Na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 11/11 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba podrobneje določa cilje in obliko finančnih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbuda) za začetne vhodne tuje neposredne investicije ter pogoje, merila in postopke za dodelitev spodbud.

Spodbude po tej uredbi se dodelijo kot regionalne državne pomoči v obliki subvencij v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU) in Uredbo o karti regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljnjem besedilu: Uredba o karti regionalne pomoči).

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. začetek del je začetek gradbenih del v okviru naložbe ali prva pravno zavezujoča zaveza za naročilo opreme ali vsaka druga zaveza, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če ta nastopi pred začetkom omenjenih gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot sta pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del;
2. enaka ali podobna dejavnost pomeni dejavnosti, zajete v istem razredu (štirimestni številčni šifri) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, pa tudi v nekaterih uredbah ES o posebnih statističnih področjih;
3. podjetje je gospodarska družba in samostojni podjetnik posameznik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
4. nerezident je pravna oseba, ki ima sedež zunaj Republike Slovenije, ali fizična oseba, ki ima stalno prebivališče zunaj Republike Slovenije;
5. upravičeni stroški so stroški, za katere se lahko dodeljuje spodbuda;
6. začetna investicija (v nadaljevanju: investicija) je naložba v osnovna opredmetena ali neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega podjetja, širitvi zmogljivosti obstoječega podjetja, diverzifikaciji proizvodov podjetja z novimi dodatnimi proizvodi, ki niso bili predhodno proizvedeni v poslovni enoti, ali v bistvene spremembe proizvodnega procesa v obstoječem podjetju;
7. začetna investicija za potrebe nove gospodarske dejavnosti je naložba v osnovna opredmetena oziroma neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega podjetja ali diverzifikaciji dejavnosti podjetja pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo je podjetje že opravljalo;
8. začetna vhodna tuja neposredna investicija je naložba nerezidenta;
9. materialne investicije so naložbe v opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, stavbe, oprema in stroji, komunalno in infrastrukturno opremljanje zemljišč);
10. nematerialne investicije so naložbe v neopredmetena dolgoročna sredstva (nakup patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja in izkušenj ali nepatentiranega tehničnega znanja);
11. velik investicijski projekt je začetna investicija v osnovna sredstva z upravičenimi stroški nad 50.000.000 eurov, preračunano na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči;
12. stroški odpiranja novih delovnih mest so stroški bruto plač in obvezni prispevki za socialno varnost;
13. intenzivnost pomoči je višina pomoči, izražena kot odstotek upravičenih stroškov;
14. tuji investitor je nerezident, ki je ali pa namerava postati nosilec naložbe;
15. projektno podjetje je:
– gospodarska družba, registrirana v Republiki Sloveniji, v kateri ima tuji investitor neposredno najmanj desetodstotni lastniški delež, ali
– podružnica tujega investitorja, registrirana v Republiki Sloveniji;
16. agencija je javna agencija, pristojna za spodbujanje tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij;
17. regija je območje, ki je upravičeno do dodeljevanja regionalne državne pomoči in je določeno v Uredbi o karti regionalne pomoči;
18. sektor jeklarstva pomeni vse dejavnosti, povezane s proizvodnjo enega ali več teh proizvodov:
– surovo železo in ferozlitine:
surovo železo za izdelavo jekla, za litje in drugo surovo železo, zrcalovina in visokoogljični feromangan, brez drugih ferozlitin;
– surovi izdelki in polizdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla:
tekoče jeklo, lito ali nelito v ingotih, vključno z ingoti, namenjenimi kovanju polizdelkov: blumi, gredice in plošče; bobni in sodi; široki toplo valjani kolobarji, razen proizvodnje tekočega jekla za vlivanje iz malih in srednje velikih livarn;
– vroče valjani končni izdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla:
tirnice, traverze, plošče in palice, tramovi, težki profili 80 mm in več, pregradne plošče, palice in profili pod 80 mm ter plošče pod 150 mm, toplo valjana žica, okroglice in kvadratno jeklo za cevi, toplo valjani trakovi (vključno s trakovi za cevi), toplo valjana pločevina (prevlečena ali neprevlečena), plošče in pločevina debeline 3 mm in več, široke plošče 150 mm in več, razen žic in izdelkov iz žice, svetlih palic in železnih odlitkov;
– hladno valjani končni proizvodi:
pokositrena pločevina, matpločevina, črna pločevina, pocinkana pločevina, druga prevlečena pločevina, hladno valjana pločevina, elektropločevina in trakovi, namenjeni proizvodnji pokositrene pločevine, hladno valjana pločevina v trakovih in listih;
– cevi:
vse brezšivne cevi, zvarjene jeklene cevi, katerih premer presega 406,4 mm;
19. sektor sintetičnih vlaken pomeni:
– iztiskanje ali tkanje vseh generičnih vrst vlaken in preje na podlagi poliestra, poliamida, akrila ali polipropilena ne glede na njihovo končno uporabo; ali
– polimerizacijo (vključno s polikondenzacijo), kadar je ta vključena v iztiskanje v smislu uporabljenih strojev; ali
– vsak postopek, ki spada zraven in je povezan z istočasno namestitvijo zmogljivosti iztiskanja ali tkanja, ki jo opravi prihodnji upravičenec ali drugo podjetje v pripadajoči skupini, in ki je pri zadevni posebni poslovni dejavnosti običajno vključen v to zmogljivost na ravni uporabljenih strojev;
20. prevozni sektor pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni ali železniški prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora; prevozni sektor natančneje pomeni te dejavnosti v skladu z NACE Rev. 2:
– NACE 49: Kopenski promet in cevovodni transport, razen NACE 49.32 Obratovanje taksijev, 49.42 Selitvena dejavnost, 49.5 Cevovodni transport;
– NACE 50: Vodni promet;
– NACE 51: Zračni prevoz, razen NACE 51.22 Vesoljski promet.
(2) Za razvrščanje gospodarskih družb in podjetij po velikosti na majhna, srednje velika in velika se po tej uredbi uporabljajo merila, ki jih opredeljuje priloga I Uredbe 651/2014/EU.

