Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13 in 111/13), 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Štore (Uradni list RS, št. 49/97 in 78/11) in 16. člena Statuta Občine Štore (Uradni list RS, št. 1/12 in 38/14) je Občinski svet Občine Štore na 21. redni seji dne 9. 7. 2014 sprejel

Ta odlok določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Štore (v nadaljnjem besedilu: občina) in obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe,
3. pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
4. pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
5. pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov,
6. obveznosti izvajalcev del,
7. obračun storitev javne službe,
8. izvajanje posebnih storitev,
9. vrsto objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
10. prevzem objektov in naprav v upravljanje,
11. vzdrževanje hidrantnega omrežja in odjem vode iz hidrantov,
12. ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode odvedene v javno kanalizacijo,
13. javna pooblastila,
14. prekinitev dobave pitne vode in prekinitev odvajanja odpadne vode,
15. nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe,
16. druge elemente, pomembne za izvajanje in razvoj javne službe.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakonski in podzakonski predpisi s področja varstva okolja.

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za storitve javne službe ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo,
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda za storitve javne službe šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m³.
(4) S storitvami javne službe po tem odloku se zagotavlja:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
2. prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, obstoječe greznice in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju: PE),
3. čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
4. zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
5. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije in so v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
6. obdelava blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
7. zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije in so v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
(5) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(6) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode iz cestnega telesa se ne šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne službe.
2. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe. Del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
3. Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.
4. Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
5. Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
6. Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavb v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
7. Vodovodni priključek je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni del priključka na javni vodovod.
8. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, to je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom. Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s 1. do 4. točko tretjega odstavka 3. člena tega odloka.
9. Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer.
10. Varovalna plomba je objemka, ki preprečuje nepooblaščeno odstranitev vodomera.
11. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
12. Posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe oziroma javna služba po zakonskih in podzakonskih predpisih s področja varstva okolja, vendar jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene oskrbi s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
13. Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisom, ki ureja javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe.
14. Upravljavec javne kanalizacije je izvajalec javne službe, ki upravlja z javnim kanalizacijskim sistemom.
15. Uporabnik javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.
16. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja:
– v objektih v javni rabi ali v drugih dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, ali
– nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m³/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količine ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določenih skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
17. Padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
18. Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
19. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
20. Obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala že pred 10. novembrom 2007.
21. Komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
22. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje mešanice odpadnih voda, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 40 %, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
(2) Ostali izrazi uporabljeni v tem odloku in izrazi našteti v prvem odstavku tega člena, če se definicije izrazov v zakonodaji spremenijo, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonskih in podzakonskih predpisih s področja varstva okolja.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo sklenjeno z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostne rabe vode iz vodovoda;
– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
– načrtovanje in razvoj infrastrukturnih objektov ter naprav javne kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

V občini izvaja javno službo javno podjetje v obliki gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(1) Najemnina za uporabo javne infrastrukture vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanje vode po zakonu o varstvu okolja je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi kanalizacijskega in vodovodnega omrežja.

(1) Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja:
1. s storitvami javne službe,
2. kot lastna oskrba prebivalcev.
Izvajalec javne službe upravlja le z javnim vodovodom.
(2) Občina zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot deset m3 pitne vode na dan. Območja javnega vodovoda so prikazana na topografski karti v Prilogi 1 tega odloka.
(3) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju celotne občine.

(1) Na območju javnega vodovoda, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, je obvezna priključitev na javni vodovodni sistem in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo.
(3) Na območju, kjer občina zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo je obvezna priključitev na javno kanalizacijo.

Javna služba oskrbe s pitno vodo po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javnim vodovodom, obsega:
– upravljanje objektov javnega vodovoda in
– zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo.

(1) Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, po tem odloku obsega:
– upravljanje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
(2) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku mora izvajalec javne službe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter čiščenje njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih greznic pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo na komunalni čistilni napravi enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo na komunalni čistilni napravi enkrat na leto,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
– prevzem blata in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, na komunalni čistilni napravi enkrat na tri leta,
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda enkrat na tri leta.
(3) Izvajalec javne službe zagotovi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(4) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinske odpadne vode iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

(1) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe in gradbene inženirske objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda. Če se je uporabnik pred zagotovitvijo oskrbe pitne vode iz javnega vodovoda oskrboval iz zasebnega vodovoda, mora oskrbo iz zasebnega vodovoda opustiti in se priključiti na javni vodovod.
(2) Upravljavec vodovoda mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev stavbe, ki je v njegovi lasti, na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
(3) Če se v stavbi na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(4) Če se v stavbi na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški ali
– priključitev na javni vodovod tehnično ni možna.

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen na javno kanalizacijo.
(3) Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če je komunalna odpadna voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalne odpadne vode.
(4) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ga izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.

