Na podlagi 86. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/11) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 35. seji dne 23. 6. 2014 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka zazidalnem načrtu I4/a »Novi center Ivančna Gorica«, ki obsega:
– Odlok o zazidalnem načrtu I4/a »Novi center Ivančna Gorica« (Uradni list RS, št. 38/03),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu I4/a »Novi center Ivančna Gorica« (Uradni list RS, št. 55/14).
O D L O K
o zazidalnem načrtu I4/a “Novi center Ivančna Gorica“ – UPB št. 1
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986–2000 za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96, 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00) sprejme zazidalni načrt I4/a »Novi center Ivančna Gorica«. Zazidalni načrt je izdelal Acer, Novo mesto d.o.o. pod št. ZN-03/2000 v marcu 2003. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
V Odloku o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta I4/a »Novi center Ivančna Gorica«, Uradni list RS, št. 55/14 se prvi člen glasi:
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta I4/a »Novi center Ivančna Gorica«, Uradni list RS, št. 38/03, 67/03, 112/05 in Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/03, 2/04 (v nadaljevanju SD ZN), ki jih je skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 73/13) izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod številko OPPN-L1/2012 v juniju 2014.
1a. člen
(vsebina zazidalnega načrta)
ZN vsebuje tekstualni (odlok) in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
A) Odlok
Splošne določbe
Namembnost prostora
Pogoji za izrabo območja in za oblikovanje posegov v prostor
Pogoji za zunanje in druge ureditve
Pogoji za prometno in komunalno ter drugo ureditev območja
Merila in pogoji za parcelacijo in grajeno javno dobro
Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih dobrin, upravljanje voda, varovanje zdravja ljudi, obrambe ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Faznost izvajanja zazidalnega načrta
Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Tolerance
Končne določbe
B) Grafični del z naslednjo vsebino je sestavina vezane mape ZN:
1 Izsek iz veljavnega planskega akta Občine
Ivančna Gorica M 1:5.000
2 Vplivi in povezave v prostoru M 1:5.000
3 Geodetski načrt M 1:1.000
4 Ureditvena situacija M 1:1.000
5 Značilni prerezi M 1:1.000
6 Zbirni načrt gospodarske javne
infrastrukture M 1:500
7 Situacija prometnih ureditev M 1:1.000
8 Karakteristični prečni profili cest M 1:100
9 Vzdolžni profil ceste »A« M 1:5.000/500
10 Vzdolžni profil ceste »B« M 1:5.000/500
11 Načrt parcelacije M 1:1.000
12 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in
kulturne dediščine M 1:1.000
C) Priloge
1 Izvleček iz veljavnega planskega akta Občine Ivančna Gorica
2 Prikaz stanja prostora
3 Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5 Obrazložitev in utemeljitev
6 Povzetek za javnost
7 Odločba o celoviti presoji vplivov na okolje.
2. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Zazidalni načrt I4/a »Novi center Ivančna Gorica« se pripravlja za območje med železniško progo na severu, Rimsko cesto na vzhodu, vzhodno obvozno cesto na jugu in regionalno cesto na zahodu. Območje, v katerega je vključeno širše območje griča s cerkvijo Sv. Jožefa, leži jugovzhodno od sedanjega centra Ivančne Gorice.
(2) V območje zazidalnega načrta so zajeta zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: k.o. Gorenja vas: 31/26, 31/27 – del, 31/29, 31/30 – del, 31/31, 31/32 – del, 32/2, 32/13, 32/14 – del, 33/6, 33/13, 33/24 – del, 33/30, 33/31, 50, 53/1, 53/2 – del, 53/3, 53/4, 53/5 – del, 54/1, 54/2, 54/3, 54/5, 54/6, 54/7, 54/11, 54/12, 54/13, 55/1, 55/3, 55/4 – del, 55/5, 55/6, 56/1, 56/2, 56/3, 56/4, 56/5, 56/7 – del, 56/8 – del, 56/9 – del, 56/10 – del, 56/11 – del, 57/1 – del, 57/2, 57/3 – del, 57/9, 58/4 – del, 58/5, 58/6 – del, 60/5 – del, 780/3, 816/18 – del; k.o. Radohova vas: 632/3. Celotno območje urejanja je veliko približno 7,9 ha.
(3) Za izvedbo navezav toplovoda na obstoječe objekte izven območja zazidalnega načrta na severu, jugu in zahodu bodo potrebni posegi na zemljišča, ki ležijo zunaj območja zazidalnega načrta, in sicer:
– za navezavo na zahod je potreben poseg na zemljišča s parcelnimi številkami 832/12, 834/3 in 834/4, vse k.o. Gorenja vas;
– za navezavo na sever je potreben poseg na zemljišči s parcelnima številkama 816/17 in 816/18, obe k.o. Gorenja vas;
– za navezavo na jug je potreben poseg na zemljišča s parcelnimi številkami 33/23, 33/22, 60/6, 58/1, vse k.o. Gorenja vas.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
3. člen
(1) Območje urejanja se nameni centralnim dejavnostim, stanovanjem in zelenim površinam. Območje ZN se deli na tri ureditvene enote (gruče), v katerih so predvidene naslednje ureditve:
– v ureditveni enoti UE-1 »Novi center«: gradnja večnamenskega objekta (poslovni objekt za trgovino, gostinske in poslovne prostore), v katerem se lahko uredi kotlovnica, ureditev javnega parka, drevoreda in pešpoti, gradnja vrtca in otroških igrišč ter parkirišča, dozidava zdravstvenega doma in ureditev parkirišč na severu vzdolž železniške proge;
– v ureditveni enoti UE-2 »Stanovanjski bloki«: ureditev stanovanjske pozidave;
– v ureditveni enoti UE-3 »Cerkveni grič«: gradnja katoliškega vrtca in doma za ostarele, ureditev pokopališča.
(2) Ureditvene enote so prikazane v grafičnem delu ZN.
(3) Hkrati so določene pripadajoče ureditve infrastrukturnih vodov in naprav, ureditev novih in preureditev obstoječih cest, glede na predvidene dejavnosti so določene parkirne kapacitete ter predlagane ozelenitve in ureditve zelenih in tlakovanih odprtih površin.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
(zasnova urbanističnega urejanja)
Urbanistično urejanje na območju zagotavlja oblikovanje jasno čitljivih morfoloških enot s pozidavo in ohranjanje jasno zamejenih odprtih prostorov. Ureditve so predvidene v treh sklopih:
– gruča desetih stanovanjskih blokov,
– območje javnih objektov s pripadajočimi odprtimi površinami (razširitev zdravstvenega doma, vrtec, večnamenski objekt) in
– objekti in ureditve na griču ob cerkvi (vrtec, dom za ostarele, pokopališče).
Z gručasto organizacijo prostora se individualnost posameznih objektov prenaša na skupino hiš kot manjših krajev v kraju, ki postanejo novo merilo različnosti v naselju. Z vzpostavljanjem prostorskega reda in sorodnosti med morfološkimi enotami z objekti, ki jim pripada del odprtega prostora, kraj ohranja značaj in podobo naselja mestnega značaja. Na ta način se bistveno poveča racionalna raba stavbnih zemljišč, ne da bi se pri tem izgubile možnosti za faznost in prilagodljivost zasnove predvidene zazidave.
5. člen
(UE-1: »Novi center«)
(1) Na zahodnem delu ZN se oblikuje Novi center. Gručo sestavljajo stavbe zdravstvenega doma, vrtca in večnamenskega objekta, ki se navezujejo na javni park. Zdravstvenemu domu se prizida enonadstropno krilo proti železnici. V zdravstvenem domu, vključno s severnim krilom (prizidek) so dopustne dejavnosti, ki se funkcionalno povezujejo z osnovno dejavnostjo zdravstvenega doma (npr. lekarna in podobno). Preuredijo se trije obstoječi dovozi s Ceste 2. grupe odredov in parkirne površine ter uredijo nove parkirne površine ob železnici na severu. Enonadstropni vrtec se zasnuje v obliki črke »L«, ob objektu se uredijo ograjene igralne površine in otroško igrišče. Dovoz k vrtcu in na parkirišče je z vzhodne strani, z načrtovane ceste A.