Cilj dodeljevanja spodbud je privabljanje tujih investitorjev k vlaganju v Republiki Sloveniji, njihove naložbe pa bodo:
– v skladu s ponudbo na trgu dela v Republiki Sloveniji zagotavljale nova delovna mesta, in sicer predvsem v panogah z višjo dodano vrednostjo,
– prispevale k prenosu znanja in tehnologij ter k sodelovanju znanstvenoraziskovalnih podjetij in ustanov v Republiki Sloveniji s tujimi investitorji,
– prispevale k skladnejšemu regionalnemu razvoju,
– prispevale k povečanju sinergičnih učinkov povezovanja tujih investitorjev s slovenskimi podjetji, predvsem pri dobavah tujim investitorjem ter izmenjavi znanja in tehnologij.

(1) Spodbude po tej uredbi se lahko dodelijo za investicije v:
– predelovalno dejavnost,
– storitveno dejavnost, katere storitve se mednarodno tržijo, in
– razvojno-raziskovalno dejavnost.
(2) Spodbude se na območju »c« Uredbe o karti regionalne pomoči velikim podjetjem lahko dodelijo le za začetno investicijo za potrebe nove gospodarske dejavnosti.
(3) Spodbude po tej uredbi se ne dodelijo za investicije v te dejavnosti:
1. pomoč, dodeljena v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje,
2. pomoč, dodeljena v sektorju ribištva in akvakulture, kakršno zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1),
3. predelava in trženje kmetijskih proizvodov, kadar je znesek spodbude določen na podlagi cene ali količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je dalo na trg zadevno podjetje, ali kadar je spodbuda pogojena s tem, da je delno ali v celoti prenesena na primarne proizvajalce,
4. premogovništvo,
5. jeklarstvo,
6. prometni sektor in povezana infrastruktura,
7. ladjedelništvo,
8. industrija sintetičnih vlaken,
9. proizvodnja in distribucija energije ter energetska infrastruktura,
10. proizvodnja orožja in streliva.
(4) Spodbude po tej uredbi se ne dodelijo za dejavnosti, povezane z izvozom, ki je neposredno povezan z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški v zvezi z izvozno dejavnostjo. Prav tako se ne dodelijo, če bi se uporabi domačega blaga dajala prednost pred uporabo uvoženega blaga.
(5) Ta uredba se ne uporablja za podjetje:
– ki je v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je to pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom Evropske unije,
– ki je zaprlo enako ali podobno dejavnost v Evropskem gospodarskem prostoru v dveh letih pred zahtevkom za regionalno pomoč za naložbe ali ki ima v trenutku zahtevka za pomoč konkretne načrte za zaprtje take dejavnosti do dveh let po dokončanju začetne naložbe, za katero je bila zaprošena pomoč, na zadevnem območju.

