Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (Uradni list RS, št. 43/05) se v 1. členu prvi odstavek označi s številko »(1)« in doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejmejo spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper, ki jih je izdelalo podjetje Urbis d. o. o., Maribor, pod številko projekta 2008/DLN-135/4, maj 2014.«.

V 2. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za spremembe in dopolnitve uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Oznake, navedene v 5., 6.a, 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 20.a, 22., 23., 25., 26., 27., 27.a, 30., 33., 35., 36., 38., 39., 41.a in 46. členu, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.«.

Drugi in tretji odstavek 3. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Območje drugega tira železniške proge z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele ali dele parcel v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Ocizla: 5119/3, 5119/4, 5120, 5121, 5123/1, 5123/2, 5124/1, 5126, 5246, 5250/1, 5250/2, 5251, 5252/1, 5253/1, 5392/1, 5393/1, 5393/2, 5394, 5395, 6087/1, 6087/8, 6132/1, 6142/3, 6132/5, 5111/1, 5114/1, 5117, 5118, 5119/6, 5119/1, 5119/2, 5119/8, 5121/2, 5123/6, 5123/4, 5124/2, 5124/7, 5126/2, 5246/2, 5250/4, 5250/5, 5251/2, 5252/4, 5252/2, 5253/4, 5253/2, 5254, 5255, 5256, 5257, 5258/2, 5258/1, 5244, 5243, 5242, 5241/1, 5240/3, 5239/2, 5239/1, 5238, 5237/3, 5236/1, 5235/4, 5234/2, 5234/1, 5233/1, 5233/2, 5233/3, 5229, 5230, 5306, 5307, 5231/2, 5231/1, 5308, 5378, 5379/2, 5379/1, 5440, 6136, 5437, 5209/2, 5208, 5206/2, 5485, 5489/1, 5206/1, 5499/2, 5496/2, 5496/3, 5204/2, 5204/1, 5203, 5500/2, 5504, 5508, 5201, 5514, 5516, 5520, 5526, 5525, 6135/1, 5198/1, 5187/1, 5187/2, 6162, 5185/1, 5394/2;
– k. o. Draga: 1369/24, 1369/30, 1397/2, 1406/1, 1408/1, 1411/3, 1412/1, 1412/2, 1429, 1430/1, 1430/2, 1450, 1452, 1456, 1596, 1601/1, 1601/5, 1602/1, 1602/2, 1604, 1605, 1606, 1609, 1610, 1616, 1617/1, 1617/2, 1618, 1621, 1624/1, 1628, 1629/2, 1629/3, 1629/5, 1630, 1634, 1635/1, 1635/2, 1635/3, 1636/1, 1636/2, 1637, 1638/2, 1639/1, 1639/2, 1642/1, 1642/2, 1643, 1644, 1645, 1647, 1650/1, 1650/2, 1676, 1677, 1682/1, 1682/3, 1683/1, 1683/1, 1782/1, 1782/2, 1783/1, 1783/2, 1786/1, 1786/2, 1787, 1788, 1789, 1791, 1792/2, 1793, 1794, 1795, 1796, 1797, 1798/2, 1800/1, 1801/1, 1801/2, 1803, 1804/1, 1804/2, 1830/2, 1831/2, 1834, 1835/1, 1835/2, 1836, 1854/4, 1861/1, 1861/2, 1861/4, 1862, 1870, 1871, 1875/1, 1875/2, 1879, 1893/2, 1894, 1910/3, 1986, 2045, 2563, 2625, 2626/1, 2626/2, 2626/3, 2626/4, 2626/5, 2626/6, 2626/7, 2627/1, 2627/2, 2627/3, 2627/4, 2627/5, 2628/1, 2634, 2638/1, 2617/3, 2617/4, 2838, 2639/1, 2640/1, 2641/1, 2641/2, 2642/1, 2643/1, 2643/2, 2894/5, 2887/2, 2035, 1825/2, 1830/1, 1840/2, 1840/3, 1867, 1640/2, 1649, 1757, 1682/2, 1406/2, 1642/6, 1640/2, 1639/6, 1834/2, 1861/6, 1760, 1757/2, 1647/2, 1861/7, 1664/5, 1649, 1650/4, 1651, 1683/5, 1683/7, 2887/5;
– k. o. Hrpelje: 2486/2, 2486/4, 2726/4, 2731, 2732, 2838/1, 2838/2, 2840/1, 2842/8, 2838/4, 2486/8, 2486/13, 2842/8, 2486/11, 2486/10, 2840/6;
– k. o. Lokev: 1931, 1934, 1936, 1941/55, 1941/56, 1941/96, 1941/97, 1941/99, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011/1, 2011/2, 2028, 2031, 2034, 2035, 2037, 2038, 2047, 2048, 2049, 2050, 2051, 2063, 2064, 2065/1, 2065/2, 2066, 2085, 2086, 2087, 2090, 2091, 2092, 2126, 2127, 2128, 2129, 2132, 2133, 2136, 2137, 2138, 2140, 2142/1, 2142/2, 2143, 2144, 2145, 2146, 2147, 2185, 2186, 2187, 2188, 2190/1, 2190/2, 2300/17, 2300/19, 2300/20, 2300/29, 2300/30, 2300/31, 2300/34, 2300/35, 2300/38, 2300/44, 2300/50, 2300/97, 2300/98, 4529/1, 4529/2, 4529/6, 2481, 1632, 1633, 1280/79, 1634/2, 1280/72, 1280/80, 1280/81, 2300/118, 2300/121, 1645/1, 1645/2, 1661/2, 1280/78, 1280/73, 1280/74, 1280/75, 1280/76, 4506/1, 1280/70, 2025, 2300/16, 4530/2, 1941/388, 1941/383, 1941/382, 2069/1, 2066/2, 2065/4, 2300/185, 2300/151, 2009/2, 2025/2, 2300/153, 2028/2, 2300/154, 2037/1, 2038/1, 2300/159, 2090/1, 2091, 2092/2, 2089, 2300/166, 2300/172, 2124, 2300/170, 2186/1, 2185/2, 2300/177, 4506/3, 1941/391;
– k. o. Divača: 1043/13, 1043/14, 1043/15, 1043/16, 1043/22, 1043/23, 1043/9, 1050/1, 1050/5, 552/56, 552/57, 552/58, 552/105, 552/106, 552/116, 552/21, 552/23, 552/52, 552/53, 552/54, 552/87, 776, 777, 778, 780/1, 784, 785, 857, 859, 861, 862, 863, 864, 865, 866, 867, 871/2, 883, 884, 886, 887/1, 887/2, 888/1, 888/2, 888/3, 890, 892/5, 892/4, 942/1, 942/20, 942/19, 942/21, 942/3, 942/2, 942/4, 942/5, 942/6, 942/7, 942/8, 552/86, 766, 767/1, 552/189, 1000/22, 1000/24, 1001/3, 1001/2, 1001/1, 1043/6, 861/2, 942/29, 942/40, 864/2, 942/51, 1043/57, 1043/60, 884/4, 884/7;
– k. o. Plavje: 742/6, 742/7, 744, 742/5, 742/4, 742/3, 742/8, 745/2, 746/1, 1232/1, 1232/2, 1233/1, 1233/3, 1234, 1237/4, 1340/1, 1237/1, 1237/2, 1237/3, 1235/2, 1240/6, 1239/2, 1246/3, 1236/1, 1236/2, 1236/3, 1245/5, 1245/4, 1246/1, 1245/8, 1245/12, 1238/2, 1238/3, 1245/7, 1433, 1434, 1435, 1436, 1437, 1438, 1439, 1440, 1441, 1442, 1443, 1444, 1445, 1446, 1447, 1448, 1449, 1450, 1451, 1452, 1453, 1454, 1455, 1456, 1457, 1458, 1459, 1460, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428, 1429, 1430, 1431, 1465, 1466, 1467, 745/2, 746/1, 1282, 1078/1, 1077, 1075/3, 1000/1, 1000/2, 1000/3;
– k. o. Škofije: 1374/1, 1374/2, 1374/3, 1370/2, 1361/10, 1368/1, 1368/2, 1368/3, 1749, 1750, 1582/8, 1582/7, 1582/6, 1582/5, 1582/3, 1582/11, 1589, 1588/2, 1588/3, 1592, 1591, 1593, 1598/2, 1599/2, 1600/1, 1603/1, 1603/2, 1613/1, 1610, 1612, 1587, 1624/1, 1624/2, 1624/3, 1624/4, 1624/5, 1623, 1625/1, 1625/2, 1626, 1630/4, 1629/1, 1629/4, 1630/2, 1588/1;