(2) Južno od vrtca se vzporedno z vzhodno obvozno cesto zgradi večnamenski objekt (poslovni objekt za trgovino, gostinske in poslovne prostore), v katerem se lahko uredi kotlovnica, ki se nameni ogrevanju objektov na območju ZN in v centru Ivančne Gorice. Dovoz se uredi z vzhodne strani, z načrtovane ceste »A«. Parkiranje se uredi severno od objekta. Dopustna je umestitev večjega dela prostorov kotlovnice v kletno etažo in manjšega dela v pritlično etažo.
(3) Območje vzhodno od krožišča se uredi kot javni park, ob njem se južno od vrtca uredi pešpot med Cesto 2. grupe odredov in cesto »A«. Ob južni meji ZN se vzdolž vzhodne obvozne ceste ob peš in kolesarski povezavi zasadi drevored.
6. člen
(UE-2: »Stanovanjski bloki«)
(1) Na severovzhodnem delu ZN se oblikuje gruča stanovanjskih blokov, razporejenih ob zahodnem in severnem vznožju cerkvenega griča. Stavbe se zaradi zagotovitve boljše osončenosti in intimnosti meandrasto izmikajo, stanovanja se razvijajo vzdolž objekta. Po eni strani objektov se uredijo balkoni in zunanji hodniki – mostovži. Stanovanja je dopustno zaradi prilagodljive zasnove podolgovatega tlorisa poljubno povezovati v večje oziroma deliti v manjše enote, če se v fazi izdelave projektne dokumentacije pokažejo racionalnejše rešitve in ob pogoju, da se zagotovi zadostno število parkirišč. Stanovanja v pritličjih imajo lahko atrije. Namembnost vseh objektov je stanovanjska. Dopustna je sprememba mikrolokacij in števila vhodov v objekte.
(2) Bloke obkrožajo zelenice, del zunanjih površin zavzemajo atriji. Med objektoma 6c in 7b in na površini južno od bloka 7d se kot skupni površini gruče uredita otroški igrišči, južno od objektov 7e in 7f se uredita otroško in športno igrišče.
(3) Za potrebe gruče se uredita podzemni garaži (objekta 4 in 5). Parkiranje se uredi v eni podzemni etaži, lahko tudi v dveh etažah, če to dopuščajo terenske možnosti na podlagi geomehanskih raziskav. Kontura kletnih etaž ter umestitev uvozno/izvoznih klančin se lahko prilagajajo arhitekturnim rešitvam objektov in zunanjih površin.
(4) Javni dostop za objekt 7c se zagotovi s ceste »A«.
7. člen
(UE-3: »Cerkveni grič«)
(1) Skupina stavb župnijskega doma in cerkve, doma za ostarele in vrtca ter poslovilnega objekta naj sooblikuje kot prepoznaven in od povsod viden prostor posebnega pomena.
(2) Pri cerkvi Sv. Jožefa in župnijskem domu na griču se zgradita katoliški vrtec in dom za ostarele. Dopustna je tudi ureditev obeh dejavnosti v enem objektu, ki pa mora biti oblikovno in volumensko razčlenjen. Ob objektu vrtca se uredijo ograjene igralne površine oziroma otroško igrišče. Novo predvidena objekta vrtec in dom za ostarele se oblikovno uskladita z objektom cerkve, tako da se podredita njenemu gabaritu in oblikovanju.
(3) Pokopališče se v prvi fazi poveča proti zahodu, v drugi fazi pa proti severu v obliki teras, ki se spuščajo po severnem pobočju griča. Na območju pokopališča se lahko postavi obelisk ali spomenik, ki s svojo višino ali volumnom ne sme konkurirati cerkvi kot prostorski dominanti. Ob južni meji ZN se vzdolž vzhodne obvozne ceste ob peš in kolesarski povezavi zasadi drevored.
(4) Cesta na zahodni strani griča se uredi kot peš in kolesarska pot in po potrebi ali v primeru večjih dogodkov tudi za motorni promet, motorni dostop se uredi z vzhodne strani, s ceste »B«. Severno ob vznožju cerkvenega griča se uredi parkirna površina v pretežno travnati izvedbi za potrebe pokopališča, z dostopom s ceste »B«.
8. člen
(obstoječi objekti na območju ZN)
(1) Pri obstoječih stavbah, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti, so dopustne novogradnje na mestu obstoječih objektov oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta, ter rekonstrukcije in dozidave objektov v skladu s pogoji za oblikovanje objektov (9. člen). Nadzidave objektov niso dopustne.
(2) Zdravstveni dom: dopustna je prenova, podaljšanje strehe nad vhod in dozidava severnega krila (v skladu s pogoji za nov objekt št. 1). Dovozi se preuredijo – severni uvoz je namenjen predvsem obiskovalcem, srednji intervencijskim vozilom, južni predvsem zaposlenim.
(3) Cerkev z župniščem in poslovilni objekt: dopustna je prenova in rekonstrukcija objektov. Preuredijo se parkirne površine severno in vzhodno od cerkve. Dovoz z zahoda se uporablja kot pešpot in kolesarska pot, preuredi pa se na območju križišča z vzhodno cesto, kjer se namesti zapora, s katero se omogoči prevoznost dostopne ceste po potrebi ali v primeru večjih dogodkov.
(4) Stanovanjska hiša in pomožni objekt ob železniški progi: dopustna je prenova, odstranitev in novogradnja na mestu obstoječega objekta ali dozidava objekta do 20 % tlorisnega gabarita. Dovoz na parcelo se uredi z vzhodne strani, s ceste »A«.
9. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Tip pozidave se poenoti, zagotovi se sodobno oblikovanje objektov z ravnimi ali enokapnimi strehami nizkega naklona (od 5° do 15°). Objekti so enostavnih pravokotnih oblik, enako tudi morebitne prizidave k obstoječim objektom.
(2) Fasade se oblikujejo sodobno, z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov okenskih in vratnih odprtin ter ostalih elementov fasade in usklajeno po območju ZN. Zagotovi se poenotena uporaba materialov na fasadah, dopustijo se fasade v barvnih odtenkih svetlih zemeljskih barv. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna in podobne). Barva fasade se uskladi z barvo strehe in stavbnega pohištva in mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Pri tlorisnih zasnovah stanovanjskih blokov se uporabijo komunikacijski elementi po obodu (notranji ali zunanji hodniki, mostovži ali balkoni ipd.), ki omogočajo veliko prilagodljivost tlorisov in poljubno povezovanje oziroma delitev v manjše oziroma večje enote. Ti komunikacijski sklopi se na fasadah odražajo kot transparentni, delno odprti in delno zastekljeni elementi, ki ustvarjajo prepoznavno oblikovanje objektov tega območja.
(4) Pri stanovanjskih blokih je dopustna sprememba mikrolokacij in števila vhodov v objekte, ni pa dopustna zasteklitev lož in teras, prav tako ni dopustno postavljanje kakršnihkoli elementov (npr. pohištva, sušenje perila ipd.) na mostovže in zunanje hodnike. Dopustna je izvedba pergol ali steklenih nadstreškov nad pohodnimi terasami, ob pogoju, da se izvedejo ob izgradnji vsakega bloka in da so medsebojno oblikovno poenoteni. Klimatske in druge naprave na fasadah niso dopustne, dopustna je sistemska ureditev klimatiziranja objektov (znotraj objektov).
(5) Večnamenski objekt (objekt št. 3) se oblikuje tako, da bo glede namembnosti, gabaritov in oblikovanja mestotvoren in prepoznaven objekt na vstopu v naselje. Upošteva se gradbena linija objekta vzdolž vzhodne obvozne ceste. Zagotovi se kakovostno arhitekturno oblikovanje, ki se uskladi z oblikovanjem kakovostnih obstoječih objektov v soseščini, vključno z načrtovanimi stanovanjskimi bloki. V okviru zunanje ureditve večnamenskega objekta se zagotovijo tudi ureditve za dostavo biomase z manipulacijskimi površinami, kar se podrobneje določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ko se natančno določita podrobna namembnost in oblikovanje večnamenskega objekta.