(1) Vlogo na razpis za dodelitev spodbud po tej uredbi lahko vložijo tuji investitorji, ki imajo sami izkušnje z opravljanjem dejavnosti, predvidene v investicijskem projektu, ali pa imajo take izkušnje njihove tuje povezane družbe. Izkušnje morajo biti izkazane v vlogi na razpis za dodelitev spodbude.
(2) Prejemniki spodbud so projektna podjetja.
(3) Spodbuda se ne dodeli, če:
1. je investicijski projekt za isti namen, ki vsebuje sestavine državnih pomoči, že sofinanciran iz drugih sredstev državnega, lokalnega ali EU-proračuna in če skupna višina prejetih sredstev iz tega naslova presega najvišjo dovoljeno višino sofinanciranja, ki jo določajo pravila o državni pomoči,
2. je tuji investitor ali projektno podjetje insolventno,
3. je tuji investitor ali projektno podjetje v stanju kapitalske neustreznosti po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo),
4. je zoper tujega investitorja ali zoper projektno podjetje s pravnomočno odločbo sodišča začet stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije,
5. je tuji investitor ali projektno podjetje navedeno na seznamu podjetij, s katerimi državne institucije ne smejo poslovati v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje korupcije,
6. ima tuji investitor ali projektno podjetje neporavnane obveznosti do Republike Slovenije,
7. je tuji investitor ali projektno podjetje v težavah v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2) in Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo, 51/11, 39/13 in 56/13). Mala in srednje velika podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah v smislu navedenih smernic, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij,
8. je tuji investitor ali projektno podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja ali
9. je v primeru tujega investitorja ali projektnega podjetja, ki ni malo ali srednje veliko podjetje, v zadnjih dveh letih:
– knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in
– razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) ter kritjem obresti nižje od 1,0.

(1) Ob dodelitvi spodbude mora tuji investitor vložiti vlogo za dodelitev spodbude, preden se je investicijski projekt začel izvajati.
(2) Vloga za dodelitev spodbude mora vsebovati najmanj te podatke:
– ime, sedež in velikost podjetja;
– opis projekta, vključno z datumi začetka in konca;
– lokacija projekta;
– seznam stroškov projekta;
– vrsta spodbude, za katero se zaproša, in znesek javnega financiranja, potreben za projekt.

(1) S spodbudami se lahko financirajo ti upravičeni stroški investicij v Republiki Sloveniji:
– stroški odpiranja novih delovnih mest, ki so neposredno ustvarjena z investicijskim projektom, izračunani za dve leti,
– stroški materialnih in nematerialnih investicij,
– kombinacija stroškov iz prejšnjih dveh alinej, ki ne presega posameznega zneska iz prve ali druge alineje tega odstavka, pri čemer se upošteva višja vrednost.
(2) Med upravičene stroške materialnih investicij spadajo tudi stroški zakupa zemljišč in stavb, vendar mora biti v tem primeru zakupna pogodba sklenjena najmanj za pet let po pričakovanem datumu konca naložbenega projekta za velika podjetja ter tri leta za mala in srednje velika podjetja. Pri zakupu opreme in strojev se upoštevajo samo stroški zakupa v obliki finančnega zakupa z obvezo nakupa sredstev po izteku pogodbe. Zakup mora biti izveden po tržnih pogojih.
(3) Pri spodbudah, dodeljenih za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se posodobila, v zadnjih treh poslovnih letih.
(4) Pri spodbudah, dodeljenih za diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, morajo upravičeni stroški za vsaj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del.
(5) Pri velikih podjetjih lahko upravičeni stroški nematerialnih investicij znašajo največ do 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.
(6) Pri velikih podjetjih se kot upravičeni stroški priznajo le nakupi novih osnovnih sredstev.

(1) Tuji investitor mora iz lastnih virov ali z zunanjim financiranjem in v obliki, ki ni povezana z javnimi sredstvi, zagotoviti sredstva v višini najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Pri velikih podjetjih mora investicijski projekt ostati v regiji prejemnika spodbude vsaj pet let po koncu investicije, za mala in srednje velika podjetja pa je to obdobje najmanj tri leta. To ne preprečuje nadomestitve obratov ali opreme, ki so zastareli ali so se pokvarili v tem obdobju, če gospodarska dejavnost ostane na zadevnem območju za najkrajše ustrezno obdobje.
(3) Nematerialne investicije se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejemnik spodbude. Obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo. Kupljene morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih. Vključene morajo biti v osnovna sredstva podjetja in ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet let, pri malem ali srednjem podjetju pa najmanj tri leta.
(4) Nova delovna mesta morajo biti zasedena najpozneje v treh letih po koncu investicij. Nova delovna mesta se ugotavljajo kot neto povečanje števila zaposlenih v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Pri velikih podjetjih morajo nova delovna mesta ostati v zadevni regiji najmanj pet let po dnevu, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, pri malih in srednje velikih podjetjih pa najmanj tri leta.