(1) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje upravljavca k priključitvi na javni vodovod.
(2) Uporabnik je za priključitev novozgrajenega objekta na javni vodovod dolžan vlogi za priključitev priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– potrdilo o uspešno izvedenem tlačnem preizkusu interne instalacije,
– potrdilo o uspešno opravljeni dezinfekciji interne instalacije.
Kolikor uporabnik v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni pridobil soglasja za priključitev na javni vodovod, mu upravljavec na osnovi zgoraj omenjene vloge za priključitev izda soglasje za priključitev na javni vodovod, če so za to izpolnjeni potrebni pogoji. Uporabnik je dolžan priključek izvesti skladno z izdanim soglasjem.
(3) Uporabnik obstoječega objekta z lastno oskrbo s pitno vodo, ki se priključuje na javni vodovod, si je dolžan pred priključitvijo pri upravljavcu vodovoda pridobiti soglasje za priključitev na javni vodovod in priključek izvesti skladno z izdanim soglasjem. V tem primeru mora uporabnik za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod k vlogi priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokument, ki ga nadomesti.
(4) Upravljavec vodovoda lahko izvede priključitev na javni vodovod:
– če je investitor objekta k vlogi za priključitev predložil ustrezno dokumentacijo iz tega člena,
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna,
– če ima uporabnik urejeno odvajanje odpadne in padavinske vode.
(5) Upravljavec vodovoda je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

(1) Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(2) Dolžina vodovodnega priključka ne sme biti daljša od 50 m.
(3) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. Ta skupni cevovod je investitor dolžan predati v last občine pri čemer se smiselno uporabijo določbe 68. člena tega odloka.
(4) Upravljavec vodovoda mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve se določi s soglasjem k priključitvi. Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovoda na stroške uporabnika.
(5) Upravljavec vodovoda lahko ob priključitvi objektov na obstoječe ali novozgrajeno javno vodovodno omrežje zaračuna dejanske stroške priključitve na vodovodno omrežje v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na vodovodno omrežje.

(1) Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.
(2) Upravljavec vodovoda je dolžan izvesti stalen priključek na javni vodovod najkasneje v 30. dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca vodovoda. Upravljavec vodovoda sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno–tehničnimi predpisi,
– uredil odvajanje komunalne odpadne vode,
– izpolnil pogoje iz soglasja k priključitvi.
(3) Upravljavec vodovoda lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec vodovoda dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca vodovoda urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje komunalne odpadne vode. Upravljavec vodovoda lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. Trideset dni pred potekom veljavnosti začasnega priključka je uporabnik dolžan zaprositi za stalni priključek ali za podaljšanje začasnega priključka, pri čemer upravljavec vodovoda preveri ali še obstajajo pogoji za začasni priključek in v primeru obstoja le-teh lahko podaljša začasno priključitev za eno leto. Ko podaljšanje začasne priključitve poteče, lahko uporabnik zaprosi za ponovno podaljšanje pod enakimi pogoji in po enakem postopku kot je potekalo prvo podaljšanje.
(4) Na objektu, ki je bil priključen na zasebni vodovod, je potrebno pred priključitvijo na javni vodovod, povsem odstraniti priključek na zasebni vodovod.
(5) Po priključitvi objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.

(1) Uporabnik ne sme brez predhodnega soglasja upravljavca vodovoda prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli spreminjati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti upravljavcu vodovoda.
(3) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec del.
(4) Vodovodni priključek se lahko ukine le na podlagi pisnega zahtevka uporabnika, ki nosi tudi stroške ukinitve. Ukinitev priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec vodovoda.

(1) Vzdrževanje vodovodnega priključka obsega:
1. Vzdrževanje vodomera, ki obsega zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje (obnavljanje vodomera, redni pregledi in menjava vodomera ter zagotavljanje veljavnosti vodomera).
2. Tekoče vzdrževanje vodovodnega priključka, ki obsega preverjanje in redno vzdrževanje vodovodnega priključka tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen (popravilo okvar na vodovodnem priključku in zagotavljanje funkcionalnosti vodovodnega priključka).
3. Obnovo vodovodnega priključka, pri čemer se mora vodovodni priključek obnoviti:
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
– če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda.
4. Interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (lomi in puščanje pitne vode na priključku in podobno).
(2) Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Storitev iz tega odstavka plača uporabnik s plačilom storitve oskrbe s pitno vodo.
(3) Objekti javnega vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca vodovoda. Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno predstavnikom upravljavca vodovoda.

Če je stavba na poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi priključitev na javni vodovod ni obvezna, se lahko oskrba s pitno vodo zagotavlja v obliki lastne oskrbe, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji določeni v zakonskih in podzakonskih predpisih.

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora v skladu s predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s predpisi o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.
(2) Skladnost mora biti zagotovljena:
1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(1) Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec javnega vodovoda, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja,
2. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(3) V vseh objektih je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec objekta.

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3) Lastnik stavbe, iz katere se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo preko obstoječe greznice, mora to obstoječo greznico opustiti, skladno s pridobljenim soglasjem upravljavca kanalizacije.
(4) Do zagotovitve komunalne opremljenosti območij poselitve, kjer je v skladu s predpisi potrebno odvajati komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo, je dovoljeno iz obstoječih objektov odvajati komunalno odpadno vodo v obstoječe greznice z iztokom v okolje praviloma z infiltracijo v podtalje.
(5) Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.
(6) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju, kjer javna kanalizacija ni zgrajena, se odvaja v malo komunalno čistilno napravo.
(7) Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če je to zahteva zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera, in če hkrati obremenjevanje okolja zaradi nastajanja odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
(8) Praznjenje nepretočnih greznic izvaja upravljavec v okviru javne službe po predhodnem pozivu lastnika nepretočne greznice. Stroške prevzema in obdelave vsebine greznice krije lastnik nepretočne greznice s plačilom storitev javne službe. Za te storitve se oblikuje ločena cena storitve skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi.