– k. o. Dekani: 2985/1, 2912, 2913, 2960, 2934/3, 2967, 2001, 2002, 2963, 2964/1, 2972, 2930, 2931, 2961/2, 2966, 2983/1, 2707/1, 2004, 2939, 3049/2, 3060, 3062, 3064, 3077/1, 3078/1, 3082, 3083, 3090/1, 3090/2, 3091, 3095, 2919, 2920, 3005, 2924, 2971, 2944, 2981/1, 2914, 2922, 2923, 2932, 2938, 2941, 3006, 2984/1, 2911, 2890, 2910, 2921, 2918, 2943, 2942, 2730/3, 2731/1, 2736/1, 2736/2, 2736/5, 2736/6, 2737/1, 2737/2, 2737/3, 2738/1, 2738/2, 2739, 2979/1, 3049/3, 3051, 3054/1, 3088/2, 3088/3, 2964/2, 2965, 3104, 3105, 3106, 2915, 2917, 2819/1, 2961/1, 2003, 2005, 2940, 2934/2, 2729, 2959, 2968, 2978, 2980/1, 3089/1, 2734, 2736/3, 2982/1, 3002, 3003, 3004, 2603, 2731/2, 2732/2, 2732/1, 3081, 2955, 3079/1, 2933, 2925, 2916, 3002/2, 2985/4, 3081/7, 2968/2, 2967/2, 2966/2, 2965/2, 2964/4, 2964/7, 2963/2, 3082/2, 2961/6, 2961/4, 2960/2, 2959/3, 2958, 3060/3, 2957, 3078/4, 2954/1, 2956, 2955, 3079/1, 2944/2;
– k. o. Črni Kal: 4041, 2655;
– k. o. Rožar: 2635/5, 244, 245/1, 251/1, 251/2, 2635/3;
– k. o. Tinjan: 1842/2, 790/2, 816/2, 816/3, 790/1, 816/4, 817, 817/2, 1841, 850, 1842/4, 1842/1, 960/1, 1853, 865, 876;
– k. o. Gabrovica: 1/3, 1/5, 1144/1, 1146/1, 1146/3, 1146/5, 1147/1, 1147/10, 1153/2, 1154/3, 1154/5, 1154/6, 1154/8, 1155/3, 1158/1, 1158/2, 1161/3, 1242, 1243, 1244, 1249, 1250, 1251, 1252, 1253, 1254, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262, 1263, 1264/1, 1264/2, 1265/1, 1265/2, 1266/1, 1266/2, 1267/1, 1267/2, 1268/1, 1269, 1273/1, 1274/1, 1275/1, 1276/1, 1277/1, 1278, 1279, 1280, 1281, 1293, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299, 1305, 1306, 1307, 1356/1, 1357/1, 1357/2, 1357/3, 1358/1, 1358/2, 1358/3, 1359/1, 1359/2, 1359/3, 1361/2, 1362/1, 1362/2, 1362/3, 1363, 1364, 1365/1, 1366, 1367/1, 1368, 1369, 1371, 1381, 1383, 1384, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391, 1392, 1393, 1398/1, 1399/1, 17/1, 17/5, 17/9, 2/1, 2/2, 3, 25, 30, 31, 32, 33, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 41/1, 41/3, 42/1, 42/5, 43/12, 43/13, 43/5, 43/6, 44/1, 44/4, 45/1, 45/3, 47/1, 47/3, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5, 48/6, 5, 1172/1, 1172/2, 1422/1, 1422/2, 1422/4, 1422/5, 1424/1, 1424/2, 1425, 1426, 1427, 1428, 1450, 1451, 1452, 1454, 1455, 1456, 1457, 1458, 1459, 1460, 1461/1, 1448, 1449, 1385, 1386, 1354, 1355, 1360/2, 1360/3, 17/4, 1146/4, 1360/1, 1154/1, 1147/2, 6/1, 1464, 1/4, 1300, 1461/2;
– k. o. Osp: 2785/2, 2812, 2819/1, 2819/2, 755/1, 755/2, 756, 757, 761/1, 761/2, 761/4, 761/5, 761/6, 786/1, 793/1, 796, 797/1, 797/2, 797/3, 797/4, 798/1, 798/2, 798/3, 799/1, 799/2, 809/2, 829, 830, 833, 834, 836, 837, 840, 841, 842, 843/1, 845/1, 845/2, 846, 862/1, 863/1, 863/2, 863/3, 863/4, 863/5, 863/6, 864/2, 866, 867, 868, 870, 876/3, 878, 761/3, 2770, 2778, 2779, 2769, 2768, 2765, 2771/1, 2767, 2764, 2807, 2766, 2808, 2759, 2778, 2758, 2777, 1231, 2809, 2757, 2756, 2810, 2753, 2811, 2752, 2751, 2819/4, 876/1, 915, 916, 2784/2, 2768/2, 2769/3;
– k. o. Bertoki: 5742/1, 5742/2, 5746, 5747/1, 5747/2, 5748, 5751, 5752, 5753, 5754, 5756, 5757, 5758, 5759, 5781, 5782, 5786/2, 5791/1, 5791/2, 5791/3, 5792/2, 5792/3, 5792/5, 5994, 5996/1, 5998, 5999, 6007/2, 6007/3, 6009/3, 6010/1, 6011, 6041/1, 6042/1, 6042/2, 6073/1, 6375/1, 6377, 6317, 6318, 6319, 6320, 6321, 6322, 6364, 6316, 6312, 6310, 6307/1, 6033, 6015/4, 6015/3, 5983/2, 5983/1, 5981/1, 5980/1, 5979/3, 5979/2, 5979/1, 5977/2, 5976/3, 5976/1, 5975/5, 5975/4, 5975/1, 5842/1, 5841/14, 5840/4, 5840/3, 5840/2, 5840/1, 5839, 5837/9, 5837/3, 5837/15, 5837/13, 5837/12, 5837/10, 5836/6, 5836/5, 5836/4, 5836/3, 5836/2, 5836/1, 5835/6, 5835/3, 5833/5, 5833/4, 5833/3, 5833/2, 5833/18, 5833/16, 5833/13, 5833/12, 5833/11, 5833/10, 5833/1, 5832/2, 5832/1, 5831/6, 5831/5, 5831/1, 5825/1, 5824/3, 5824/1, 5823/5, 5823/4, 5823/3, 5823/2, 5823/1, 5822/2, 5821/5, 5820/2, 5821/1, 5821/4, 5750, 5749.
(3) Območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture obsega naslednje parcele ali dele parcel v naslednjih katastrskih občinah:
a) elektrika:
– k. o. Lokev: 1934, 2300/44, 2008, 2300/19, 2031, 2300/29, 2300/31, 2007, 2300/50, 2300/20, 2035, 2300/20, 2089, 2300/30, 2051, 2052, 2049, 2034, 2025, 2010, 2011/1, 2011/2, 4529/7, 2128;
– k. o. Gabrovica: 1281, 1144/1, 1293, 1308/1, 1226/2, 1307, 1306, 1227, 1244, 1243, 1294, 1161/3, 1228, 1244/4, 1255/4, 1244/5, 1243/2, 1243/3;
– k. o. Dekani: 2980/2, 2973, 3084, 2981/2, 2980/2, 2918, 2919, 2920, 2921, 2922, 2923, 2924, 2925/2, 2925/1, 2707/4, 2707/5, 2800/5, 2800/4, 2800/7, 3054/6, 3053, 2758/1;
– k. o. Divača: 552/155, 552/181, 552/296, 552/345, 552/360, 599/2, 600/3, 601/4, 602/4, 602/5, 1042/23, 1043/55, 1043/57, 1043/60, 1084;
b) vodovod:
– k. o. Lokev: 2300/31, 2300/35, 2300/34, 2146, 2142/2, 2186, 2190/1, 2138, 2300/30, 2190/1, 2190/2, 2186, 2133, 4529/2, 2065/1, 2066, 1941/96, 2063, 4529/1;
– k. o. Gabrovica: 1363, 1364, 1362/1, 2/3, 2/6, 8/8, 8/12, 8/13, 6/14, 1464/2, 49/4;
– k. o. Osp: 2769, 2767;
– k. o. Bertoki: 6011/2, 6065, 6039;
c) telekomunikacijski vodi
– k. o. Gabrovica: 1358/3, 1359/3, 1359/1, 17/1, 17/9, 17/5, 1147/8;
– k. o. Rožar: 2640/8, 2358/2, 2358/1.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Območje vhoda v Krajinski park Beka – Soteska Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem (v nadaljnjem besedilu: Krajinski park Beka) obsega naslednje parcele v naslednji katastrski občini:
– k. o. Ocizla: 3920/3, 3920/4 in *211.«.