Spodbuda je lahko dodeljena le, če investicijski projekt najpozneje v treh letih po koncu investicije zagotavlja najmanj to število novih delovnih mest:
– 25 v predelovalni dejavnosti,
– 10 v storitveni dejavnosti,
– 5 v razvojno-raziskovalni dejavnosti.

(1) Dodeljena spodbuda na območju »a« karte regionalne pomoči lahko znaša največ 25 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov.
(2) Dodeljena spodbuda na območju »c« karte regionalne pomoči lahko do 31. decembra 2017 znaša največ 15 odstotkov, od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020 pa največ deset odstotkov vrednosti upravičenih stroškov.
(3) Pri srednje velikih podjetjih se zgornja meja višine dodeljene spodbude, določena v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, lahko poveča za deset odstotnih točk, pri malih podjetjih pa za 20 odstotnih točk.
(4) Vsaka začetna investicija, ki jo je začel isti tuji investitor (na ravni skupine) v treh letih od datuma začetka del pri drugi investiciji, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot, se šteje za del enotnega investicijskega projekta. Če gre pri takem enotnem investicijskem projektu za velik investicijski projekt, skupni znesek pomoči za enoten investicijski projekt ne sme presegati zneska iz prvega odstavka 12. člena te uredbe.

(1) Najvišja dovoljena višina spodbude za velik investicijski projekt se določi tako:
– za del do 50.000.000 eurov vrednosti upravičenih stroškov se upošteva intenzivnost, določena v prvem ali drugem odstavku 11. člena te uredbe;
– za del nad 50.000.000 eurov do 100.000.000 eurov upravičenih stroškov se upošteva 50 odstotkov intenzivnosti, določene v prvem ali drugem odstavku 11. člena te uredbe;
– za del nad 100.000.000 eurov vrednosti upravičenih stroškov se upravičeni stroški investicije ne upoštevajo.
(2) Veliki investicijski projekti niso upravičeni do dodatkov za mala in srednje velika podjetja, določenih v tretjem odstavku 11. člena te uredbe.
(3) Če višina spodbude presega najvišjo dovoljeno pomoč iz prvega odstavka tega člena in upravičeni stroški investicije presegajo 100.000.000 eurov, je potrebna predhodna individualna priglasitev spodbude za velike investicijske projekte Evropski komisiji.

(1) Pri dodelitvi spodbud, za katere velja nadzor z vidika državnih pomoči, veljajo zgornje meje sofinanciranja upravičenih stroškov v okviru posameznih ukrepov ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena za posamezen namen in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Dodelitev spodbud se ne more združiti s podporo »de minimis« za iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti spodbud iz 11. in 12. člena te uredbe. Pomoči se seštevajo.
(2) Spodbude za materialne in nematerialne investicije ter za ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z investicijo, se lahko združijo ob upoštevanju praga intenzivnosti iz 11. in 12. člena te uredbe.

(1) Najnižja vrednost investicije v predelovalni dejavnosti, za katero se lahko dodelijo spodbude, znaša 1.000.000 eurov. Agencija lahko v javnem razpisu določi višjo najnižjo vrednost investicije za posamezno statistično regijo, upoštevaje njeno razvitost.
(2) Najnižja vrednost investicije v storitveni ali razvojno-raziskovalni dejavnosti, za katero se lahko dodelijo spodbude, je 500.000 eurov.

Za dodeljevanje spodbud po tej uredbi je pristojna agencija, razen za spodbude, ki jih v skladu s 7.b členom Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 11/11 in 57/12) dodeli Vlada Republike Slovenije.

Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbud se uporabljajo ta merila:
– vrednost investicije,
– priporočila tujega investitorja, ki vključujejo njegovo kreditno uvrstitev in boniteto, poslovni ugled in izkušnje pri investiranju ter opravljanju dejavnosti, predvidene v investicijskem projektu, vključno s tržnim položajem investitorja v tej panogi na njegovem domačem trgu in na tujih trgih,
– vpliv investicije na okolje,
– sedež, zaposlovanje in opravljanje dejavnosti projektnega podjetja v manj razvitih statističnih regijah,
– število in trajanje novoodprtih delovnih mest,
– prispevek investicije k razvoju človeškega kapitala v državi in v manj razvitih statističnih regijah,
– predvideni obseg poslovanja,
– dodana vrednost in dodana vrednost na zaposlenega, ustvarjena v projektnem podjetju,
– prenos tehnologij, znanja in izkušenj, ki so pomembne za razvoj podjetja, panoge in narodnega gospodarstva.