(1) Za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom ni mogoč, se izvaja javna služba le v omejenem obsegu, in sicer na način, da zagotovi izvajalec javne službe prevzem komunalne odpadne vode ali blata iz nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav v najbližji s cestnim motornim vozilom še dostopni točki.
(2) Obveznosti lastnika stavbe iz prejšnjega odstavka so:
– da zagotovi prečrpavanje komunalne odpadne vode v času prevzema in na točko prevzema, ki jo zagotavlja izvajalec javne službe ali
– da zagotovi transport blata na točko prevzema, ki jo zagotavlja izvajalec javne službe,
– da v primeru, če meša komunalno odpadno vodo ali blato z gnojevko ali gnojem z namenom uporabe le tega za gnojilo v kmetijstvu, zagotovi, da bo le to izvajal skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javne kanalizacije.
(2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti pod nadzorom upravljavca kanalizacije.
(3) Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom in po predhodnem soglasju upravljavca kanalizacije.

(1) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje upravljavca k priključitvi na javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik je za priključitev novozgrajenega objekta na javno kanalizacijo dolžan vlogi za priključitev priložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
Kolikor uporabnik v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni pridobil soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, mu upravljavec na osnovi zgoraj omenjene vloge za priključitev izda soglasje za priključitev na javno kanalizacijo, če so za to izpolnjeni potrebni pogoji. Uporabnik je dolžan priključek izvesti skladno z izdanim soglasjem.
(3) Uporabnik obstoječega objekta, ki se priključuje na javno kanalizacijo, si je dolžan pred priključitvijo pri upravljavcu kanalizacije pridobiti soglasje za priključitev na javno kanalizacijo in priključek izvesti skladno z izdanim dovoljenjem. V tem primeru mora uporabnik za pridobitev dovoljenja za priključitev na javno kanalizacijo k vlogi priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokument, ki ga nadomesti.
(4) Upravljavec vodovoda lahko izvede priključitev na javno kanalizacijo:
– če je investitor objekta k vlogi za priključitev predložil ustrezno dokumentacijo iz tega člena,
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna.
(5) Upravljavec kanalizacije je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

(1) Kanalizacijski priključek pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda,in je last uporabnika.
(2) Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko skupnega kanalizacijskega priključka, s čemer morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

(1) Uporabnik mora upravljavca javne kanalizacije pravočasno obvestiti o začetku del za priključitev stavbe na javno kanalizacijo. Upravljavec javne kanalizacije je dolžan izvesti priključitev na javno kanalizacijo najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca javne kanalizacije.
(2) Nadzor nad deli pri izvedbi priključka na javno kanalizacijo izvede upravljavec javne kanalizacije.
(3) Deli stavbe, ki se nahajajo pod koto terena nad odvodnim javnim kanalom, se na javno kanalizacijo priključujejo preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik stavbe.
(4) Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zasebnega zemljišča.
(5) Če revizijskega jaška ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška pridobiti dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(6) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti zunaj stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
(7) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.
(8) Upravljavec javne kanalizacije lahko ob priključitvi objekta na obstoječe ali novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje zaračuna dejanske stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na kanalizacijsko omrežje.

(1) Uporabnik mora za spremembo dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedbo dodatnega priključka pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije.
(2) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na lastne stroške in na zahtevo upravljavca javne kanalizacije spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti lastno komunalno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Upravljavec javne kanalizacije je dolžan pismeno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključitve na javno kanalizacijo.
(3) Objekti javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca javne kanalizacije. Upravljavcu javne kanalizacije mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(4) Kanalizacijski priključek se lahko ukine le na podlagi soglasja upravljavca javne kanalizacije.
(5) Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka nosi uporabnik.
(6) Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec javne kanalizacije.

(1) Meritve za male komunalne čistilne naprave se izvajajo na način in v obsegu, določenima s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode.
(2) Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora izvajalcu javne službe omogočiti redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo zahtevo predložiti vse predpisane podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.

Obveznosti izvajalca javne službe po tem odloku so:
1. oskrba s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji upoštevaje tehnične možnosti priključevanja ter v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbe s pitno vodo,
2. redno zagotavljanje in nepretrgano odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
3. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
4. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
5. skrb za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
6. redno vzdrževanje vseh objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije ter objektov čistilnih naprav,
7. ravnanje skladno s pravili stroke,
8. sistematično pregledovanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
9. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
10. redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
11. nameščanje in preverjanje nepoškodovanosti varovalne plombe vodomera,
12. vzdrževanje vodovodnih priključkov,
13. kontroliranje ustreznosti interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
14. kontroliranje ustreznosti interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika v skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora nad izvedbo priključka,
15. skrb za brezhibno delovanje in vzdrževanje hidrantnega omrežja in hidrantov, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
16. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
17. izvajanje pregledov interne instalacije in opravljanje kontrole kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
18. zagotavljanje monitoringa količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov ter monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
19. kontroliranje količine in sestave industrijske odpadne vode na iztokih v javno kanalizacijo,
20. priprava predlogov za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
21. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
22. organiziranje dobave pitne vode in odvajanje odpadne vode v primeru višje sile ter poročanje pristojnim občinskim organom o nastopu višje sile,
23. izvajanje predpisanih storitev na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
24. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
25. izdajanje soglasij za priključitev in omogočanje priključitev na javni vodovod ali javno kanalizacijo,
26. izvajanje javnih pooblastil,
27. stalno zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične opremljenosti v skladu s stanjem tehnike in izvajanje oskrbe po določilih tega odloka,
28. obveščanje uporabnikov javne službe skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi,
29. vodenje evidenc predpisanih z zakonskimi in podzakonskimi predpisi,
30. izdelava poročil predpisanih z zakonskimi in podzakonskimi predpisi,
31. izdelava programa oskrbe s pitno vodo in programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo,
32. izdelava programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja.