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

V koridorju predvidenega kablovoda do RTP Dekani se po končani gradnji vzpostavi prvotno stanje. Upoštevajo se pogoji omejene rabe skladno s predpisi.«.

V 4. členu se za točko i) pika nadomesti z vejico in doda nova točka j), ki se glasi:
»j) območja začasnih ureditev (dostopnih poti, ki se po končani gradnji rekultivirajo).«.

Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:

(1) Nad traso drugega tira je na območju med km 14 in km 15 obstoječ pridobivalni prostor kamnoloma Črni Kal – Črnotiče (prikazano v grafičnem delu na listih št. 2.3.1 in 2.3.2. A3).
(2) Pod območjem rudniškega prostora se predorska cev po potrebi dodatno statično ojača, kar se preveri v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Za navedeno območje se investitor železniške proge s koncesionarjem dogovori o uskladitvi izvajanja del.«.

V drugem odstavku 5. člena se besedilo »V tem delu poteka v dolžini 250 m v zaseku in nasipu« nadomesti z besedilom, ki se glasi »Dolino Glinščice prečka z dvema mostovoma«.

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

(1) Na postaji Divača se izvede oporni zid nad progo dolžine 63 m in višine 7 m. Na oporni zid se postavi protihrupna ograja višine 2,5 m.
(2) Ob Kraški cesti se izvede težnostni podporni zid v dolžini 23 m in višine 3 m. Na zid se postavi kovinska palična ograja v višini 1,1 m.«.

V 10. členu se v zadnji alineji točke a) podpičje nadomesti z vejico in dodata novi alineji, ki se glasita:
»– most čez Glinščico M1-D, dolžina 60 m,
– most čez pritok Glinščice M2-D, dolžina 90 m;«.

V tretjem odstavku 11. člena se za točko v) dodajo nove točke z) do ab), ki se glasijo:
»z) Cesta T-1b »Lokev«: dostopna pot do zemljišč ob progi, dolžine 1068 m, NPP sestavljajo makadamsko vozišče 3,5 m, bankina 2 x 0,5 m, z navezavo na cesto T-1a v dolžini 72 m za dostop do portala predora T1. Zgradijo se prepusti.
ž) Cesta T-2a1: pristopna cesta iz Beke, dolžine 1220 m, NPP sestavljajo asfaltno vozišče, vozni pas 3 m, bankina 0,5 m in povozna mulda 0,5 m. Vzdolž trase so predvidena tri izogibališča širine 2 m. Zgradijo se prepusti. Po končani gradnji se na cesti omeji dostop za potrebe železnice in lokalnega prebivalstva.
aa) Cesta T4-T7: dostopna cesta kot povezava med začetkom ceste T-4a (pri vodohranu T4) do T-7c (pri vodohranu T7), dolžine 2069 m, NPP sestavljajo asfaltno vozišče 2×2,5 m, bankina 1 m, mulda 0,5 m, berma 0,5 m. Uredi se ustrezno odvodnjavanje, pred vtoki v prepuste se predvidijo ukrepi, ki ob neurju preprečijo njihovo zamašitev. Asfaltne mulde morajo biti povozne.
ab) Cesta T-8c »Dekani«: dostopna pot dolžine 382 m, NPP makadamsko vozišče 3,5 m, bankina 2 x 0,5 m, ki se navezuje na deviacijo T-8b. Zgradijo se prepusti.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Na območju Glinščice se uredi začasna gradbiščna cesta T-1c, NPP: 4 m, dolžine 625 m. Po končani gradnji je treba cesto odstraniti in rekultivirati (vzpostavitev v prvotno stanje).
(6) Na območju Škofijskega potoka se uredi začasna dostopna cesta ob obstoječi strugi potoka izven priobalnega pasu v dolžini 500 m. Posegov v strugo mora biti čim manj, betoniranje struge ni dovoljeno, po omočeni strugi vožnja ni dovoljena. Po končani gradnji se na območju vzpostavi prvotno stanje.«.

V 12. členu se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– odsek med predoroma T1 in T2: ureditev pritoka 1 prepust b/h = 5,0/2,0 m in pritoka 2 prepust b/h = 2,5/2,0 m; ureditev pritoka 1 se v dolžini približno 150 m izvede s kamnito drčo, sotočje obeh pritokov se uredi; pod platojem v km 9+950 na vstopu v portal servisne leve cevi predora železniške proge se izvede ploščati prepust b/h = 1,0/1,0 m;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ureditev struge Škofijskega potoka na odseku 50 m. Izvede se pozidava kamen-beton, vključno z nad betonsko konstrukcijo za zaščito predora med gradnjo. Na območju križanja predora in struge se zaščitijo nestabilne brežine. Po končani gradnji se zaščita odstrani in brežine vrnejo v prvotno stanje.«.

Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:

Infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne ogrozijo kulturne dediščine.«.

Za drugim odstavkom 15. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V k. o. Bertoki in v k. o. Gabrovica se izvedeta prestavitvi vodovoda v dolžini približno 200 m. Prestavitvi se izvedeta v skladu s strokovno podlago, ki je sestavni del tega državnega lokacijskega načrta.«.

V 17. členu se za šestim odstavkom dodajo novi sedmi do deseti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Od RTP Dekani do južnega portala T8 se izvede kablovod v dolžini 700 m za oskrbo varnostnega sistema z električno energijo za predor T8.
(8) V k. o. Divača se od ENP Divača do predora T1 izvede kablovod v dolžini 3100 m v skladu s strokovno podlago, ki je sestavni del tega državnega prostorskega načrta.
(9) V k. o. Dekani se, v skladu s strokovno podlago, ki je sestavni del tega državnega lokacijskega načrta, izvede nizkonapetostni priključek črpališča podvoz P1 v dolžini 535 m.
(10) V k. o. Gabrovica se izvedeta kablovod in optika za kontrolo in krmiljenje v isti trasi v dolžini 140 m. S stebra 36 poteka 20 kV priključek dolžine 200 m. Kablovoda se izvedeta v skladu s strokovno podlago, ki je sestavni del tega državnega lokacijskega načrta.«.