10. člen
(urbanistično-arhitekturni pogoji za nove objekte)
Preglednica 1: Pogoji za načrtovanje novih objektov v UE-1
+---------------------------------------------------------------------+
|UE-1: NOVI CENTER |
+----+----------------+-------+-------+-------+---------+-------------+
|Št. |Namembnost |Tloris.|Višin. |Skupna |Kota |Drugi pogoji |
|obj.| |gabarit|gabarit|bruto |pritličja|in določila |
| | |v m (A)|(B) |površ. |v m | |
| | | | |v m2 |n.v. | |
| | | | |(C) |(D) | |
+----+----------------+-------+-------+-------+---------+-------------+
|1 |Zdravstveni |36x12 |(K |870 |327,00 |Do |
| |dom – | |)+P+1 |(1.730)| |obstoječega |
| |severno | |+(M) | | |objekta |
| |krilo | | | | |zdravstvenega|
| | | | | | |doma se |
| | | | | | |zgradi |
| | | | | | |povezovalni |
| | | | | | |hodnik širine|
| | | | | | |do 4 m. |
| | | | | | |Streha se |
| | | | | | |uskladi z |
| | | | | | |obstoječim |
| | | | | | |objektom in |
| | | | | | |je lahko |
| | | | | | |dvokapnica |
| | | | | | |nizkega |
| | | | | | |naklona. |
+----+----------------+-------+-------+-------+---------+-------------+
|2 |Vrtec |10x21 |(K)+P+1|1.450 |325,90 |Objekt se |
| | |in | |(2.150)| |uredi v »L« |
| | |36x14 | | | |obliki. |
| | | | | | |Dopusti se |
| | | | | | |tudi izvedba |
| | | | | | |vrtca v |
| | | | | | |modularni |
| | | | | | |izvedbi ali |
| | | | | | |kot montažna |
| | | | | | |gradnja. |
+----+----------------+-------+-------+-------+---------+-------------+
|3 |Večnamenski |42x12, |(K)+P+2|1.520 |325,50 |Višina |
| |objekt |K: do | |(do | |objekta do |
| | |42x41 | |3.240) | |kapa je do 11|
| | | | | | |m. Klet |
| | | | | | |objekta je |
| | | | | | |dopustna v |
| | | | | | |večjem |
| | | | | | |gabaritu, ki |
| | | | | | |sega pod |
| | | | | | |parkirne in |
| | | | | | |druge odprte |
| | | | | | |površine ob |
| | | | | | |objektu. |
+----+----------------+-------+-------+-------+---------+-------------+
|4 |Transformatorska|4,4x3,3|P |14,5 |325,50 |Dostop z |
| |postaja | | | | |osebnimi |
| | | | | | |vozili in |
| | | | | | |gradbeno |
| | | | | | |mehanizacijo,|
| | | | | | |vplivno |
| | | | | | |območje 2 m v|
| | | | | | |vse smeri od |
| | | | | | |objekta |
+----+----------------+-------+-------+-------+---------+-------------+
| |SKUPAJ | | |3.855 | | |
| | | | |(do | | |
| | | | |7.135) | | |
+----+----------------+-------+-------+-------+---------+-------------+
(A) Dopusti se odstopanja do ±10 % za pritličja in etaže ter do 20 % za kletne etaže. V smer proti javnim površinam se dopusti odstopanja do ±1 m.
(B) Vrednosti v oklepajih (K) so opcijske – dopusti se izvedba kleti delno ali v celoti, ni pa obvezna.
(C) Skladno z odstopanji tlorisnih gabaritov se dopustijo odstopanja skupne bruto površine. Pri tem so v oklepajih upoštevane tudi površine etaž, ki so opredeljene kot opcijske, npr. (K).
(D) Dopusti se odstopanja do ±1 m. V smer napajalnih cest in proti javnim površinam se dopusti odstopanja do ±0,5 m zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacije.
Preglednica 2: Pogoji za načrtovanje objektov v UE-2
+---------------------------------------------------------------+
|UE-2: STANOVANJSKI BLOKI |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|Št. |Namembnost |Tloris.|Višin. |Skupna |Kota |Drugi |
|obj.| |gabarit|gabarit|bruto |pritličja|pogoji in |
| | |v m (A)|(B1) |površ. |oziroma |določila |
| | | | |v m2 |kleti |(E) |
| | | | |(C1) |v m (D) | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|4 |Podzemna |do |do 2 K |do |Kota prve|Podzemni |
| |garažna |132x74 | |19.540 |kleti: |objekt z |
| |hiša za | | | |322,60 |uvozno- |
| |stanovanjske| | | | |izvozno |
| |bloke 6a, | | | | |klančino |
| |6b, 6c, 7a, | | | | |južno od |
| |7b in 7d | | | | |bloka 6b. |
| | | | | | |Tloris |
| | | | | | |objekta je |
| | | | | | |nepravilnih|
| | | | | | |oblik, |
| | | | | | |navedene so|
| | | | | | |največje |
| | | | | | |mere |
| | | | | | |objekta. |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|5 |Podzemna |do |do 2 K |do |Kota prve|Podzemni |
| |garažna |104x32 | |6.660 |kleti: |objekt z |
| |hiša za | | | |322,60 |uvozno- |
| |stanovanjske| | | | |izvozno |
| |bloke 6d, | | | | |klančino |
| |7e in 7f | | | | |južno od |
| | | | | | |bloka 6d. |
| | | | | | |Tloris |
| | | | | | |objekta je |
| | | | | | |nepravilnih|
| | | | | | |oblik, |
| | | | | | |navedene so|
| | | | | | |največje |
| | | | | | |mere |
| | | | | | |objekta. |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|6a |Stanovanjski|13x38 |P+2+T |1.830 |325,60 | |
| |blok - | | | | | |
| |večji tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|6b |Stanovanjski|13x38 |P+2+T |1.830 |325,70 | |
| |blok - | | | | | |
| |večji tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|6c |Stanovanjski|13x57 |P+2+T |2.750 |325,80 | |
| |blok - | | | | | |
| |večji tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|6d |Stanovanjski|13x57 |P+2+T |2.750 |327,40 | |
| |blok - | | | | | |
| |večji tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|7a |Stanovanjski|13x28 |P+2+T |1.350 |326,20 | |
| |blok - | | | | | |
| |manjši tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|7b |Stanovanjski|13x28 |P+2+T |1.350 |326,20 | |
| |blok - | | | | | |
| |manjši tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|7c |Stanovanjski|13x28 |(K)+P+2|1.350 |326,60 |Garaža se |
| |blok - |K: | |(do | |uredi v |
| |manjši tip: |13x28 +| |2.390) | |kletni |
| | |do | | | |etaži |
| | |25x27 | | | |in/ali |
| | | | | | |pritlični |
| | | | | | |vkopani |
| | | | | | |etaži, ki |
| | | | | | |zunaj |
| | | | | | |tlorisa |
| | | | | | |bloka meri |
| | | | | | |do 25x27 m.|
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|7d |Stanovanjski|13x28 |P+2+T |1.350 |326,60 | |
| |blok - | | | | | |
| |manjši tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|7e |Stanovanjski|13x28 |P+2+T |1.350 |326,80 | |
| |blok - | | | | | |
| |manjši tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
|7f |Stanovanjski|13x28 |P+2+T |1.350 |327,40 | |
| |blok - | | | | | |
| |manjši tip: | | | | | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
| |SKUPAJ 6 + | | |17.260 | | |
| |7: | | |(do | | |
| | | | |18.300)| | |
+----+------------+-------+-------+-------+---------+-----------+
(A) Dopusti se odstopanja do ±10 % za pritličja in etaže ter do 20 % za kletne etaže. V smer proti javnim površinam se dopusti odstopanja do ±1 m.
(B1) Klet stanovanjskih blokov so podzemna garažna hiša (objekta 4 in 5) ter tehnični prostori, shrambe stanovalcev ipd.
(C1) Skladno z odstopanji tlorisnih gabaritov se dopustijo odstopanja skupne bruto površine. Terasne etaže lahko merijo do 70 % bruto tlorisne površine klasične etaže.
(D) Dopusti se odstopanja do ±1 m. V smer napajalnih cest in proti javnim površinam se dopusti odstopanja do ±0,5 m zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacije.
(E) Dopusti se tudi večje število stanovanj, pri čemer je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v parkirni hiši).