(1) Izvajalec javne službe mora letno spremljati in evidentirati stanje vodnih izgub v javnem vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo. V ta namen mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco v skladu s predpisi o oskrbi s pitno vodo.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub. Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub, ki je določena v operativnem programu varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo in ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

Izvajalec javne službe mora v zvezi z izvajanjem javne službe voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Evidence s področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi kataster javnega vodovoda in javne kanalizacije.
(2) Občina zagotavlja vodenje katastra javnega vodovoda in javne kanalizacije v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(3) Kataster iz prvega odstavka tega člena se vodi v obliki informatizirane baze podatkov.

(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 32. člena tega odloka.
(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec javne službe prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom.

(1) Izvajalec javne službe obvešča uporabnike o predvidenem času in trajanju prekinitev ali omejitev oskrbe s pitno vodo ter prekinitev odvajanja odpadne in padavinske vode neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja in z objavo na svoji spletni strani.
(2) Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se čisti ali obdeluje komunalna odpadna voda in blato,
– datumu praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzemanja blata iz malih komunalnih čistilnih naprav s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve,
– rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in ga obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na leto.
(2) Za obdelano blato komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje nepretočnih greznic enkrat mesečno.
(2) Izvajalec javne službe mora prevzeto komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na komunalno ali skupno čistilno napravo.

(1) Izvajalec javne službe mora za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe zunaj naselja, zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na tri leta.
(2) Obveznost izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena velja do izteka prehodnih rokov za prilagoditev odvajanja komunalne odpadne vode v odvajanje v javno kanalizacijo ali neposredno v malo čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Uporabniki javne službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik javne službe ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
– priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, mesto vodomera,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode,
– ukinitve priključka.

(1) Uporabniki javne službe imajo naslednje obveznosti:
1. priključiti se na javni vodovod in javno kanalizacijo izključno v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda in kanalizacije,
2. priključiti se na javni vodovod ali javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda ali javne kanalizacije in hkrati opustiti priključek na zasebni vodovod, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo skladno z navodili upravljavca javnega vodovoda ali upravljavca javne kanalizacije,
3. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne ali padavinske odpadne vode,
4. zgraditi objekte in naprave interne vodovodne instalacije, interne kanalizacije, vodovodni priključek in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
5. kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi usposobljen izvajalec del,
6. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek ali nišo ter požarno omrežje in interne hidrante, interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
7. upravljavcu omogočiti pregled interne vodovodne instalacije, internega hidrantnega omrežja, interne kanalizacije in pregled stanja priključka na javno kanalizacijo ter kontrolo sestave odpadne vode,
8. urediti vodomerno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,
9. upravljavcu omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim vodovodom in javno kanalizacijo,
10. upravljavcu omogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
11. upravljavcu omogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku in dopustiti obnovo vodovodnega priključka,
12. varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
13. kontrolirati dejansko porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
14. skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
15. voditi dnevnik obratovanja male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi,
16. dovoliti dostop izvajalcu javne službe, da lahko izvede praznjenje greznic in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, izvedbo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave ter naročiti praznjenje nepretočna greznica, ko je zapolnjena do 2/3 višine,
17. redno plačevati prejete račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
18. pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in drugih spremembah, ki imajo vpliv na oskrbo s pitno vodo, odvod odpadne vode in obračun stroškov,
19. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun v več stanovanjskih stavbah preko skupnega obračunskega vodomera,
20. javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu, vodovodnem priključku, obračunskem vodomeru, javni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku ter javljati vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javnega vodovoda in javne kanalizacije,
21. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode,
22. pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda in javne kanalizacije pred predelavo interne vodovodne napeljave in interne kanalizacije,
23. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine pitne vode.
(2) Uporabnik javne službe je odgovoren za škodo povzročeno na javnem vodovodu, javni kanalizaciji, lastnem ali tujem vodovodnem in kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali z njegovo lastnino ter za škodo nastalo zaradi motnje pri oskrbi z vodo, ki je posledica njegovega ravnanja.
(3) Uporabnik javnega vodovoda se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov javnega vodovoda in na način, ki ne vpliva na kakovost pitne vode v javnem vodovodu.
(4) Uporabnik javne kanalizacije sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja odpadne vode za druge uporabnike in na način, ki ne vpliva na kakovost odvajanja odpadne vode v javni kanalizaciji.
(5) Uporabnik lahko odvaja v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, ki ustreza predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejnih vrednosti koncentracije snovi ali toplote, se zanje uporabljajo predpisi Evropskih skupnosti. Odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje v javno kanalizacijo.

(1) Uporabnik je dolžan urediti iztočno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Uporabnik je dolžan prijaviti upravljavcu kanalizacije vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode.
(3) Če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, mora uporabnik izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje predpisanih učinkov predčiščenja.
(4) Uporabnik je dolžan urediti iztočno in merilno mesto na izpustu odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave tako, da je omogočena vizualna kontrola iztoka in odvzem vzorca.