Tretji odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pri načrtovani izgradnji telekomunikacijskega (TK) omrežja ob načrtovani trasi železniške proge se zagotovi možnost uporabe zmogljivosti TK (dve vlakni v optičnem kablu) za obrambne namene.«.

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:

Na križanju predvidenega prenosnega plinovoda M6, odsek Ajdovščina–Lucija s cesto T4-T7, se cesta izvede na način, ki omogoča izvedbo zaščite predvidenega plinovoda. Podrobne rešitve se opredelijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega se pridobi soglasje upravljavca.«.

V prvem odstavku 22. člena se za besedilom »Zagotovljena mora biti vodotesnost predora.« doda besedilo »Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje onesnaževal iz predorov v podzemno vodo.«.
V drugem odstavku se besedilo »gramozne grede« nadomesti z besedo »tira«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Cesta T-2a1- pristopna cesta iz Beke: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča prek muld v obstoječe hudournike na terenu. V cestnem telesu se zgradijo prepusti Ф50 cm.
(5) Cesta T4-T7: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča preko bankin po terenu in preko asfaltnih muld in sistema drenaž (požiralniki, revizijski jaški) z izpustom v prepust in bližnjo grapo. V cestnem telesu se zgradi prepuste Ф50 cm.
(6) Cesta T-1b »Lokev« in cesta T-8c »Dekani«: odvodnjavanje je omogočeno z vzdolžnim in prečnim nagibom vozišča prek bankin po terenu in z zemeljskimi jarki z izpusti v urejene kanale. V cestnem telesu se zgradijo prepusti Ф50 cm.«.

Na koncu drugega odstavka 26. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za ureditev predvidenih posegov mora biti tudi celovit načrt krajinske arhitekture. Rešitve morajo zagotavljati čim večjo vpetost posega v prostor ter obnovo prvin kulturne in naravne krajine, ki bodo zaradi gradbenih del uničeni, zlasti na območjih kulturne dediščine.«.
Na koncu petega odstavka se doda besedilo, ki se glasi:
»Pri prehodu trase prek viaduktov in mostov se temelji stebrov in teren pod njimi oblikuje v skladu z mikroreliefnimi značilnostmi.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Po končani gradnji se zagotovita celovita sanacija in rekultivacija zemljišč na območjih opuščenih tirov in vseh opuščenih zemljišč.«.
Šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred pričetkom del se ustrezno zaščiti gozdni rob, živice in posamezna drevesa na način, da se prepreči nepotrebne poškodbe. Krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem. Na območjih, kjer je treba posekati obstoječi gozd, se poseke omeji na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije. Ob reguliranih vodotokih se zasadi vlagoljubna vegetacija z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov ter ekoloških značilnosti prostora. Na delih odseka, kjer trasa poteka preko kmetijskih površin, se prostor zatravi. Skupine dreves se predvidi ob pomembnejših objektih, ob nadvozih in priključkih, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi. Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, ki so značilne za območje, po katerem poteka trasa, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij. Za travne površine na obtrasnem pasu se skladno z zasnovo posameznih predelov proge prostora uporabi semena avtohtonih traviščnih združb. Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih vrst ni dovoljeno. Uredi in intenzivno zatravi oziroma smiselno zasadi se nasipe in vkope, kjer je to tehnično izvedljivo. Z zasaditvijo se zakriva neželjene poglede oziroma se prostor odpira ali usmerja poglede, kjer se ti izkažejo za kvalitetne, predvsem v smeri območij ali objektov kulturne dediščine. Predvsem območja portalov predorov, platojev in dostopnih cest se oblikuje na način, da se ublaži učinke tehničnih značilnosti posegov in vidna izpostavljenost.«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
Deveti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Objekti, komunikacije in oprema
Objekti na trasi morajo biti arhitekturno oblikovani skladno z značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora, izvedeni v ustreznih naravnih materialih, značilnih za posamezno lokacijo. Objekti se praviloma oblikujejo kot transparentni, prostorsko, funkcionalno in oblikovno čim bolj prilagojeni občutljivemu naravnemu prostoru, na način, da bodo čim manj opazni in ne bodo krnili podobe okoliške krajine, predvsem na območjih kulturne dediščine. Platoji pred predori se ustrezno zasadijo in napravijo čim bolj neopazni. Posebna pozornost se nameni oblikovanju viaduktov in portalov predorov.
Oporni in podporni zidovi se izvedejo tako, da so strukturirani oziroma členjeni na način, ki omogoča vmesno zasaditev. Brežine se zasadi, izvede v kamnitih škarpah ali se jih obloži s kamnito oblogo iz lokalnega kamenja, njihovo vidno izpostavljenost pa ublaži z uporabo vegetacije.
Za preprečitev nekontroliranega dostopa na traso železniške proge se postavi varovalna žična ograja, ki praviloma poteka po robu odkupljenega zemljišča. V poteku se smiselno prilagaja ureditvi obtrasnega prostora, tako da ni vidno preveč izpostavljena in se prilagodi okolici.
Vse druge ograje na trasi železniške proge se oblikujejo v skladu z obstoječimi značilnostmi v prostoru, v materialu, ki je značilen za posamezno območje, v skladu z veljavnimi pravilniki in standardi.«.
Dosedanji deseti odstavek postane enajsti odstavek.
V enajstem odstavku, ki postane dvanajsti odstavek, se črta besedilo »Potok Glinščica teče pod servisnim platojem T1 in se načrtuje kot prepust z ločno oblikovano odprtino. Zaradi širšega svetlega profila prepusta je načrtovan še širši pas utrjene površine za prehajanje živali. Nasipni stožci platojev T1 in T2 se oblikujejo tako, da čimbolj organsko na tem delu zožujejo dolino.«.

Za 26. členom se doda nov 26.a člen, ki se glasi:

(1) Objekt na parceli št. *211 k. o. Ocizla je obstoječ. Nameni se za stavbo splošnega družbenega pomena, dejavnost 12620 – muzeji in knjižnice. Objekt se lahko rekonstruira in vzdržuje. Tlorisni in višinski gabariti objekta se zaradi njegove prepoznavne tipske arhitekture železniških čuvajnic ne spreminjajo. Pri rekonstrukciji objekta se ohranja arhitekturna tipologija stavbe. Zaradi vizualne izpostavljenosti in arhitekturne posebnosti objekta čuvajnica se poleg stavbnega volumna, višinskih in tlorisnih gabaritov, ohranja naklon, barvo in smer slemena strehe, teksturo strehe, fasade, material fasade ter vse ostale arhitekturne elemente zunanjosti objekta.
(2) Okolico objekta se uredi. Površine pred vhodom v objekt se tlakuje. Na preostalih območjih se ohrani čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah se uporabljajo samo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Prepovedano je uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
(3) Na parceli št. 3920/3 k. o. Ocizla se izvede počivališče (miza, klopi in koš za smeti). Minimalni odmik počivališča od sosednjega zemljišča je 1,5 metra.
(4) Na parceli št. 3920/4 in 3920/3 k. o. Ocizla se izvede parkirišče skladno s predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in s predpisi o javnih cestah. Zmogljivost parkirišča je 18 osebnih vozil. Parkirišče mora biti urejeno tako, da se vozila ne vključujejo čelno na javno cesto. Parkirne površine na nivoju terena se ozeleni z najmanj enim drevesom na 4 parkirna mesta. Površine parkirnih mest morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(5) Objekt na parceli št. *211 k. o. Ocizla mora imeti zagotovljen priključek na javno cesto. Priključek mora biti zgrajen tako, da ne ovira prometa. Izvede se v skladu s predpisi ki urejajo varnost cestnega prometa in s predpisi o javnih cestah. K načrtovani ureditvi poda soglasje organ občine, pristojen za gospodarske javne službe.
(6) Za objekt na parceli št. *211 k. o. Ocizla se zagotovi priključek na vodovodno in električno omrežje in uredi individualni sistem za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(7) Vsi objekti in ureditve na območju urejanja morajo biti oblikovno usklajeni. Urbana oprema se oblikuje skladno z opremo Krajinskega parka Beka.
(8) Območje na parcelah št. 3920/3, 3920/4 in *211 k. o. Ocizla je varovano kot objekt varstva kulturne dediščine (naselbinska dediščina Klanec pri Kozini – Vas; EŠD 16045). Za posege na območjih in objektih nepremičnih kulturnih spomenikov in registrirane kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(9) Vse ureditve morajo imeti zagotovljen dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti.«.