Preglednica 3: Pogoji za načrtovanje objektov v UE-3
+----------------------------------------------------------------+
|UE-3: CERKVENI GRIČ |
+----+----------+--------+-------+--------+---------+------------+
|Št. |Namembnost|Tloris. |Višin. |Skupna |Kota |Drugi |
|obj.| |gabarit |gabarit|bruto |pritličja|pogoji in |
| | |v m (A) |(B2) |površina|(D) |določila |
| | | | |v m2 (C)| | |
+----+----------+--------+-------+--------+---------+------------+
|8 |Katoliški |15x6 |(K)+P |90 |335,60 |Dopustna |
| |vrtec | |(+1) |(270) | |je tudi |
| | | | | | |ureditev |
| | | | | | |dejavnosti |
| | | | | | |objektov 8 |
| | | | | | |in 9 v |
| | | | | | |enem |
| | | | | | |objektu. V |
| | | | | | |tem |
| | | | | | |primeru se |
+----+----------+--------+-------+--------+---------+upošteva |
|9 |Dom za |26x8 |(K)+P |210 |334,90 |zamaknjenost|
| |ostarele | |(+1) |(630) | |volumnov |
| | | | | | |in |
| | | | | | |oblikovanje |
| | | | | | |objekta, |
| | | | | | |tako da se |
| | | | | | |ustvari |
| | | | | | |vtis več |
| | | | | | |enot. |
+----+----------+--------+-------+--------+---------+------------+
| |SKUPAJ | | |300 | | |
| | | | |(900) | | |
+----+----------+--------+-------+--------+---------+------------+
(A) Dopusti se odstopanja do ±10 % za pritličja in etaže ter do 20 % za kletne etaže. V smer proti javnim površinam se dopusti odstopanja do ±1 m.
(B2) Vrednosti v oklepajih (K, 1) so opcijske – dopusti se izvedba kleti in/ali nadstropja, ni pa obvezna. Če se uredi izvedba nadstropja pri enem od objektov 8 ali 9, je to obvezno tudi za drugega, tako da se doseže urejena – poenotena višina novih objektov vzhodno od cerkve.
(C) Skladno z odstopanji tlorisnih gabaritov se dopustijo odstopanja skupne bruto površine. Pri tem so v oklepajih upoštevane tudi površine etaž, ki so opredeljene kot opcijske, npr. (K). (D) Dopusti se odstopanja do ±1 m. V smer napajalnih cest in proti javnim površinam se dopusti odstopanja do ±0,5 m zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacije.
11. člen
(dopustna dela in gradnje)
Dopustne so novogradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njihovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi tega odloka, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
12. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Dopustna je gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, namenjenih dopustnim dejavnostim tega odloka. Dopustne so stanovanjske stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za zdravstvo, stavbe za opravljanje verskih obredov in kulturni spomeniki. Dopustna je gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture (tudi kotlovnica), parkirišč, parkirna hiša.
(2) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih objektov: ograje, spominska obeležja, pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče. Pri stanovanjskih hišah je dopustna tudi gradnja steklenjaka.
(3) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih enostavnih objektov: uta, nadstrešek, zbiralnik za kapnico, utrjeno dvorišče, pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, začasni objekti, kolesarska steza, sprehajalna pot, spominska obeležja, urbana oprema (razen objektov za oglaševanje). Pri stanovanjskih hišah je dopustna gradnja nadstrešnice za avto, pri podzemnih garažnih hišah je dopustna gradnja nadstrešnice nad uvozno-izvozno klančino. Pri stanovanjskih blokih je dopustna izvedba pergol ali steklenih nadstreškov nad pohodnimi terasami, ob pogoju, da se izvedejo ob izgradnji vsakega bloka in da so medsebojno oblikovno poenoteni.
IV. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
13. člen
(utrjene površine)
(1) Odprte površine se urejajo delno kot javne površine (ceste, kolesarske steze, hodniki za pešce, nekatere parkirne površine) in delno kot utrjene površine in dvorišča ob blokih, vrtcu, parkirišča, igrišča pri blokih ipd.
(2) Površine za pešce: Potekajo vzdolž vzhodne obvozne ceste, Ceste 2. grupe odredov in internih cest na območju ZN. Peš povezave znotraj območja ZN so predvidene ob železnici, južno od vrtca med cesto »A« in Cesto 2. grupe odredov ter po zahodni strani cerkvenega griča; na tej cesti se dopusti občasen motorni promet in v ta namen se namestijo potopni konfini ali zapornica. Površine za pešce so v čim večji meri tudi prostorsko ločene od motornega prometa, dopustna je namestitev ovir za motorni promet.
(3) Kolesarske površine: Kolesarska steza poteka vzdolž vzhodne obvozne ceste po južnem robu območja ZN in vzdolž Ceste 2. grupe odredov na zahodnem robu območja. Na območju ZN se kolesarski promet odvija po vozišču internih cest »A« in »B«.
(4) Ceste, parkirišča in druge manipulativne površine se asfaltirajo, peš in kolesarske površine se tlakujejo ali asfaltirajo. Površine, namenjene peš in kolesarskemu prometu, so od vozišča ločene za vsaj 12 cm z dvignjenim betonskim robnikom 15/25/100 cm, zaključi se jih z betonskim robnikom 5/25/100 cm. Prečni nagib takih površin znaša 2,0 %. Na mestih prečkanj individualnih priključkov se poglobijo na nivo dveh centimetrov nad nivojem vozišča. Za nemoten dostop funkcionalno oviranih oseb se pri prehodu za pešce izvede poglobljen pločnik na niveleto vozišča. Varovalni pas ob vozišču regionalnih cest se zatravi ali tlakuje. Kolesarske steze se na območjih križišč in priključkov poudarijo še z ustreznim barvanjem.
14. člen
(zelene površine)
(1) Z zatravitvami in zasaditvami drevja se poudarijo najpomembnejše osi v prostoru in oblikujejo kakovostni ambienti znotraj območja urejanja (zelenice, igrišča, pokopališče, park). Obstoječa visoka vegetacija se v čim večji meri ohranja.
(2) Drevoredi se zasadijo vzdolž vzhodne obvozne ceste na južnem delu območja ZN, vzdolž Ceste 2. grupe odredov in ob pešpoti južno od vrtca. Na območju vrtca se z grmovnicami ali nizkim drevjem zasadi območje proti zdravstvenemu domu, obstoječi stanovanjski hiši in pešpoti južno od vrtca. Skupine dreves se zasadijo v javnem parku in zahodno od severnega krila zdravstvenega doma. Poteze drevja se zaključijo ob vznožju griča s cerkvijo, na griču se ohranja obstoječa vegetacija. Drevesna zasaditev ob pešpoti na zahodni strani griča se dopolni z manjkajočimi drevesi iste vrste. Drevesa se zasadijo tudi med parkirnimi mesti.
(3) Za ureditev drevoreda se uporabijo listopadna drevesa, npr. ostrolistni javor ali gorski javor. Zasaditve se izvajajo z drevoredno vzgojenimi sadikami z najmanj 12 do 14 cm obsega debla na višini enega metra. Višina začetka krošnje je najmanj 2,5 m, tako da se zagotovi ustrezen svetli profil obcestnega prostora. Zasaditve med parkirnimi mesti se uredi v tlaku, namestijo se povozne rešetke in zagotovijo ureditve za zalivanje in dognojevanje. Vse uporabljene vrste morajo biti prilagojene na mestno klimo in enostavne za vzdrževanje.
(4) Na zunanji meji druge faze širitve pokopališča se zasadi nizkorasla vegetacija, da se pokopališče prostorsko razmeji ter da bodo omogočeni pogledi na cerkev s severne strani.
(5) Vzdolž železniške proge se zasadi živica (do višine 1,40 m), ki oblikuje razmejitev med infrastrukturnim koridorjem in novo pozidavo, upoštevajo se predpisi o graditvi v varovanem progovnem pasu.
(6) Ob parkirišču na severovzhodnem delu območja ZN in na robu pozidave blokov se stik med ureditvami in raščenim terenom oblikuje kot zvezne brežine, ki se zatravijo ali zasadijo z grmovno vegetacijo. Oporni zidovi se lahko uredijo le izjemoma – v skladu s pogoji 16. člena tega odloka.
(7) Park ob krožišču zahodno od večnamenskega objekta se uredi kot kombinacija trga in parka z urbano opremo (klopi, mize, koši za smeti, javna razsvetljava ipd.). Z urbano opremo se opremi tudi parkovna površina poleg novega krila zdravstvenega doma.