Uporabnikom je prepovedano:
– prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunski vodomer,
– poškodovati varovalno plombo vodomera,
– odkloniti vgradnjo vodomera, če je pa vgradnja le-tega izvedljiva,
– izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, blato malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij,
– odvajati odpadno vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno pripravi pitne vode ali kopalno vodo,
– odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo,
– onemogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javnim vodovodom in javno kanalizacijo,
– onemogočiti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– onemogočiti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku onemogočiti kontrolo sestave odpadne vode,
– kršiti varčevalne in ostale ukrepe v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo ali ob prekinitvi dobave pitne vode,
– brez soglasja upravljavca dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek in na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek,
– odvajati odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema,
– prekiniti ali z nestrokovnim delom onemogočiti dobavo pitne vode ali odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku javne službe.

(1) Uporabnik lahko na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, le ob predhodnem soglasju upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave, če industrijska odpadna voda izpolnjuje zahteve za odvajanje v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo. Upravljavec kanalizacije lahko predpiše ostrejše zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, če zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo, ne zagotavlja čiščenja zakonsko določene zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora izvajalcu javne službe v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto posredovati letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu za industrijsko odpadno vodo.
(3) Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

(1) Na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Na območjih poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, pod pogoji, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastane v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni čistilni napravi oziroma se odvaja v nepretočno greznico.
(3) Če stavba nima upravljavca, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjska razmerja, prevzema obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe, iz katerih se odvaja odpadna voda.

(1) Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na objektih in drugi gospodarski infrastrukturi ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod ali javna kanalizacija, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji objektov in gospodarske infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda, javne kanalizacije in vodovodnih ter kanalizacijskih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih in gradbenih del iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda, javne kanalizacije in vodovodnih ter kanalizacijskih priključkov ter soglasje izvajalca javne službe s pogoji za izvedbo del in o pričetku del izvajalca javne službe pisno obvestiti.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod, javno kanalizacijo in vodovodne ter kanalizacijske priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda, javne kanalizacije ali vodovodnih ter kanalizacijskih priključkov pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in plačati vse stroške popravila.

(1) Gradnjo objektov in naprav vodovoda in kanalizacije lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec.
(2) Priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo izvede upravljavec. Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
(3) Vsa dela na javnih vodovodih, javni kanalizaciji, vodovodnih in kanalizacijskih priključkih izvaja in nadzira upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.

(1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z veljavno zakonodajo. Cene posamezne storitve so lahko sestavljene iz fiksnega in variabilnega dela. Cenik storitev javne službe sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe.
(2) Cenik za storitve priključitve na javni vodovod iz petega odstavka 15. člena tega odloka in za storitve priključitve na javno kanalizacijo iz osmega odstavka 27. člena tega odloka sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe.
(3) Če se spremeni cena storitev javne službe, lahko izvajalec javne službe obračuna porabljeno vodo tako, da ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve spremenjene cene pitne vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene storitev javne službe sam odčita stanje vodomera in ga sporoči upravljavcu javnega vodovoda. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

(1) Upravljavec javnega vodovoda meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa. Upravljavec javnega vodovoda vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.
(2) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene pitne vode ali povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna in
– velikosti obračunskega vodomera ali priključka.
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.
(4) Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, so pa priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, se obračuna količina 0,15 m³ na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.

(1) Upravljavec javnega vodovoda izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
(2) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc plača stroške izredne kontrole vodomera upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Izvajalec javne službe izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(2) V stavbi z več stanovanji in skupnim vodomerom izda izvajalec javne službe račun posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj, v katerem mora biti dogovorjen ključ delitve porabe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi upravniku stavbe. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost izvajalca javne službe. Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere.
(3) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je pooblaščenec skupnosti lastnikov stanovanj, ki izvajalcu javne službe sporoča dogovorjen ključ delitve porabe, na osnovi katerega izda izvajalec javne službe račun posameznim uporabnikom. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost izvajalca javne službe. Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere.
(4) Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, upošteva izvajalec javne službe pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v preteklem obračunskem obdobju.

(1) V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki pa služijo uporabnikom samo za interno porazdelitev stroškov porabe vode oziroma kontrolo porabe vode. Upravljavec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih ne uporablja za obračun vode.
(2) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljavca vodovoda, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga, glede na stanje odčitano na obračunskem vodomeru

(1) Izvajalec javne službe zaračunava uporabniku oskrbo s pitno vodo, če je priključen na javni vodovod.
(2) Oskrba s pitno vodo se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera in po porabljeni količini pitne vode v kubičnih metrih dobavljene pitne vode. Če pride na obračunskem vodomeru do okvare ali zaradi morebitnega drugega vzroka ni možno odčitati porabo vode na vodomeru, se obračuna povprečna poraba vode izračunana na osnovi porabe v zadnjem obračunskem obdobju pred nastankom okvare.
(3) Pri uporabnikih, ki porabijo manj kot 200 m3 pitne vode na mesec, zaračunava izvajalec javne službe mesečno porabo vode v obliki akontacije, v višini povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Odčitavanje vodomera in obračun porabljene vode opravi upravljavec javnega vodovoda najmanj enkrat letno.
(4) Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 200 m3 vode na mesec, opravi upravljavec javnega vodovoda odčitavanje vodomera praviloma vsak mesec. Račun se izstavi po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru. Kolikor v tekočem mesecu ni bilo opravljeno odčitavanje vodomera se zaračuna poraba vode v obliki akontacije, v višini povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju.
(5) Pogodbo o pavšalnem odjemu lahko sklene upravljavec javnega vodovoda z uporabnikom le, če meritev porabljene pitne vode ni možna. Če se meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(6) Obračun prekomerne porabe se obračuna skladno z zahtevami zakonskih in podzakonskih predpisov in le v primeru, če ti predpisi to izrecno zahtevajo.
(7) Uporabniku se ne zaračuna poraba pitne vode za gašenje požara iz zunanjega hidrantnega omrežja in poraba pitne vode za javne pipe, pranje ali namakanje javnih površin, če je naročnik ali izvajalec te storitve občina. Uporabnik je v tem primeru le dolžan obvestiti upravljavca javnega vodovoda o porabljeni količini pitne vode.

