev se ne upoštevajo)),
– na dan oddaje prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije,
– prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe,
– prijavitelj mora predložiti dokazilo o izvedbi vsaj enega referenčnega objekta s področja svetlobnih prometnih znakov z vgradnjo celovitega sistema za regulacijo prometa v zadnjih treh letih pred objavo razpisa,
– da izpolnjuje druge potrebne pogoje za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VII. JAVNI RAZPIS
25. člen
(Oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave in jezik, v katerem morajo biti prijave napisane ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
26. člen
(Razpisni pogoji)
Župan s sklepom o začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...).
27. člen
(Merila za izbor koncesionarja)
Merila za izbor koncesionarja so:
– cena, ob izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev (reference ponudnika s področja gradenj in vzdrževanja svetlobnih prometnih znakov, odzivni čas, trajanje odprave napake, druge ekonomske ugodnosti ponudbe).
VIII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
28. člen
(Uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je pravočasno prispela vsaj ena popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
29. člen
(Izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(5) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(6) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo oziroma s podpisom odločbe o imenovanju v komisijo.
(7) Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(8) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(9) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(10) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (25. člen).
(11) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
30. člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 23. oziroma 24. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa velajti ob izteku roka.
31. člen
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
32. člen
(Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje 1 dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
33. člen
(Pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
IX. PRENOS KONCESIJE
34. člen
(Oblika akta o prenosu)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
X. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
35. člen
(Načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.
36. člen
(Prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.
37. člen
(Potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
38. člen
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
39. člen
(Odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,
– iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
40. člen
(Sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, ko ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave.
41. člen
(Prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
42. člen
(Odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v skladu s koncesijsko pogodbo v za to določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
43. člen
(Odkup koncesije)
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
XI. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
44. člen
(Višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
45. člen
(Spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
46. člen
(Uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
47. člen
(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, če to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
48. člen
(Organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
49. člen
(Prekrški koncesionarja)
(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude,
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju s 5., 8. in 10. členom tega odloka,
– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,
– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 18. členu tega odloka,
– ne uporablja veljavnih tarif,
– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,
– ne predloži letnega programa ter poročila o njegovi izvedbi.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
50. člen
(Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe)
(1) Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Mestne občine Novo mesto.
(2) Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravlja storitve z značajem dejavnosti javne službe.
(3) Tudi odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka tega člena se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
(Ureditev razmerij)
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku izvajata omenjeno javno službo dosedanji upravljavec in vzdrževalec svetlobnih prometnih znakov.
52. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju svetlobnih prometnih znakov v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 44/2005).
53. člen
(Pričetek veljavnosti odloka)
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Mestne občine Novo mesto.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-8/2014
Novo mesto, dne 10. julija 2014
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.