V drugem odstavku 27. člena se besedilo »Izravnalni ukrepi:« nadomesti z besedilom »Izravnalni ukrepi zaradi okrnitve narave (v nadaljnjem besedilu: izravnalni ukrepi):«. Besedilo »Izravnalni ukrepi se nanašajo na ureditev in predstavitev Krajinskega parka Beka–Soteska Glinščice in vzpostavitev drugih območij, pomembnih za ohranjaje biotske raznovrstnosti. Obseg, način izvedbe in financiranje izravnalnih ukrepov je predmet sporazuma med Ministrstvom za promet in Ministrstvom za okolje in prostor.« se nadomesti z besedilom »Izravnalni ukrepi se nanašajo na ureditev in predstavitev Krajinskega parka Beka. Obseg, način izvedbe in financiranje izravnalnih ukrepov je predmet sporazuma, sklenjenega med ministrstvom, pristojnim za promet, in ministrstvom, pristojnim za varstvo narave, ter v sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina, in poleg drugih vsebin obsegajo tudi ureditev območja vhoda v Krajinski park Beka iz šestega odstavka 3. člena in 26.a člena te uredbe. Izravnalni ukrepi morajo biti izvedeni najkasneje do izdaje uporabnega dovoljenja.«.
V tretjem odstavku se besedilo »zavarovane jame« nadomesti z besedo »jame« ter za četrto alinejo dodajo nova peta do enajsta alineja, ki se glasijo:
»– Odpadki in drug material se ne odlagajo ali skladiščijo v jami, tekoči odpadki se ne odvajajo ali izlivajo v jamo.
– Vhod se ne zasipava, v neposredni okolici se material ne odlaga in ne skladišči.
– Vegetacijska odeja, vključno z njenim odstranjevanjem, se spreminja le v takšnem obsegu, da se ne spremenijo kakovostne (kemične) in količinske lastnosti pronicajoče vode.
– Nevarnih snovi, kakor so nafta in naftni derivati, kemikalije in podobne snovi, se ne pretovarja in ne skladišči v bližini jam.
– V primeru gradnje v bližini vhoda v jamo se vhod v jamo označi.
– Ob odkritju dela narave, za katerega se domneva, da ima lastnosti jame ali fosilov, mora izvajalec o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, oziroma mora o svojem odkritju sporočiti izvajalcu krasoslovnega nadzora v skladu z elaboratom o monitoringu, ki je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dokler niso določeni nadaljnji ukrepi (dodatni omilitveni ukrepi), mora izvajalec del zagotoviti, da se najdba ohrani na istem mestu ter da se ne poškoduje ali uniči.
– Med gradnjo se zagotovi biološki nadzor novo odkritih jamskih habitatov in omogoči zavarovanje najvrednejših delov.«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Naravne vrednote:
– pri gradnji se jih ne sme poškodovati. Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se izvajajo tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto in tako, da je njena podoba čim manj spremenjena – na območju naravnih vrednot je obseg gradbišč omejen na minimalno potrebno površino, tako širino trase kakor tudi širino dostopnih cest;
– tresljaji zaradi eksplozij ali iz drugih virov ne smejo ogroziti stabilnosti naravne vrednote;
– na njenem območju se ne odlagajo ali skladiščijo odpadki in drug material, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom.
(5) Na območjih naravne vrednote Glinščica se ohranjajo sestoji trstičja in grmovnic na bregovih vodotokov; obrežna vegetacija se kosi izmenično v vsaki sezoni en breg (ali po odsekih), in sicer izven gnezditvenega obdobja (glavno gnezditveno obdobje traja od aprila do konca junija).«.

Za 27. členom se doda nov 27.a člen, ki se glasi:

»(1) Na območju Glinščice se nahajajo Krajinski park Beka – Soteska Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem, SCI Kras, SPA Kras, naravna vrednota Glinščica – soteska in naravna vrednota Glinščica.
(2) Stebri mostov v dolini Glinščice ne posegajo v strugo vodotoka. Pri nadaljnjem načrtovanju se preveri možnost izvedbe premostitve Glinščice z ločnim mostom, brez podpor v brežinah struge Glinščice.
(3) Objekti za premostitev Glinščice so oblikovani tako, da konstrukcija v prečnem prerezu tudi v primeru iztirjenja vlaka preprečuje, da bi se kompozicija prevrnila v dolino Glinščice. Konstrukcija se oblikuje tudi kot ustrezna protihrupna zaščita. Sistem odvodnjavanja na objektih je speljan v poseben zbiralnik, ki omogoča, da se v primeru razlitja na železniški progi razlite tekočine zbirajo v lovilni bazen, iz katerega je mogoče prečrpati onesnaženo vodo v cisterne in jo prepeljati v čistilno napravo.
(4) V času gradnje morajo biti na gradbišču pri Glinščici za primer nesreč z razlitjem nevarnih snovi vedno na voljo učinkovita sredstva (npr. vreče s peskom), ki se lahko uporabijo za izvedbo improvizirane zajezitve Glinščice.
(5) Zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje onesnaževanja območja Glinščice se izdela poseben elaborat, ki vključuje vse vidike (fizična zaščita, časovna omejitev, tehnična oprema, predvideni način obveščanja vseh izvajalcev in monitoring). Elaborat je treba izdelati pred začetkom gradnje. Pri izdelavi morajo sodelovati strokovnjaki s področja biologije in geologije (geomorfolog, hidrogeolog).
(6) Dela se izvedejo z ustrezno mehanizacijo in na način, da ne prihaja do zasipavanja vodotokov z odkopnim ali gradbenim materialom in do polzenja, valjenja ali odmetavanja tega materiala po pobočjih in naprej v vodotoke. Gradbena površina se omeji s fizično zaščito. Pred začetkom gradnje se izvede utrjevanje vozišč v protiprašni izvedbi, oblikujejo se koritnice, mulde, bankine in podporni zidovi ter uredi odvodnjavanje.
(7) Posek gozdnega drevja se izvede v najmanjši možni meri.
(8) Premoščanje Glinščice s cesto T1c se izvede z začasnim mostom, ki se skupaj s cesto po končani gradnji odstrani, struga in priobalni pas pa se vrneta v prvotno stanje. Premostitev omogoča pretok stoletnih vod (Q100 = 28 m3/s) z varnostno višino, ki praviloma ne sme biti manjša kakor 50 cm nad koto gladine 100-letnih visokih voda.
(9) Talni pragovi na pritokih Glinščice se izvedejo na način, da niso prekinjene selitvene poti vodnih organizmov. Talni pragovi naj ne bodo višji od naravnih slapišč. Levi pritok Glinščice se regulira v čim manjšem obsegu.
(10) Parkiranje in ustavljanje gradbene mehanizacije poteka le na za ta namen urejenih površinah.
(11) Na območju Glinščice se dela izvajajo predvsem v dnevnem času.
(12) Zaradi nevarnosti pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst na območju naj se na območje Glinščice ne vnaša zemljina z drugih območij. Gradbena mehanizacija z drugih območij mora biti pred prihodom v dolino Glinščice ustrezno očiščena. Če se bodo po posegu na območju gradnje razrasle tujerodne invazivne vrste, jih je potrebno redno odstranjevati.
(13) Vse poškodovane površine se po možnosti sanirajo že med gradnjo, če to ni mogoče, pa takoj po opravljeni gradnji.
(14) V primeru sprememb tehničnih rešitev na območju Glinščice, ki bi lahko vplivale na lastnosti območja, je treba od pristojnih organizacij za ohranjanje narave pridobiti ustrezne usmeritve in mnenje o sprejemljivosti novih rešitev.«.