15. člen
(otroška in druga igrišča)
(1) Otroško igrišče ob vrtcu se uredi kot ograjena pretežno zelena površina. Na igrišču se v nepravilnem, organskem vzorcu zasadijo drevesa in grmovnice. Na travnatem delu igrišča severno od vrtca se oblikuje manjša vzpetina, ki ne sme biti višja od 2,5 m. Del igrišč se utrdi s tlakovanjem.
(2) Otroška in druga igrišča pri stanovanjskih blokih se uredijo na območju stanovanjske pozidave v UE-2. Oblikujejo se kot zelene površine, ambienti za druženje stanovalcev za otroke in odrasle. Del teh površin se tlakuje, namestijo se igrala ter uredijo počivališča, ki se opremijo s klopmi, mizami, koši za smeti in javno razsvetljavo. Izgradnja otroškega in športnega igrišča južno od objektov 7e in 7f ni pogoj za izgradnjo in dokončanje ureditvene enote UE-2: Stanovanjski bloki. Do izgradnje tega igrišča se uporabljata igrišče, ki je predvideno južno od bloka 7d, in mestno otroško igrišče južno od zdravstvenega doma.
(3) Ob katoliškem vrtcu na cerkvenem griču se uredijo ustrezne zunanje igralne površine.
16. člen
(urbana oprema)
(1) Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja.
(2) Skladno s koncipiranjem sodobno oblikovane soseske naj bo taka tudi urbana oprema območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, beton) in barvah. Ograje na območju obeh vrtcev in pokopališča se izvedejo v kovinski izvedbi in se oblikovno poenotijo.
(3) Panoji in stebri za obvestila se uskladijo z merili in pogoji za oglaševanje, ki jih predpisuje Občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 73/13).
(4) Pogoji za druge objekte in ureditve: Nadstrešnice za avtomobile (pri obstoječi stanovanjski hiši), nadstrešnice nad prostori za odpadke ter nad uvozi v podzemne garažne hiše morajo biti po uporabi materialov in oblikovanju poenotene z grajenimi objekti v območju. Dopustno je sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih (sivih) barv. Nad uvozno-izvoznimi klančinami garažnih hiš se lahko oblikujejo pohodne površine ali nadstrešnice z lahko kovinsko ali ozelenjeno betonsko konstrukcijo.
(5) V okviru gradbenih parcel stanovanjskih blokov so dopustne kapnice za zbiranje deževnice s streh. Postavitev začasnih objektov, razen za potrebe izgradnje objektov, ni dopustna.
(6) Oporni zidovi so dopustni le izjemoma (v primeru zahtevnih prilagoditev terena in če drugačne rešitve brežin niso funkcionalne z vidika porabe prostora ali kakovosti prostorskih ureditev) in so visoki do 2 m, pri bloku 6d na severovzhodnem delu območja do 3 m. Oporni zidovi so betonski, vidni del opornih zidov se zasadi s prevešavimi grmovnicami ali plezalkami.
(7) Ob javnih objektih (vrtec, zdravstveni dom, večnamenski objekt) se postavijo stojala za kolesa.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
17. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
Splošni pogoji za potek in gradnjo gospodarske javne infrastrukture so:
– vsi novi objekti znotraj območja ZN morajo biti priključeni na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, in sicer na kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje ter na vročevod;
– praviloma morajo vsi »sekundarni in primarni« vodi do posameznih objektov potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, investitor gradnje komunalnega voda pa mora urediti z občino oziroma upravljavcem služnost izgradnje, obnove in vzdrževanja. Ta mora biti vpisana v medsebojni pogodbi med občino in investitorjem gradnje komunalnih vodov;
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dopustna tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, če jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
18. člen
(cestno omrežje in parkirišča)
(1) Po zahodnem robu obravnavanega območja poteka Cesta 2. grupe odredov oziroma regionalna cesta R1-216/1367 Ivančna Gorica – Krka. Po južnem robu poteka vzhodna obvozna cesta Ivančne Gorice oziroma regionalna cesta R3-646/1196 Ivančna Gorica (Studenec) – Grm. Predvidena je izgradnja novih cestnih povezav: ceste »A« in ceste »B«.
(2) Struktura cest členi prostor na posamezne ureditvene enote. Ob novih cestah so predvideni eno ali obojestranski pločniki, ob vzhodni obvozni cesti in Cesti 2. grupe odredov se zasadijo drevoredi, ki poleg hierarhije (orientacija v prostoru, razmejitev programskih sklopov) ustvarjajo podobo urbanosti.
(3) Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišč in površin za pešce in kolesarje je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nagibi. Minimalni prečni sklon vozišč je 2,5 %. Padavinske vode s ceste »A« se odvajajo v predviden sistem mešane kanalizacije, ki poteka v osi te ceste. Padavinske vode s ceste »B« se do profila P4 preko izpustov odvajajo po nižje ležečem terenu. Od profila P4 naprej se preko drenažne kanalizacije vodijo v predviden sistem mešane kanalizacije pod cesto »A«.
(4) Cesta »A« se v križišču pred trgovskim centrom v km 23,507 po BCP-ju odcepi od vzhodne obvozne ceste v smeri proti severu. Ko doseže območje železnice se preko desnega ovinka usmeri vzdolž železnice proti vzhodu. Zaključi se v križišču s cesto »B«. Na cesto »A« se navežejo dovozne ceste do vrtca, večnamenskega objekta, stanovanjske hiše in stanovanjskih blokov. Cesta se niveletno prilagaja zahtevam predvidene pozidave in niveleti obstoječe obvoznice. Izbrani so trasni elementi za računsko hitrost vr = 30 km/h. Hitrost se omeji na 30 km/h (območje omejene hitrosti). Z ustreznim načinom tlakovanja in po potrebi z drugimi ukrepi se zagotovi večja prometna varnost predvsem na območju vrtca, kar se upošteva pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Normalni profil ceste »A« od profila P1 do profila P3 znaša:
vozni pas 2 x 3,00 = 6,00 m
pločnik 2 x 1,70 = 3,40 m
bankina 2 x 0,50 = 1,00 m
-------------------------------------------------------
skupaj 10,40 m
Normalni profil ceste od profila P3 do P4a znaša:
vozni pas 2 x 3,00 = 6,00 m
pločnik 1 x 1,70 = 1,70 m
bankina 1 x 0,75 = 0,75 m
bankina ob pločniku 1 x 0,50 = 0,50 m
-------------------------------------------------------
skupaj 8,95 m
Normalni profil ceste od profila P4a do P5 znaša:
vozni pas 2 x 2,75 = 5,50 m
pločnik 1 x 1,70 = 1,70 m
bankina 1 x 0,75 = 0,75 m
bankina ob pločniku 1 x 0,50 = 0,50 m
-------------------------------------------------------
skupaj 8,45 m
Normalni profil ceste od profila P5 do profila P7 znaša (ob severnem robu vozišča se doda pas z vzdolžnim parkiranjem):
vozni pas 2 x 2,75 = 5,50 m
pločnik 1 x 1,70 = 1,70 m
pas za vzdolžno 1 x 2,50 = 2,50 m
parkiranje
bankina ob pasu za 1 x 0,75 = 0,75 m
vzdolžno parkiranje
bankina ob pločniku 1 x 0,50 = 0,50 m
-------------------------------------------------------
skupaj 10,95 m
(5) Cesta »B« oblikuje vzhodni rob območja ZN in tvori skupaj s cesto »A« prometno zanko, ki obkroža programe cerkvenega griča in načrtovano območje stanovanjskih blokov.
Normalni profil ceste »B« znaša:
vozni pas 2 x 2,75 = 5,50 m
pločnik 1 x 1,70 = 1,70 m
bankina 2 x 0,50 = 1,00 m
-------------------------------------------------------
skupaj 8,20 m
(6) Parkirišča se uredijo na robovih ali v osredju gruč, razpršeno v manjših enotah oziroma parkirnih žepih, ki omogočajo enakomernejšo porazdelitev prometa v območju, neposredno dostopnost in nadzor uporabe parkirišč.