(1) Spodbude se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi agencija v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani.
(2) Na dan objave razpisa agencija objavi na svojih spletnih straneh razpisno dokumentacijo.
(3) Pred objavo javnega razpisa in razpisne dokumentacije mora agencija pridobiti pisno soglasje ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

(1) Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
– ime in sedež agencije, ki dodeljuje spodbude,
– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
– predmet javnega razpisa,
– navedbo pogojev in meril za dodelitev spodbud,
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago,
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljene spodbude, ali rokov, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev,
– datum odpiranja vlog ali datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno dodeljevanje spodbud,
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev spodbud,
– rok, v katerem bodo morebitni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa,
– kraj, čas in ime osebe, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
(2) Agencija pripravi razpisno dokumentacijo v slovenskem in angleškem jeziku.

(1) Za strokovno oceno investicije in za oblikovanje predloga za dodelitev spodbude imenuje direktor ali direktorica agencije ocenjevalno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki ima predsednika in najmanj štiri člane.
(2) Za predsednika in člane komisije lahko direktor imenuje strokovnjake iz agencije, ministrstev, pristojnih za gospodarstvo, finance, delo, znanost in tehnologijo, ter strokovnjake iz investicij, industrijske politike, financ, mednarodnih ekonomskih odnosov, tehnologije, upravljanja podjetij in pravic intelektualne lastnine.
(3) V komisijo morajo biti imenovani najmanj trije predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.
(4) Predsednik in člani komisije morajo direktorja agencije pisno obvestiti o svojih morebitnih povezavah s tujim investitorjem in o drugih interesnih povezavah, ki bi lahko vplivale na njihovo ocenjevanje.

(1) Pri odločanju in oblikovanju predloga za dodelitev spodbud komisija upošteva poleg določb te uredbe pogoje javnega razpisa.
(2) Odločitev o predlogu za dodelitev spodbud se, če s poslovnikom komisije ni določeno drugače, sprejema z absolutno večino glasov.

(1) Agencija na podlagi predloga komisije najpozneje v 60 dneh od dneva odpiranja vlog s sklepom obvesti vlagatelja o dodelitvi spodbude.
(2) Za dodelitev spodbude, katere vrednost presega 2.000.000 eurov, je potrebno predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije.

(1) Agencija s tujim investitorjem sklene pogodbo, s katero uredi obveznosti tujega investitorja in projektnega podjetja.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem:
1. predmet pogodbe,
2. navedbo sheme pomoči, ki je podlaga za dodelitev spodbude,
3. intenzivnost spodbude,
4. vrsto upravičenih stroškov,
5. višino spodbude,
6. določilo, da mora tuji investitor v trenutku izplačila pomoči imeti registrirano projektno podjetje v Republiki Sloveniji,
7. pogoje, roke in način izplačila spodbude,
8. obveznosti glede poročanja o izvajanju investicije in glede dostopa agencije do informacij, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti in upravičenosti dodeljenih spodbud,
9. regresna upravičenja agencije in morebitne varščine, če se spodbude uporabljajo v nasprotju s to uredbo ali določbami pogodbe.
(3) Če tuji investitor v 60 dneh po prejemu sklepa iz prvega odstavka 21. člena te uredbe ne podpiše pogodbe, se šteje, da spodbuda ni bila dodeljena.

O dodeljenih spodbudah agencija vodi evidenco. V njej se vodijo podatki o prejemnikih, obliki dodeljenih spodbud, vrsti upravičenih stroškov, višini spodbud, pogojih in rokih izplačila spodbud ter o uresničevanju zastavljenih ciljev. O dodeljenih spodbudah agencija poroča ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo. Agencija pripravi polletno poročilo za tekoče leto do 31. julija, letno poročilo za preteklo leto pa do 20. januarja.

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na podlagi podatkov, ki mu jih da agencija, v 30 dneh po nakazilu prejemniku poroča ministrstvu, pristojnemu za finance, o uresničitvi pogodb o dodelitvi spodbud in učinkovitosti dodeljevanja spodbud v skladu z Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07 in 50/14).

Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu s to uredbo in Uredbo 651/2014/EU.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije (Uradni list RS, št. 11/07, 19/09 in 11/11 – ZSTNIIP-B).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.