V 28. členu se za štirinajstim odstavkom dodajo novi petnajsti do petindvajseti odstavek, ki se glasijo:
»(15) Za varstvo raka primorskega koščaka se regulacijska dela v vodotokih (Glinščica s pritoki, Škofijski potok) ne smejo izvajati v času visokih vodostajev in v času razmnoževanja vrste (od septembra do novembra). Tik pred začetkom gradbenih del v vodotokih se čim več rakov ulovi in začasno premesti nad območje posega. Dela naj se izvajajo pod nadzorom strokovnjaka za rake. Vse ureditve vodotokov se načrtujejo tako, da se hidrološko/hidravlične razmere bistveno ne spreminjajo. Pri premostitvi vodotokov se za utrjevanje bregov uporabljajo čim bolj avtohtoni materiali, potoki se ne smejo poglabljati, širiti ali ožiti, ipd. Brežine se ne utrjujejo z betonskimi zidovi.
(16) Med obratovanjem se vsaj štirikrat letno izvaja pregled varnostne ograje za divjad in se jo po potrebi popravi.
(17) Gradnja se začne po gnezditvenem obdobju ptic, ki traja od začetka aprila do konca junija. V času gnezditvenega obdobja se zelo hrupna dela na površju ne izvajajo, če to ni nujno potrebno. V obdobju od začetka aprila do konca junija tudi ni dovoljeno odstranjevanje lesne vegetacije. Na objektih ne sme biti slabo opaznih in štrlečih objektov. V času obratovanja se med stebri napelje dodatna jeklena pletenica in se jo opremi z visečimi tablami, ki povečajo vidnost električnih vodnikov. Izvede se zasaditev z avtohtono vegetacijo, primerno za gnezdenje na tem območju živečih ogroženih vrst ptičev.
(18) Po zaključeni gradnji se na celotnem območju gradbišča vzpostavi prvotno stanje; vse na novo urejene površine se ozelenijo oziroma zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(19) Za zatiranje plevela ob progi se uporabljajo izključno ekološka fitofarmacevtska sredstva.
(20) Mostovi čez vodotoke so urejeni tako, da je pod njimi suh prehod, ki živalim omogoča varno prehajanje. Širina suhega prehoda ≥ 2 m, svetla višina mosta nad suhim obrežjem ≥ 2,5 m.
(21) Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje se obvestijo pristojne institucije, ki jamo pregledajo in dajo navodila za ustrezno zavarovanje najdbe ali sanacijo podzemnega habitata. V novo odkritih jamskih habitatih se zagotovi speleobiološki nadzor. Preprečijo se onesnaženje podzemlja ali spremembe v jamski klimi med gradnjo in obratovanjem. Ureditvena dela odprtih odsekov novo odkritih jam se izvedejo tako, da se v jami jamska klima zaradi odprtja ali zračenja jame ne spremeni.
(22) Sečnja se zaradi zaščite varstveno pomembnih saproksilnih vrst hroščev izvaja le v obdobju med septembrom in marcem. Posekan les se z območja takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka. Če posekan les ostane na območju poseka v obdobju razmnoževanja (med aprilom in avgustom) in po njem, njegova odstranitev ni več dopustna zaradi zalege varstveno pomembnih hroščev v njem.
(23) Za zmanjšanje vpliva na netopirje se neposredno po izvedbi poseke gozda na območju namestijo netopirnice. Ko so znane površine izkrčenega gozda, izvajalec monitoringa predvidi lokacije za postavitev netopirnic. Postavi naj se približno pet netopirnic na posekan hektar gozda.
(24) Ker so na širšem območju Glinščice in v bližini predvidene trase na območju Črnega Kala evidentirana gnezdišča velike uharice, se z izvajanjem gradbenih del na območju Črnega Kala prične po prvi polovici julija, na območju Glinščice pa se čas pričetka del prilagodi ugotovitvam strokovnjaka ornitologa glede na spremljanje stanja velike uharice.
(25) Pri odrivih zemlje se humusna plast odgrne in odloži na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala, in se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.«.

V 29. členu se za šestim odstavkom dodajo novi sedmi do štirinajsti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Vsi ukrepi, povezani s sečnjo in spravilom drevja ter ustvarjanjem novega gozda oziroma njegovo sanacijo, se izvedejo v skladu z varstvenimi režimi in navodili pristojnih institucij.
(8) Obstoječa zarast in gozdna površina pod vsemi načrtovanimi viadukti, obvodna vegetacija in gozdni rob se odstranjujejo le tam, kjer je to nujno potrebno. Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo se dela izvedejo le v suhem vremenu.
(9) Pri gradbenih delih na pobočjih se zagotovi ustrezno odkrivanje površja, da ne pride do talne erozije. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda čim manjši.
(10) V vseh gozdovih je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(11) Na izpostavljenih legah v okolici večjih emisijskih virov (npr. deponij gradbenega materiala) se zagotovi trajni gozd.
(12) Dostopi do gozda po gozdnih vlakah, poteh in stezah se ne smejo zapirati. Gradnja mora potekati tako, da je omogočeno hkratno nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.
(13) Po končani gradnji se v celoti sanirajo vse gozdne površine, prizadete z gradnjo. Vkopi in nasipi ter druge površine vzdolž obravnavanih posegov se zasadijo z grmovno in drevesno vegetacijo, kjer je to smiselno in potrebno zaradi večje vpetosti posegov v prostor. Že med gradnjo se začnejo izvajati gozdnogojitveni ukrepi za utrjevanje novo nastalega gozdnega roba. Pri sanaciji gozdnega roba in posek ter pri drugih zasaditvah se uporabi izključno avtohtona drevesna in grmovna vegetacija. V največji možni meri se upoštevajo vzorci naravne in kulturne krajine ter okoliška vrstna sestava. Zagotovi se primerna vertikalna zgradba gozdnega roba. Predvidena zasaditev se izvaja na primerno utrjeni podlagi, zaščiteni pred erozijo.
(14) Izvaja se preventivno varstvo pred požari. Ob ugotovljeni požarni ogroženosti se od predvidenega posega zagotovi varnostni odmik zasaditve vegetacije.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo okoljevarstvenega oziroma kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave.
(3) Pred začetkom del investitor zagotovi izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča po končanem izkopavanju, ali druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Arheološke ostaline, ki so najdene med izvedbo posegov v prostor, naj, če je le mogoče, ostanejo, kjer so.
(4) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo možno površino, ki še omogoča izgradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(5) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(6) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo glede varstva kulturne dediščine:
– posegi v prostor morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine in vplivnih območij. Pri nadaljnjih fazah načrtovanja se upoštevajo vsi varstveni režimi in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine. Upoštevajo se omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na krajinsko arhitekturno ureditev prostora vzdolž železniške proge in so navedeni v 26. členu te uredbe;
– pri izvedbi platoja na km 16 pred portalom predora pod Črnim Kalom je izvedena brežina severovzhodnega dela vkopa v dveh ali več terasah. Terase se pogozdijo;
– objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati tudi med gradnjo. Gradbiščne poti in obvozi ne smejo potekati čez objekte in območja kulturne dediščine, vanje ne sme posegati niti infrastrukturno omrežje;
– kjer trasa železniške proge poteka prek območja ali znamenitosti kulturne dediščine, je treba obseg gradbišča omejiti na minimalno potrebno širino trase, prav tako tudi širino dostopnih cest do portalov predorov (celotna Osapska dolina in Kraški rob);
– območja deponij je treba predhodno arheološko raziskati. V primeru novo odkrite dediščine mora investitor zaprositi za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Območje deponije Ankaranska bonifika se izvede v skladu s strokovnimi podlagami za trajno deponijo viškov materiala na lokaciji industrijske cone Srmin in območju Ankaranske bonifike, ki so priloga temu državnemu prostorskemu načrtu, ter ob upoštevanju izvedbenih faz.
(7) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.«.