(7) Večje parkirišče za zdravstveni dom se uredi ob železnici severno od objekta, manjše parkirišče južno od zdravstvenega doma se preuredi. Parkirišče za vrtec se uredi vzhodno od objekta. Parkirišče za večnamenski objekt se uredi severno od objekta, pod njim je dopustna izvedba enoetažne podzemne garažne hiše.
(8) Del parkirnih mest za stanovanjske bloke se zagotovi na terenu (med posameznimi bloki, ob cesti »A« ob železniški progi ipd.), del pa v parkirnih hišah pod bloki. Lokacije možnih uvozno-izvoznih klančin do parkirnih hiš so nakazane v grafičnem delu ZN. V primeru umeščanja večjega števila stanovanj, kot je predvideno v 10. členu (urbanistično-arhitekturni pogoji za nove objekte), je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest (na terenu ali v parkirni hiši).
(9) Parkirišča za katoliški vrtec in dom za ostarele na cerkvenem griču se zagotavljajo severno od objektov. Parkirišče za pokopališče se uredi severno od pokopališča, ob vznožju cerkvenega griča. V okviru parkirnih površin se namestijo stojala za kolesa. Dodatna parkirišča za potrebe kompleksa cerkvenega griča se uredijo tudi ob cesti »B«.
Preglednica 4: Najmanjše število parkirnih mest (PM) po vrstah objektov*
+------------------------------------+--------------------------+
|Vrste objektov – stavbe |Število PM |
+------------------------------------+--------------------------+
|Eno- in dvostanovanjske stavbe |2 PM/stanovanje |
+------------------------------------+--------------------------+
|Tri- in večstanovanjske stavbe |1,7 PM/stanovanje |
+------------------------------------+--------------------------+
|Poslovni programi (pisarniški |1 PM/40 m2 |
|in upravni prostori) | |
+------------------------------------+--------------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina lokalna |1 PM/40 m2, ne manj kot 2 |
|pod 500 m2) |PM |
+------------------------------------+--------------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina |1 PM/70 m2, ne manj kot 2 |
|z neprehrambenimi izdelki) |PM |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za druge storitvene |1 PM/25 m2 |
|dejavnosti (obrtno servisne |ne manj kot 2 PM na lokal |
|dejavnosti: frizer, urar, | |
|čistilnica, fizioterapija, | |
|avtopralnice, lekarne ipd.) | |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stanovanjske stavbe |1 PM/stanovanje |
|z oskrbovanimi stanovanji |od tega 10 % na terenu za |
|(oskrbovana stanovanja) |obiskovalce |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne |1 PM/6 postelj |
|namene (domovi za ostarele, | |
|varna hiša) | |
+------------------------------------+--------------------------+
|Gostilne, restavracije, točilnice, |1 PM/4 sedeže |
|bari |in 1 PM/tekoči meter |
| |točilnega pulta oziroma |
| |ne manj kot 2 PM |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za izobraževanje |2 PM/oddelek in dodatno 1 |
|in znanstvenoraziskovalno delo |PM/oddelek za |
|(otroški vrtci) |kratkotrajno parkiranje |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zdravstveni |1 PM/30 m2 |
|dom, ambulante, veterinarske |ne manj kot 3 PM |
|ambulante) | |
+------------------------------------+--------------------------+
|Pokopališča |1 PM/30 grobov oziroma ne |
| |manj kot |
| |10 PM |
+------------------------------------+--------------------------+
* v primeru umeščanja objekta ali dejavnosti, ki niso navedene v preglednici, se smiselno uporabljajo parkirni normativi OPN Občine Ivančna Gorica.
19. člen
(vodovod)
(1) Celotno naselje Ivančna Gorica se s pitno vodo oskrbuje iz stiškega sistema z zajetjem v dolini Stiškega potoka.
(2) Obstoječi primarni vodovod S125, ki poteka preko območja ZN, se rekonstruira. Predvidi se nov primarni vodovod NL DN125. Trasa primarnega voda se umesti v pločnik in bankino predvidene ceste »A«.
(3) Obstoječi vodovod NL DN100, ki je na območju predvidene umestitve objektov, se rekonstruira. Sekundarno vodovodno omrežje se praviloma predvidi v robu vozišča in pločnikih. Sekundarni vodovod se na vzporednem odseku ceste »A« z železniško progo predvidi v vozišču ceste. Z namenom izvedbe zankasto zaključenega vodovodnega omrežja se sekundarni vodovod izvede tudi v pločniku ob cesti »B« do mesta priključitve na obstoječi vodovod ob pokopališču.
(4) Na vodovodnem omrežju se izvedejo nadzemni hidranti na maksimalni medsebojni razdalji 80 m ter na minimalnem odmiku 5 m od objektov. Priključevanje objektov se izvede načeloma za vsak objekt posebej z navrtno objemko do presekov 6/4 oziroma odcepnim kosom in zasunom nad presekom 50 mm. Hidranti in hišni vodovodni priključki z zunanjimi vodomernimi jaški morajo biti locirani izven cest – v zelenicah ali drugih lahko dostopnih površinah – izven objektov. Interno hidrantno omrežje posameznega kompleksa ali objekta mora biti priključeno preko kombiniranega vodomera. V primeru mešanih dejavnosti – gospodinjstvo in gospodarstvo, se vgradijo vodomeri za ločeno beleženje porabe.
(5) Vsak objekt se napaja z vodo preko lastnega vodovodnega priključka.
20. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Kanalizacijski sistem se navezuje na obstoječi mešani kanalizacijski sistem z odvodom komunalnih in padavinskih odpadnih vod na obstoječo centralno čistilno napravo Ivančna Gorica.
(2) Predvidena kanalizacija se izvede v mešanem sistemu, pri čemer se obstoječi kanalizacijski vodi ohranijo v največji možni meri.
(3) Na območju ZN je bila izdelana hidrološko – hidravlična ekspertiza »Hidrološko poročilo za novo stanovanjsko sosesko ZN 14/a SC Novi center Ivančna Gorica«, št. projekta: 1382-133/2006, izdelovalec Geologija d.o.o. Idrija, november 2006. Iz poročila izhaja, da sta bila izvedena nalivalna preizkusa ponikovalne sposobnosti zemljine v dveh vrtinah. Ugotovljen je koeficient prepustnosti zemljine v naravnem stanju, ki znaša 5*10-7 m/s. Ocenjena ponikovalna sposobnost zemljine tako znaša 1,5–3 % celotne količine padavinske vode prispevnega območja. Posledično je treba odpadno padavinsko vodo odvesti izven območja urejanja.
(4) Ob upoštevanju 15 minutnega naliva in 2 letni povratni dobi merilne postaje Sevno (obdobje 1975–2008), znaša skupni padavinski odtok iz novih utrjenih in zalednih zelenih površin 415 l/s. Od tega znaša odtok novih utrjenih površin 372 l/s in odtok zalednih zelenih površin 43 l/s.
(5) Na podlagi hidravlične analize kanalizacijskega omrežja Ivančne Gorice, bodo določeni ustrezni ukrepi hidravlične izboljšave obstoječega kanalizacijskega omrežja, ob upoštevanju predvidene pozidave širšega prispevnega območja. V kolikor izsledki analize opredelijo potrebo, se za odvod odpadnih vod iz prispevnega območja Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta I4/a Novi center Ivančna Gorica, predvidi zadrževalni bazen.
(6) Padavinska voda s streh in utrjenih nepovoznih površin se preko peskolovov odvaja v mešano kanalizacijo. Padavinsko vodo se lahko zajame in uporabi za sanitarne potrebe. Padavinske odpadne vode iz cest, parkirnih površin in ostalih povoznih površin se pred izpustom v mešano kanalizacijo odvaja preko peskolovov in lovilcev olj.
(7) Priključitve predvidenih objektov se izvaja za vsak objekt posebej. Odpadno vodo iz kleti objektov je potrebno prečrpavati nad zajezitveno linijo.
21. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Obravnavano območje se delno napaja z elektroenergijo iz novo predvidene trafo postaje TP 1×1000 kVA, 20/0,4 kV, zgrajene v obliki individualnega objekta na odmerjenem zemljišču, do katerega bo možen stalen dostop z osebnimi vozili in z gradbeno mehanizacijo, delno pa iz obstoječe transformatorske postaje TP Vodotučine, ki je locirana v bližini cerkve.