(1) Odvajanje komunalne odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo in količine porabljene pitne vode, ki jo registrira vodomer. V primeru, da izvajalec javne službe meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(2) Odvajanje komunalne odpadne vode so dolžni plačevati uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo in uporabniki, ki na javno kanalizacijo niso priključeni, pa imajo možnost priključitve.

(1) Čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje v odvisnosti od velikosti obračunskega vodomera za porabljeno pitno vodo in količino porabljene pitne vode, ki jo registrira vodomer. V primeru, da izvajalec javne službe meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan in fiksni del, kot je predpisan za obračunski vodomer DN20.
(2) Stroške čiščenja komunalne odpadne vode plačujejo uporabniki, če se le-ta čisti na čistilni napravi.

(1) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja iz javnih površin, izvajalec javne službe zaračuna uporabniku v ceni odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja s strehe, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku posebej glede na izračunano količino odvedene padavinske odpadne vode skladno z metodologijo predpisano s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Ta storitev se uporabniku zaračuna le v primeru, če se padavinska odpadna voda s strehe odvaja posredno ali neposredno v javno kanalizacijo. Obračun se izvede skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
(3) V primeru, da je uporabnik izvedel ustrezne ukrepe zadrževanja in zmanjševanja količin odvedene padavinske odpadne vode s površine strehe, izvajalec javne službe zmanjša količino iz drugega odstavka tega člena za 50 %. Za ustrezen ukrep zadrževanja se šteje, če je za vsakih 100 m2 strehe zagotovljen najmanj 1 m3 volumna zadrževalnika.

(1) Izvajalec javne službe mesečno zaračunava uporabniku prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic ali iz malih komunalnih čistilnih naprav skladno z zakonsko predpisano metodologijo. V primeru da metodologija ni predpisana se storitev zaračuna glede na količino porabljene pitne vode. V primeru, da izvajalec javne službe meritev dobavljene pitne vode ne izvaja, se obračuna količina 0,15 m3 na stalno ali začasno prijavljeno osebo na dan.
(2) Storitev iz prve točke tega člena zajema prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic enkrat na tri leta ali prevzem in ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav enkrat na leto ter izdelavo ocene obratovanja male čistilne naprave enkrat na tri leta.
(3) Uporabnik je dolžan izvajalcu javne službe omogočiti prevzem blata in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic ali iz malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave.
(4) V primeru, da nastaja blato iz obstoječih greznic ali iz malih komunalnih čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu in se le-to skladno z veljavnimi predpisi uporablja za gnojenje, se na osnovi pozitivno rešene vloge lastnika kmetijskega gospodarstva, storitev iz prvega odstavka tega člena ne zaračuna. V primeru, da kmetijsko gospodarstvo čisti komunalno odpadno vodo na mali komunalni čistilni napravi in uveljavlja oprostitev plačila storitve iz prvega odstavka tega člena, se mu vsako tretje leto izvede ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave, ki se zaračuna po opravljeni storitvi skladno z veljavnim cenikom.

Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati najkasneje do roka navedenega na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek izvajalec javne službe zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku osem dni po njegovem prejemu in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.

(1) Upravljavec izstavlja račun za porabljeno vodo praviloma lastniku objekta, lahko pa tudi najemniku tega objekta, če lastnik o tem pisno obvesti upravljavca in navede začetek in konec najemnega razmerja.
(2) V primeru, da najemnik ne poravna zapadlega računa v dogovorjenem roku, je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja.

(1) Posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, jih pa izvajalec javne službe lahko izvaja z uporabo javne infrastrukture pravnim ali fizičnim osebam. Posebne storitve so:
– oskrba s pitno vodo za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je potrebno pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode,
– oskrba s pitno vodo, če zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda,
– oskrba s pitno vodo za proizvodnjo pijač,
– oskrba s pitno vodo za tehnološke namene, pri katerih je voda sestavina proizvoda,
– oskrba s pitno vodo za polnjenje bazenskih kopališč,
– oskrba s pitno vodo za namakanje površin, ki niso javne,
– odvajanje industrijske odpadne vode,
– čiščenje industrijske odpadne vode,
– odvajanje padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne površine ali strehe.
(2) Občina soglaša z izvajanjem posebnih storitev in pooblašča izvajalca javne službe za izvajanje teh storitev na celotnem območju občine.

Posebne storitve, razen čiščenje industrijske odpadne vode, se obračunavajo smiselno na enak način, kot je to določeno v 52., 53., 54., 55. in 56. členu tega odloka za storitve, ki so predmet izvajanja javne službe. Obračun čiščenja industrijske odpadne vode se določi v posebnem občinskem predpisu.