V 31. členu se za šestim odstavkom dodajo novi sedmi do deveti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Zgradijo se nadomestne dovozne poti na kmetijske površine, ki jim je nov poseg preprečil dostop do obstoječih komunikacij.
(8) Gradbeni in drugi material se ne odlaga na kmetijska zemljišča, ampak na za to določene deponije.
(9) Po izvedbi odkupov zemljišč se na preostalih zemljiščih po potrebi izvedejo komasacije in takšne zaokrožitve zemljišč, da je kmetijskim gospodarstvom na obstoječih in zamenjanih zemljiščih omogočena čim bolj strnjena obdelava zemlje.«.

V prvem odstavku 33. člena se v osmi alineji beseda »Rižane« nadomesti z besedilom »vseh vodotokov« ter za njo pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove deveta do enajsta alineja, ki se glasijo:
»– v zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, iz katerih bi se lahko izprale ali izlužile snovi, ki bi onesnažile površinsko vodo, tla, geosfero in posledično podzemno vodo. Ukrep velja za vnos zemeljskih izkopov in za umetno pripravljene zemljine;
– vse premostitve vodotokov se izvedejo tako, da mostovi ali prepusti v celoti premostijo struge in da ne povzročajo lokalnih zožitev v strugi vodotoka. Svetla odprtina pa mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino, ki praviloma ne sme biti manjša kakor 50 cm nad koto gladine 100-letnih visokih voda;
– v času gradnje je strogo prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih deponij odstranijo.«.
V drugem odstavku se besedilo »na neposrednem vplivnem območju II tira železniške proge Divača–Koper ni podzemnih virov pitne vode, ki bi bili pomembni za obstoječo ali predvideno vodooskrbo. Trasa II tira železniške proge Divača–Koper pa na odseku med km 13 in km 15 poteka po IV vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Rižana:« nadomesti z besedilom »trasa II. tira železniške proge Divača–Koper na odseku med km 13 in km 15 poteka po III. vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Rižana, za katerega se v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela analiza tveganja za onesnaževanje:«.
V drugem odstavku se za osmo alinejo pika nadomesti s podpičjem ter dodajo nove deveta do petnajsta alineja, ki se glasijo:
»– umetno pripravljene zemljine se ne smejo uporabljati za zapolnjevanje izkopov pod gladino podzemne vode;
– v primeru iztekanja goriv in maziv ali drugih nevarnih snovi se takoj uporabi nevtralizacijsko sredstvo in se onesnaženo zemljino takoj odstrani ter preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki;
– predorske cevi se v največji možni meri izdelajo v nedrenirani izvedbi. Na območjih kraških kanalov se poleg neprepustne izvedbe izdelajo še obtoki za podzemno vodo;
– za tretiranje plevela na površinskih delih trase (npr. železniški nasipi) se smejo predvsem na območju kraških vodonosnikov uporabljati le pesticidi, ki so dovoljeni za rabo na vodovarstvenih območjih;
– trasa poteka po območju ranljivih vodonosnikov in po vplivnem območju vodnih virov, zato se v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt zaščite in reševanja v primeru ekološke nesreče s predvideno možnostjo dostopa intervencijskih vozil;
– zagotovi se redno vzdrževanje vseh naprav, napeljave in opreme, nadzor tesnosti kanalizacijskega sistema, nadzor tesnosti bazenov oziroma zadrževalnikov in zanesljiv kontrolni sistem javljanja poškodb na sistemu odvodnje;
– izdela se program postopkov in ukrepov (poslovnik za ukrepanje v primeru onesnaženja), ki se izvajajo v primeru nesreče ali nepravilnega delovanja sistema odvodnje (kanalizacija, zadrževalniki).«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Dodatni ukrepi za varstvo tal:
– vsi useki in nasipi na trasi in vse z gradnjo prizadete površine se utrdijo in protierozijsko zaščitijo;
– posegi v tla, odstranjevanje krovnih plasti in zasipov se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
– pri zaključnih delih in urejanju vkopov ter nasipov se zaradi stabilizacije na novo oblikovane in poškodovane površine zatravijo;
– za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge delovne površine, ki morajo biti določene pred začetkom izvajanja del. To velja tudi za začasne deponije materiala, ki nastane pri izkopu gradbene jame;
– monitoring sestave zemeljskega izkopa glede vsebnosti nevarnih snovi. Če se ugotovijo vsebnosti snovi, ki presegajo mejne vrednosti za zemeljski izkop, se pred nadaljevanjem izkopavanja opredeli drug, s predpisi določen način odstranjevanja oziroma deponiranja zemeljskega izkopa;
– pri gradnji se uporabljajo le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
– gorivo za gradbene stroje se dovaža sproti in po potrebi.«.

V 34. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Monitoring onesnaženosti zraka med rekonstrukcijo železniške proge obsega nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov na gradbiščih.«.

Besedilo 35. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) V času gradnje se upoštevajo splošni omilitveni ukrepi v skladu s poročilom o vplivih na okolje. Za objekte v bližini transportnih poti in gradbiščnih platojev se v času gradnje zagotovi naslednje ukrepe pasivne zaščite ali začasne protihrupne ograje:
– pasivna zaščita objektov Lokev 230, Lokev 235 in Gabrovica 35,
– začasna protihrupna ograja ob transportni poti T2b za zaščito objekta Gabrovica 35,
– začasna protihrupna ograja ob gradbiščnem platoju južnega portala predora T8 za zaščito objektov v Dekanih.
(2) Za objekte Dekani 26a, Dekani 24 in Cesta na Rižano 32, Pobegi se preveri potreba po izvedbi pasivne zaščite.
(3) Monitoring hrupa med gradnjo in obratovanjem se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo področje ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju ter prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa. Lokacije za izvedbo monitoringa se v skladu s poročilom o vplivih na okolje določijo v načrtu monitoringa. Če se ugotovi preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti dodatne ukrepe zaščite pred hrupom.«.

