Na podlagi 3. člena Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06), izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se določajo omejevalni ukrepi v skladu s Sklepom Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 78 z dne 17. 3. 2014, str. 16, v nadaljnjem besedilu: Sklep 2014/145/SZVP).
(2) S to uredbo se določajo tudi pristojni organi in sankcije za kršitve določb Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 78 z dne 17. 3. 2014, str. 6, v nadaljnjem besedilu: Uredba 269/2014/EU).

(1) Vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čezenj se prepreči osebam v prilogi k Sklepu 2014/145/SZVP.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, kadar Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica mednarodne medvladne organizacije,
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica mednarodne konference, ki jo skliče Organizacija združenih narodov ali katere pokroviteljica je Organizacija združenih narodov,
– na podlagi večstranskega sporazuma, ki določa privilegije in imunitete, ali
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
(3) O primerih iz prejšnjega odstavka je treba ustrezno obvestiti Svet EU.
(4) Izjeme od ukrepov iz prvega odstavka tega člena se lahko dovolijo, kadar je potovanje utemeljeno zaradi nujnih humanitarnih potreb ali udeležbe na medvladnih srečanjih, vključno s tistimi, ki jih prireja EU in na katerih poteka politični dialog, ki neposredno spodbuja politične cilje omejevalnih ukrepov, vključno s podporo ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.
(5) Če Republika Slovenija želi odobriti izjemo na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem predhodno pisno obvestiti Svet EU. Šteje se, da je bila izjema dovoljena, če nobeden od članov Sveta EU v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila o predlagani izjemi iz prejšnjega stavka ne pošlje pisnega ugovora. Če en ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet EU s kvalificirano večino odloči, da bo predlagano izvzetje odobril.
(6) O odobritvi izjem po tem členu odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki skladno s tretjim in petim odstavkom tega člena obvešča Svet EU. O odobritvi izjem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti tudi policijo. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati seznam oseb, ki jim je bil dovoljen vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čezenj.
(7) Kadar se na podlagi drugega, četrtega in petega odstavka tega člena osebam iz prvega odstavka tega člena dovoli vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čezenj, se táko dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, in na osebe, na katere se nanaša.

(1) V skladu s 16. členom Uredbe 269/2014/EU so v Republiki Sloveniji pristojni organi za njeno izvajanje:
– ministrstvo, pristojno za finance, za izvajanje 4., 5. in 6. člena Uredbe 269/2014/EU,
– Banka Slovenije za izvajanje prvega odstavka 7. člena Uredbe 269/2014/EU in
– ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, za izvajanje 8. in 12. člena Uredbe 269/2014/EU.
(2) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v skladu s 16. členom Uredbe 269/2014/EU objavi seznam pristojnih organov s podatki za stike na spletni strani, navedeni v prilogi II k Uredbi 269/2014/EU.

(1) Z globo od 1.500 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v nasprotju z Uredbo 269/2014/EU:
a) ne zamrzne vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz priloge I k Uredbi 269/2014/EU, so v njihovi lasti ali z njimi razpolagajo (prvi odstavek 2. člena Uredbe 269/2014/EU);
b) fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz priloge I k Uredbi 269/2014/EU neposredno ali posredno ali v njihovo korist da na razpolago kakršna koli sredstva ali gospodarske vire (drugi odstavek 2. člena Uredbe 269/2014/EU);
c) zavestno in naklepno sodeluje pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je neposredno ali posredno izogibanje ukrepom iz prvega in drugega odstavka 2. člena Uredbe 269/2014/EU (9. člen Uredbe 269/2014/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če brez poseganja v veljavna pravila glede poročanja, zaupnosti in poslovne skrivnosti:
a) takoj ne pošlje vseh podatkov, ki bi pripomogli k spoštovanju obveznosti iz Uredbe 269/2014/EU, kakor je na primer zamrznitev računov in zneskov skladno z 2. členom Uredbe 269/2014/EU, pristojnim organom, ki so navedeni na spletnih straneh iz priloge II k Uredbi 269/2014/EU, če prebiva ali ima sedež v Republiki Sloveniji, ter neposredno ali prek teh pristojnih organov Evropski komisiji (točka a prvega odstavka 8. člena Uredbe 269/2014/EU);
b) ne sodeluje s pristojnimi organi iz priloge II k uredbi 269/2014/EU pri vsakem preverjanju takih podatkov (točka b prvega odstavka 8. člena Uredbe 269/2014/EU).
(2) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 1.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi s pogodbo ali drugo transakcijo, katere izvedba je bila posredno ali neposredno, v celoti ali deloma ovirana zaradi ukrepov, uvedenih v skladu z Uredbo 269/2014/EU, ugodi kakršnemu koli zahtevku, vključno z zahtevki za nadomestilo škode ali podobnimi zahtevki te vrste, kot je odškodninski zahtevek ali zahtevek za uveljavljanje garancije, zlasti zahtevek za podaljšanje dospelosti obveznice, garancije ali jamstva, predvsem finančne garancije ali finančnega jamstva v kakršni koli obliki, ki jih zahtevajo:
a) osebe, subjekti ali organi, uvrščeni na seznam iz priloge I k uredbi 269/2014/EU (točka a prvega odstavka 11. člena uredbe 269/2014/EU);
b) katera koli fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki deluje prek ene od oseb, subjektov ali organov iz prejšnje točke ali v njihovem imenu (točka b prvega odstavka 11. člena uredbe 269/2014/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Izvajanje določb te uredbe in Uredbe 269/2014/EU v okviru pooblastil iz zadev stvarne pristojnosti organa nadzirajo pristojni inšpekcijski in carinski organi, policija ter pristojni nosilci javnih pooblastil.
(2) Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka organi odvzamejo predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali v zvezi z njim. Ti organi morajo zasežene predmete oddati pristojnemu sodišču.
(3) O ugotovljenih kršitvah določb te uredbe in Uredbe 269/2014/EU organi iz prvega odstavka tega člena takoj obvestijo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.