(1) Cene posebnih storitev sprejme ustanovitelj izvajalca javne službe. Cena čiščenja industrijske odpadne vode se oblikuje na podlagi posebnega občinskega predpisa.
(2) V primeru, da za posamezno posebno storitev cena še ni sprejeta, se uporablja cena, ki velja za posamezno storitev javne službe.
(3) Cena posamezne posebne storitve ne more biti nižja od cene posamezne storitve javne službe.

(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo se izvaja na območju občine po omrežju cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo.
(2) Javna služba odvajanja odpadne vode se izvaja po:
– primarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavljajo kanali in jarki ter z njimi povezani objekti in tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, in se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo;
– po sekundarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavlja sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode ipd.), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali njegovem delu, in se zaključi z navezavo na komunalno čistilno napravo ali skupno čistilno napravo ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
(3) Javna služba čiščenja odpadne vode se izvaja v komunalnih čistilnih napravah za odpadno vodo, ki se odvaja preko kanalizacijskega omrežja iz območij poselitev.
(4) Z objekti in napravami javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena upravlja upravljavec in jih lahko pod enakimi pogoji določenimi z zakonskimi in podzakonskim predpisi, s tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(5) Uporaba objektov in naprav javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo ali javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(6) Šteje se, da je javni vodovod zgrajen, če je objekt, ki ga je potrebno oskrbovati s pitno vodo, oddaljen od javnega vodovoda manj kot 200 metrov.
(7) Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če je potrebno za priključitev objekta zgraditi kanalizacijski priključek, ki ni daljši od 50 metrov na vsak PE obremenitve odpadne vode, ki nastaja v objektu.

(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, ki so v lasti uporabnika javnega vodovoda, so naslednji:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega vodovoda ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,
2. vodovodni priključek,
3. vodomerni jašek ali niša,
4. objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave.
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javnega vodovoda in jih z izjemo vodovodnega priključka vzdržuje uporabnik javnega vodovoda.
(3) Uporabnik javnega vodovoda je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočena nemotena oskrba s pitno vodo.

Vodovodni priključek vzdržuje upravljavec vodovoda. Pri izvajanju vzdrževalnih del mora uporabnik upravljavcu vodovoda omogočiti dostop na zemljišče po katerem poteka priključek. Največja dovoljena dolžina vodovodnega priključka je 50 m.

(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki so v lasti uporabnika javne kanalizacije, so naslednji:
– interna kanalizacija,
– kanalizacijski priključek,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
– naprave in objekti za predčiščenje odpadne vode (obstoječe greznice, peskolovi, oljni lovilniki, ipd.).
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso del javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. Z njimi upravlja upravljavec stavbe ali lastniki stavbe.
(3) Lastniki ali upravljavci stavbe iz prejšnjega odstavka morajo na svoje stroške zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
– redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav.

Obstoječi vodovod ali kanalizacija, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe in ni v lasti občine, se lahko prenese v last občine s pogodbo med dosedanjim upravljavcem, lastnikom in občino. V pogodbi iz prejšnjega stavka se določijo pravice in obveznosti dosedanjega upravljavca, lastnika in občine.

Za prenos obstoječega javnega vodovoda ali javne kanalizacije v lasti občine v upravljanje bodočega upravljavca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod ali kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, situacijo omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu, vodno dovoljenje),
2. vodovod ali kanalizacija, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in mora glede tehničnih zahtev ustrezati pravilom stroke,
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
4. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
5. na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi urada za meroslovje,
6. postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisnikom o primopredaji.

(1) Prevzem novozgrajenih vodovodnih in kanalizacijskih objektov ter naprav v last občine se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor pridobi uporabno dovoljenje,
2. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil uporabno dovoljenje (1. točka prvega odstavka tega člena),
– predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev ter potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih.
(2) Investitor je dolžan predati zgrajeni vodovod ali kanalizacijo občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
(3) Prevzete vodovodne in kanalizacijske objekte ter naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisnikom o primopredaji.

(1) Hidranti na javnem vodovodu služijo predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
(2) Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov ter izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik javnega vodovoda po uporabi vode pisno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema pitne vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(3) Voda iz hidrantov se lahko izjemoma, vendar samo ob soglasju upravljavca javnega vodovoda, uporabi tudi za naslednje namene:
– škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
– zalivanje parkov ter javnih nasadov,
– za javne prireditve,
– za polnjenje cistern za prevoz vode,
– za utrjevanje cestišč ali podobna druga gradbena dela.
(4) V primerih uporabe vode iz tretjega odstavka tega člena, upravljavec javnega vodovoda in uporabnik skleneta pogodbo, v kateri se določijo pogoji uporabe in način plačila stroškov porabljene vode.
(5) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan izdati soglasje za uporabo vode iz hidrantov za v tretjem odstavku tega člena določene namene, če to dopuščajo razmere na javnem vodovodu.
(6) Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z overjenim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu vodovoda, in je dolžan upravljavca javnega vodovoda mesečno obveščati o količini porabljene pitne vode.
(7) Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru odgovarja uporabnik za vso škodo nastalo zaradi okvare hidranta in stroške popravila hidranta.
(8) Za uporabo obstoječih hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo vodomera, veljajo do predelave vodomernega mesta, ki bo zagotavljalo napajanje hidrantov preko vodomera, določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim predstavnikom upravljavca javnega vodovoda.