(2) Na osnovi analiz karakterja porabe in števila bivalnih enot je ocenjena moč trafo postaje za pokrivanje potreb P = 800 kW, od tega iz novo predvidene trafo postaje P = 740 kW, iz obstoječe pa P = 61 kW.
(3) Novo predvidena trafo postaja se priključi na SN omrežje po kabelski kanalizaciji s prekinitvijo obstoječe kabelske povezave med TP Merkator in TP Mleščevo. Dolžina novo predvidenega kabla je 2 × 230 m, položenega v šestcevno kanalizacijo. Tip kabla in njegov presek je enak obstoječemu.
(4) Vsi kabli NN razvoda se polagajo po trasah pod zelenicami in pod utrjenimi površinami v kabelsko kanalizacijo, ki poteka ob kanalizaciji TK omrežja z minimalnim horizontalnim odmikom 0,5–1,0 m ter vertikalnim odmikom 0,3 m v primeru križanja. Iz trafo postaje se napajajo po lastnem vodu poslovni objekti ter prostostoječe kabelske razdelilne omare.
(5) Ob energetskem kablu se položi ozemljilo s pocinkanim valjancem FeZN; zaščitni ukrep pred previsoko napetostjo dotika je pretokovni odklop zaščitne naprave v sistemu TN-CS.
(6) Vse javne površine se opremijo s cestno razsvetljavo. Ceste se opremijo z obcestnimi svetilkami na kovinskih stebrih višine 9 m ter na medsebojnem odmiku 25 m. Pristopne poti in parkirišča se opremijo s svetilkami na kovinskih stebrih višine 5 m ter na medsebojnem odmiku od 18 do 30 m. Javne površine se enakomerno osvetlijo s svetilkami na kovinskih drogovih višine približno 5 m ter na medsebojnem odmiku od 18 do 30 m. Napajanje cestne razsvetljave je iz novo predvidene omarice PJR, ki se priključi na novo projektirano trafo postajo.
(7) Uporabijo se oblikovno poenotene svetilke cestne razsvetljave ter ulične svetilke. Njihovo oblikovanje naj bo usklajeno s sodobnim oblikovanjem posameznih elementov urbane opreme in v enakih ali usklajenih materialih in barvah.
22. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje predvidenih in obstoječih objektov na območju ZN se zagotovi s skupno kotlovnico na biomaso. Ogrevanje iz skupne kotlovnice se omogoči tudi za objekte v centru Ivančne Gorice ter objekte na zahodni strani Ceste 2. grupe odredov. Kotlovnica se lahko predvidi v sklopu predvidenega večnamenskega objekta št. 3. Za ureditev objekta se upoštevajo tehnični pogoji in tehnološke zahteve sodobnih naprednih tehnologij s področja ogrevalnih sistemov. Možnost kotlovnice se dopusti tudi v vzhodnem delu objekta 6d (v kleti ali pa na območju dela predvidenih parkirišč v kleti), če se ne bo izvedla mestna kotlovnica, ki je predvidena v objektu št. 3. Za gradnjo kotlovnice v objektu št. 6d je zato treba pridobiti naknadno soglasje Občine Ivančna Gorica.
(2) Distribucija toplote do posameznih odjemalcev, vključno do Mercatorja, se zagotovi preko toplovodnega omrežja, ki se ga praviloma umesti v območja poti in zelenih površin. Na območju UE-2 stanovanjski bloki se toplovodno omrežje vodi skozi kletne garažne prostore. Trasa predvidenega toplovoda v smeri proti severu proti centru Ivančne Gorice prečka železniško progo št. 80 Ljubljana–Metlika–Državna meja. Trasa predvidenega toplovoda v smeri zahodno od Ceste 2. grupe odredov prečka regionalno cesto R1-216/1367 Ivančna Gorica–Krka.
(3) Pri izbiri ogrevalnih sistemov za ogrevanje obstoječih stavb in oskrbo z energijo se daje prednost alternativnim sistemom (obnovljivi viri energije, daljinski sistemi, skupni ogrevalni sistemi, toplotne črpalke ipd.). Na strehah objektov je dopustna izvedba fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije ob pogoju, da se postavitev in oblikovanje teh elementov in naprav uskladi z arhitekturo objektov, tako da ne bodo moteči.
23. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Na severozahodnem delu območja ZN se predvidi priključek TK omrežja v ZN na TC Ivančna Gorica, izveden v kabelski kanalizaciji. Predvideno je omrežje z optičnimi kabli v kabelski kanalizaciji.
24. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja. Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o odvozu in odstranjevanju komunalnih odpadkov v občini Ivančna Gorica.
(2) Zagotovijo se ustrezni prostori, namenjeni zbiranju odpadkov. Dovoz do njih se zagotovi preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično ustrezne prostore. Prostori za odpadke se uredijo poenoteno – pod nadstrešnicami, ki se morajo delno ograditi ali drugače zakriti. Prostori za odpadke se uredijo na manj vidnih lokacijah ali se po možnosti vkomponirajo v objekte.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
25. člen
(parcelacija, površine grajenega javnega dobra in javne rabe)
(1) Javno dobro se opredeli vzdolž drevoreda ob vzhodni obvozni cesti, za potrebe izgradnje cest »A« in »B« ter za dostop do objekta 7c. Javno dobro so tudi pešpot ob železnici, pešpot južno od vrtca, pešpot južno od stanovanjskih blokov, javni park, obstoječe otroško igrišče južno od zdravstvenega doma in parkirišče severno od pokopališča. Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
(2) Kot zasebne površine v javni rabi se opredelijo pešpot in cesta preko cerkvenega griča, del dostopne poti do objekta 7c in del površin gradbenih parcel stanovanjskih blokov. Površine v javni rabi so javno dostopne, vzdrževanje zagotavlja lastnik zemljišča.
(3) Površine javnega dobra in javne rabe so razvidne iz grafičnega dela ZN. Parcelacija se izvaja v skladu z načrtom parcelacije v grafičnem delu ZN (grafični list št. 11).
VII. POGOJI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJE VODA, VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
26. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
(2) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor ali za spremembo namembnosti ali za pridobitev obratovalnega dovoljenja izpolnjevati naslednja pogoja:
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero.
27. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje se preprečuje prašenje z odkritih delov načrtovanih ureditev in gradbišč, zagotovi se redno vlaženje odkritih delov cestišča ob suhem in vetrovnem vremenu. Preprečujeta se nekontroliran raznos materialov z gradbišča in prašenje z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč. Pri transportu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo in zagotovi se čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine.
(2) Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(3) Emisije v ozračje ne smejo presegati zakonsko določenih mejnih količin vsebnosti snovi. Po končani gradnji se zagotovijo učinkovita raba energije in uporaba goriv ter energetska učinkovitost objektov. Lastnik morebitnega vira onesnaženja mora poskrbeti za meritve onesnaženosti in izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
28. člen
(varstvo tal in voda)
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
(2) Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda, kar velja tako pri projektiranju objektov (stavb, cest, parkirišč, manipulativnih površin in podobno) kot pri izvajanju dejavnosti.
(3) Vse odpadne vode se priključijo na javni kanalizacijski sistem. Na padavinsko kanalizacijo je dopustno priključiti le tiste padavinske vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili veljavnih predpisov. Pri tem se upoštevajo določila 20. člena tega odloka.
(4) Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico).
29. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe ZN ne sme poslabšati.
(2) Požarno varstvo vseh objektov in območja ZN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Objekti v okviru območja urejanja tega prostorskega akta morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve, če so grajeni v nizu. Stavbe morajo biti medsebojno odmaknjene toliko, da je zagotovljena požarna varnost oziroma morajo imeti protipožarno zasnovane vmesne fasade.
(4) V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali.
(5) Zagotovi se dostop do vseh objektov z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
30. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri načrtovanju nove zazidave in ureditev se upoštevajo določila veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov za območje seizmične intenzitete potresa VII. stopnje po MCS oziroma 0.175 g po Karti za projektni pospešek tal.
(2) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi. V objektih, ki so določeni s predpisi, se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
31. člen
(rešitve v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine)
(1) Na delu arheološkega najdišča Ivančna Gorica (EŠD 192), ki še ni bilo arheološko raziskano, je pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov in komunalne infrastrukture treba opraviti predhodne arheološke raziskave – arheološka izkopavanja, arheološko dokumentiranje uničenja in izkop strojnih testnih jarkov.