V 36. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Za varno in učinkovito intervencijo v predorih mora investitor do začetka uporabe objekta zagotoviti dve novi dvopotni gasilski vozili in ju pred pričetkom obratovanja predati v uporabo pristojnim gasilskim enotam ter zagotoviti stalno pripravljenost povečanega števila gasilcev v pristojnih gasilskih enotah.
(5) Financiranje dodatno zaposlenih ustrezno usposobljenih gasilcev za vse delovne izmene gasilske enote, tehnične značilnosti dvopotnih gasilskih vozil, tehnične značilnosti opreme teh vozil ter zahteve za komunikacijske sisteme za gasilce in druge reševalne enote v predorih se določi v tripartitnem sporazumu, ki ga mora investitor pred pričetkom gradnje objekta skleniti s pristojnimi gasilskimi enotami ter ministrstvom, pristojnim za zaščito in reševanje.
(6) Pred začetkom uporabe predorov mora investitor vozni režim avtovlakov in tovornih vlakov, ki prevažajo večje količine nevarnih snovi, uskladiti z zahtevami iz študij požarne varnosti, ki so sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo predorov.«.

V 38. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Kot rezervna lokacija za odlaganje odvečnega materiala se dopusti tudi možnost odlaganja v kamnolomih. Pred začetkom odlaganja se izdela ustrezna projektna dokumentacija in pridobijo vsa potrebna dovoljenja.«.

V šestem odstavku 41. člena se črtata šesta in sedma alineja, dosedanji osma in deveta alineja pa postaneta šesta in sedma alineja.
V dosedanji deseti alineji, ki postane osma alineja, se besedilo »treh lokacijah« nadomesti z besedilom »celotni progi«.

Za 41. členom se dodata nova 41.a in 41.b člen, ki se glasita:

(1) Najmanj deset dni pred začetkom del se o tem obvesti pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN).
(2) Spremljanje stanja med gradnjo:
– biotska raznovrstnost, zavarovana območja, naravne vrednote: stalni monitoring na območju gradbišč v času pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del izvaja pristojna območna enota ZRSVN;
– habitatni tipi: monitoring na območju gradbišč v času pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del mesečno izvaja strokovnjak biolog;
– ptice (poudarek na kvalifikacijskih vrstah): monitoring na območju doline Glinščice v času pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del mesečno izvaja strokovnjak ornitolog;
– netopirji: monitoring na območju doline Glinščice v času gradbenih del tedensko izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;
– ribe in raki: monitoring v vodotokih Glinščica in Škofijski potok v času intenzivnih gradbenih del tedensko izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;
– vodni organizmi in obvodna vegetacija: monitoring na območju vodotokov Glinščica in Škofijski potok v času intenzivnih gradbenih del mesečno izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;
– biotska raznovrstnost v vodotokih: monitoring v vodotokih Glinščica in Škofijski potok v času intenzivnih gradbenih del mesečno izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;
– dvoživke: monitoring na območju Glinščice v času gradbenih del izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;
– kvaliteta vode: monitoring v Glinščici in pritokih nizvodno od gradbišča v času intenzivnih gradbenih del mesečno izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;
– naravne vrednote: stalni nadzor v času pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del na območju naravnih vrednot, kjer poteka gradnja, izvajajo raziskovalne institucije z ustreznimi referencami;
– če se med pripravljalnimi, zemeljskimi in gradbenimi deli odkrije del narave (geološkega naravnega pojava, jame ali njenega dela, ipd.), ki bi lahko ustrezal merilom za določitev naravne vrednote, je treba najdbo fizično zavarovati in o njej takoj obvestiti izvajalca geološkega ali speleološkega nadzora.
(3) Spremljanje stanja med obratovanjem:
– veliki sesalci: monitoring tri leta dvakrat letno po celotni dolžini železniške proge, kjer trasa poteka po površju, izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;
– ptice (poudarek na kvalifikacijskih vrstah): monitoring tri leta mesečno izvaja strokovnjak ornitolog na območju doline Glinščice;
– ribe in raki: monitoring v vodotokih Glinščica in Škofijski potok izvaja usposobljen strokovnjak z referencami;
– evidentirane naravne vrednote: nadzor tri leta dvakrat letno izvaja strokovnjak z referencami na območju naravnih vrednot, v katere plan fizično poseže.

(1) Zaradi majhne višine nadkritja nad predori se na navedenih odsekih proge izvaja miniranje in razstreljevanje z naslednjimi omejitvami:
– med severnim portalom predora T1 in km 3+500 in
– med severnim portalom predora T8 in km 23+400.
(2) Zaradi majhne višine nadkritja miniranje in razstreljevanje ni dovoljeno na naslednjih odsekih proge:
– med km 17+250 in km 18+150 in
– med km 25+400 in južnim portalom predora T8.
(3) V času odstrela v kamnolomu Černotiče (Bradolini) se prekine dela pri gradnji predorov med km 12+200 in južnim portalom predora T2 (vplivno območje kamnoloma). Izvajalec se pred pričetkom del pri gradnji predorov s koncesionarjem kamnoloma dogovori o načinu obveščanja o predvidenem izvajanju odstrela.
(4) Na območjih z nadkritjem manj kot 30 m se izvaja monitoring objektov skladno z zakonodajo.
(5) V času gradnje predorskih cevi med km 25+400 in južnim portalom predora T8 se izvaja monitoring predora Dekani in regionalne ceste Divača–Koper. Regionalno cesto se začasno zaščiti pred vplivi izkopa predorov ter začasno omeji promet.«.

Na koncu tretjega odstavka 42. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Začasna gradbiščna pot na območju Glinščice se po končani gradnji odstrani in rekultivira v skladu z 11. členom uredbe.«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Dostopne oziroma transportne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.
(5) Na celotnem gradbišču naj bo vedno na razpolago zadostna količina absorpcijskih sredstev. V primeru razlitja nevarnih snovi jih je potrebno nemudoma uporabiti in s tem preprečiti pronicanje v tla.
(6) Gradbeni stroji in druga vozila morajo biti tehnično brezhibni, da ne bi prišlo do izlitja goriva ali olja. V primeru razlitja nevarnih snovi iz gradbene mehanizacije se lokacijo takoj sanira. Nevarne odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
(7) Zagotovi se redno čiščenje strojev zaradi preprečevanja širjenja tujerodnih invazivnih vrst, še predvsem na območju Glinščice.«.

V 43. členu se v trinajsti alineji pika nadomesti s podpičjem in doda nova štirinajsta alineja, ki se glasi:
»– investitor mora po potrebi zagotoviti nadomestila prizadetim kmetijskim gospodarstvom, vključno z izpadom dohodka in finančnih vzpodbud.«.

Tretji odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim lokacijskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, v kolikor ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.«.
Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Na območju državnega lokacijskega načrta je pri urejanju prehodov oziroma prečkanj cestne z železniško infrastrukturo dopustna izvedba dodatnih izvennivojskih križanj cest ter prehodov za pešce in kolesarje.
(9) Na območju državnega lokacijskega načrta se pri urejanju prečkanj železniške infrastrukture z vodami in objekti vodne infrastrukture lahko izvede dodatne premostitvene objekte, mostne konstrukcije ali mostove, na osnovi predhodno pridobljenega soglasja pristojne službe za upravljanje z vodami.«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na območju državnega lokacijskega načrta je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje železniške infrastrukture:
– cestni objekti,
– elektroenergetski objekti,
– telekomunikacijski objekti,
– infrastrukturni objekti,
– objekti spodnjega ustroja, zgornjega ustroja, signalnovarnostne naprave, telekomunikacijske naprave.
(2) Na območju državnega lokacijskega načrta se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo železniško infrastrukturo.«.

V 50. členu se črta petnajsta alineja.
Dosedanja šestnajsta do štiriindvajseta alineja postanejo petnajsta do triindvajseta alineja.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.