Izvajalec javne službe vzdržuje javno hidrantno omrežje in hidrante, ki so priključeni nanj. Stroški za to vzdrževanje so sestavni del stroškov oskrbe s pitno vodo.

Izvajalec javne službe predpiše v postopku izdaje pogojev in soglasij h gradnji in priključevanju objektov na javno kanalizacijo investitorju ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo, vodni režim in izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Padavinsko vodo s streh in utrjenih površin, na katerih ni možnosti onesnaženja, je potrebno ponikati v podtalje, če je to izvedljivo, v nasprotnem pa kontrolirano izpuščati v površinske odvodnike.

(1) Pri načrtovanju novih objektov je potrebno pred priključitvijo padavinske vode na javno kanalizacijo ali pred izpustom v vodotok predvideti zadrževalni bazen, ki predstavlja objekt za izravnavanje sunkovitega odtoka.
(2) Zadrževalni bazen iz prvega odstavka tega člena je potrebno dimenzionirati na ta način, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.

(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe odloča v upravnih zadevah izdaje pogojev in soglasij v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora prekiniti z dobavo pitne vode, omejiti njeno uporabo, ali sprejeti drug ukrep, potreben za varovanje zdravja ljudi, če predstavlja uporaba pitne vode potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev dobave pitne vode.
(2) V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora upravljavec vodovoda takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila. V primeru prekinitve dobave pitne vode, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti vsaj minimalno oskrbo s pitno vodo.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi javnega vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem pitne vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo pitne vode za druge namene.

(1) Izvajalec javne službe lahko brez predhodnega obvestila uporabniku prekine dobavo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, če:
– stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
– je vodovodni ali kanalizacijski priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca,
– uporabnik onemogoči predstavniku upravljavca javnega vodovoda odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij,
– uporabnik krši objavljene ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in omejitve uporabe pitne vode,
– uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki presega predpisane mejne vrednosti snovi za odvajanje v javno kanalizacijo, če se s tem zaradi posrednega ali neposrednega odvajanja odpadne vode v vodo povzroča nevarnost za vodni vir ali oskrbo s pitno vodo,
– uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo v količinah, ki presega pogoje iz soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, če je zaradi tega moten proces čiščenja odpadne vode v takšni meri, da obratovanje čistilne naprave ne poteka v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
– uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev v stavbi,
– obstajajo drugih razlogi, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe, če se prekinitev ne bi izvedla.
(2) Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo pitne vode in odvajanje odpadne vode posameznemu uporabniku na podlagi predhodnega obvestila, v katerem mu mora dati primeren rok za odpravo vzroka prekinitve,če:
– hišno vodovodno omrežje in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom,
– uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo hišno vodovodno omrežje ali če spremeni zmogljivost svojega vodovodnega priključka,
– uporabnik brez privolitve upravljavca javnega vodovoda odstrani varnostno objemko na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
– se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo skladno s 24. členom tega odloka,
– uporabnik ne prazni greznice skladno z 22. členom tega odloka,
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 24. členom tega odloka,
– ne omogoči upravljavcu javnega vodovoda vzdrževanja vodovodnega priključka pod pogoji iz 18. člena tega odloka,
– je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
– posega v obračunski vodomer v nasprotju z zahtevami upravljavca javnega vodovoda iz 17. člena tega odloka,
– kvaliteta odvajanja odpadne vode v javno kanalizacijo ne ustreza zahtevam zakonskih in podzakonskih predpisov,
– to izhaja iz odločbe pristojnega inšpektorja,
– uporabnik ne poravna zapadlih računov za dobavljeno pitno vodo ali za storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 50. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune,
– objekt ne izpolnjuje z zakonodajo predpisanih pogojev za priključitev na vodovodno omrežje.
(3) Prekinitev oskrbe s pitno vodo ali prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

(1) Upravljavec ima pravico, da prekine oskrbo s pitno vodo ali odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode zaradi:
– izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne kanalizacije,
– odprave nepredvidljive okvare na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne kanalizacije,
– višje sile, kot npr. potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in podobno.
(2) Upravljavec mora o predvidenem času in trajanju prekinitve iz prejšnjega odstavka pravočasno, to jev primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka vsaj en dan pred predvideno prekinitvijo, v primeru iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa najpozneje v roku 24 ur po prekinitvi, obvestiti uporabnike neposredno, ali preko sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(3) Če prekinitev ali omejitev oskrbe s pitno vodo traja več kot 24 ur mora izvajalec javne službe v tem času zagotoviti vsaj minimalno nadomestno oskrbo s pitno vodo.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojna občinska inšpekcijska služba.
(2) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ima organ iz prejšnjega odstavka poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati priključevanje na javni vodovod in javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
3. nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode,
4. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
5. nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalno odpadno vodo in kakovost te vode pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Naloge inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorice in inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) skladno s tem odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(4) Pristojni organ lokalne skupnosti ima pravico do pogleda v evidence, ki jih vodi izvajalec javne službe, v skladu z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov.

Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.

(1) Z globo 1.000 € v se kaznuje za prekršek – upravljavec javnega vodovoda – pravna oseba, če:
– ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 75. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 1000 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 16. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 24. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju z 28. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 41. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 42. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 43. člena tega odloka;
– ravna v nasprotju s 44. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 45. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 69. člena tega odloka.
(4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(5) Z globo 400 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje uporabnik – fizična oseba.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Štore (Uradni list RS, št. 110/09).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.