(2) Na severnem vznožju pod cerkvijo Sv. Jožefa – parcela št. 54/12 – del k.o. Gorenja vas, se pod stalnim nadzorom izbrane arheološke ekipe odstrani zgornje plasti (ruša, ornica) do globine 0,20–0,40 m. Strojni izkop lahko poteka le z ravno žlico. Preostale plasti se izkoplje v kombinaciji ročnega in finega strojnega izkopa, Poleg arheologa mora raziskave spremljati tudi geolog in skupaj z arheološko ekipo izdelati poročilo.
(3) Na južnem pobočju hriba s cerkvijo Sv. Jožefa – parcela št. 54/5, 57/9 – del in 55/1 – del, 55/3, vse k.o. Gorenja vas, je potrebno opraviti arheološka izkopavanja in arheološko dokumentiranje uničenja. Na območju, ki ga nedovoljen poseg ni prizadel, se pod stalnim nadzorom izbrane arheološke ekipe odstrani strojno zgornje plasti (ruša) do globine 0,10–0,15 m. Strojni izkop lahko poteka le z ravno žlico. Preostale plasti se izkoplje ročno stratigrafsko (geološka osnova se nahaja na globini 0,60 do 1,00 m). Na območju, ki je bilo predhodno poškodovano, se strojno odstrani zgornje sedimente do geotekstila, preostale plasti se izkoplje ročno stratigrafsko.
(4) Na območju zahodno od raziskanega prostora – parc. št. 31/26, 31/29, 32/2, 32/13, 33/30, 31/31, je potrebno opraviti izkop strojnih testnih jarkov. Izkop lahko poteka le z ravno žlico. Pregledanih mora biti 2–3 % površine. V primeru pozitivnih rezultatov se število strojnih sond ustrezno zmanjša. V primeru pozitivnih rezultatov bodo potrebne nadaljnje raziskave.
(5) Za izvedbo arheološke raziskave na terenu je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskave in odstranitev, ki ga izda minister za kulturo.
32. člen
(varovanje krajinskih značilnosti in drugih prostorskih kvalitet)
(1) Z novimi ureditvami se v čim večji meri upoštevajo krajinske značilnosti prostora in druge prostorske kvalitete. Pobočja cerkvenega griča se ohranjajo nepozidana, kot odprta travnata površina, zato pa se pozidava koncentrira ob vznožju griča in delno (v nizkih višinskih gabaritih) tik pod vrhom griča, tako da ne bo vizualno izpostavljena in da se cerkev na griču ohranja kot prostorska dominanta.
(2) Na cerkvenem griču se uredi pokopališče, na južnem pobočju pa katoliški vrtec in dom za ostarele, ki s svojo postavitvijo ne ogrožata dominantne vloge cerkve.
(3) Obcestne ureditve in zasaditve zagotavljajo optično vodenje in v večjem delu tudi ohranitev vizur na grič s cerkvijo. Zagotovi se ustrezno preoblikovanje reliefa na območju stanovanjske pozidave, ki posega v brežino severno od cerkve. V čim večji meri se zagotovi sklenjeno ozelenitev prostora ob železnici.
VIII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
33. člen
Izvajanje zazidalnega načrta je lahko postopno, v več fazah oziroma etapah:
– pred ureditvijo kotlovnice in zahodnega dela ceste »A« so ne glede na zaporedje dopustne samo: dozidava k zdravstvenemu domu, ureditev parkirišča pri zdravstvenem domu in ureditve na obstoječih objektih (skladno z 8. členom tega odloka);
– pred izgradnjo zahodnega dela ceste »A« in parkirišč, ki so načrtovana severno od zdravstvenega doma, je dovoz do obstoječega stanovanjskega objekta ob železniški progi po obstoječem dovozu vzdolž železniške proge. Po izgradnji teh parkirišč je dovoz do tega objekta dopusten prek parkirišč. Po izgradnji ceste »A« oziroma zahodnega dela ceste »A« se dovoz do tega objekta uredi s ceste »A« skladno z ureditveno situacijo;
– po ureditvi kotlovnice in izgradnji delov ceste »A«, potrebnih za zagotovitev dostopov, se lahko gradijo posamični preostali objekti s pripadajočimi zunanjimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo, neodvisno od vrstnega reda;
– cesta B in parkirišče ob njej se lahko uredita v zadnji fazi;
– površine, namenjene izgradnji objektov 2 (vrtec) in 3 (večnamenski objekt) in pripadajočih ureditev, se lahko do njihove izgradnje uporabljajo kot parkirne površine za potrebe obstoječega zdravstvenega doma in objekta 1 (severno krilo – prizidek k zdravstvenemu domu).
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
34. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Občina oziroma investitor po pogodbi o opremljanju je dolžan zagotoviti gradnjo vseh novih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih in novih objektov v času med gradnjo in po njej ter ustrezne povezave na že zgrajeno infrastrukturo v območju. V pogodbi o opremljanju, sklenjeni na podlagi veljavne zakonodaje in sprejetega Programa komunalnega opremljanja, se investitorji in Občina lahko dogovorijo, da bo posamezni investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi, v zameno za priznano plačilo komunalnega prispevka. Gradnja komunalne infrastrukture na območju ZN se lahko izvaja v eni ali več etapah in se za posamezno etapo lahko pridobi ločeno gradbeno dovoljenje.
(2) Lastnikom stanovanj v stanovanjskih blokih se v javni cesti »A« in javnem dostopu oziroma dostopu v javni rabi do objekta 7c ter po zemljišču parc. št. 54/12, k.o. Gorenja vas, zagotovi služnost za izvedbo in obratovanje ter vzdrževanje potrebne in izvedene infrastrukture za sosesko.
(3) Če Občina Ivančna Gorica ne izpolni pogojev za priključitev na skupno kotlovnico v predvidenem roku, investitor stanovanjske soseske v UE 2 – Stanovanjsko naselje lahko zgradi za svoje potrebe kotlovnico na območju Gruče 2, in sicer v vzhodnem delu objekta 6d – v njegovi kleti ali na območju dela predvidenih parkirišč v kleti.
X. TOLERANCE
35. člen
(1) Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so dopustna v tlorisnih gabaritih objektov skladno z 10. členom do ±10 % za pritličja in etaže ter do 20 % za kletne etaže, pri čemer se morajo v večji meri ohranjati gradbene linije objektov v smeri napajalnih cest in proti javnim površinam, kjer se dopusti odstopanje do ±1 m. Skladno s tem so dopustna odstopanja pri skupni bruto površini objektov. Zaradi morebiti manjših kleti ni dopustno povečati števila parkirnih mest na terenu glede na tista, ki so prikazana na grafičnih prilogah.
(2) Odstopanja so dopustna tudi pri kotah pritličij oziroma kleti, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Dopustijo se odstopanja do ±0,5 m, v smer napajalnih cest in proti javnim površinam (zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacij) do največ ±0,2 m. Pri naklonih enokapnih strešin se dopustijo odstopanja od predpisanega strešnega naklona (od 5° do 15°) do 20°. V UE-3: »Cerkveni grič« so dopustni nakloni do 30°, vendar tako, da so novi objekti po oblikovanju usklajeni z obstoječimi.
(3) Pri realizaciji ZN so dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem ZN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(4) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju ZN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(5) Odstopanja od določil tega odloka o parcelaciji so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem ZN, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(6) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
XI. KONČNE DOLOČBE
36. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/01, 2/02) za območje, ki ga ureja ta odlok.
37. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor.
38. člen
Zazidalni načrt je na vpogled pri Upravnem organu občine Ivančna Gorica, pristojnem za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.
39. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu I4/a »Novi center Ivančna Gorica« (Uradni list RS, št. 55/14) vsebuje naslednje končne določbe:
36. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ministrstvo, pristojno za prostor in druge inšpekcijske službe.
37. člen
Spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta se hranijo v analogni in digitalni obliki in so na vpogled na sedežu Občine Ivančna Gorica in sedežu Upravne enote Grosuplje.
38. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-0045/99-47
Ivančna Gorica, dne 24. junija 2014
Župan
Občine Ivančna Gorica
Dušan Strnad l.r.
