Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 36. seji dne 7. 7. 2014 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 408 Povezovalna cesta Agrokombinatska–Hladilniška – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– prometno tehnične, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

(1) S tem odlokom se načrtuje gradnja severnega odseka povezovalne ceste Agrokombinatska–Hladilniška (v nadaljevanju: povezovalna cesta) od Hladilniške poti do Ceste v Prod s pripadajočimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa merila in pogoje za:
– gradnjo povezovalne ceste na odseku med Hladilniško potjo in Cesto v Prod,
– ureditev postajališč mestnega linijskega prevoza potnikov,
– izvedbo deviacij kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti,
– ureditve zelenih in kmetijskih površin,
– prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodovodov in naprav in
– vodnogospodarske ureditve.

(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:

1.   Načrt namenske rabe prostora
1.1  Izsek iz občinskega prostorskega načrta
     Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v
     nadaljnjem besedilu: OPN MOL-ID)
     z mejo območja OPPN                             M 1:5000
2.   Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
     urejanja prostora
2.1  Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
     urejanja prostora                               M 1:5000
3.   Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1  Geodetski načrt s prikazom območja OPPN         M 1:1000
3.2  Načrt obodne parcelacije in parcelacije
     zemljišč                                        M 1:1000
3.3  Površine, namenjene javnemu dobru               M 1:1000
4.   Načrt arhitekturnih, krajinskih in
     oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1  Zazidalna situacija                             M 1:1000
4.2. Prometno tehnična situacija in višinska
     regulacija                                      M 1:1000
4.3  Vzdolžni profil                             M 1:1000/100
4.4  Tipični prečni prerezi                           M 1:100
4.5  Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav         M 1:1000

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., pod številko projekta 7523 v aprilu 2014.

(1) Območje OPPN obsega del enot urejanja prostora PO-840, PO-25, PO-466, PO-492, PO-497, PO-555, PO-583, PO-587, PO-588, PO-593, PO-621, PO-644, PO-681, PO-703, PO-796, PO-841 in PO-890.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2/6 – del, 2/7, 7/8 – del, 7/9 – del, 8/4 – del, 8/5, 9/3 – del, 9/4, 15 – del, 16/1 – del, 16/2 – del, 17/1 – del, 17/3 – del, 17/2, 18 – del, 19/5 – del, 19/6 – del, 20 – del, 21 – del, 22 – del, 23 – del, 24 – del, 25 – del, 29 – del, 30/2 – del, 32/2 – del, 33/2 – del, 40 – del, 41/1 – del, 441 – del, 443 – del, 444/1 – del, 445/1 – del, 446/1 – del, 446/2 – del, 448/1 – del, 449 – del, 450 – del, 531 – del, 533 – del, 534/1 – del, 534/2, 535/1 – del, 535/3 – del, 535/4 – del, 555/3 – del, 556/1 – del, 2454 – del, 2455/1 – del, 2463/1 – del, 2554/1 – del, 2554/2, 2555/1, 2555/2, 2556/1 – del, 2556/2 – del, 2557/1 – del, 2557/2 – del, 2558 – del, 2559/1 – del, vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj, in zemljišča s parcelnimi številkami: 994 – del, 1009/5 – del, 1009/6, 1010/4 – del, 1011/1 – del, 1011/2, 1021/2 – del, 1021/3, 1021/5, 1021/6 – del, 1021/9 – del, 1022/1 – del, 1022/2 – del, 1023/2 – del, 1041/3 – del, 1164/2, 1167/3, 1168/2, 1171/7 – del, 1172/3 – del, 1207/3 – del, 1497/19 – del, 1497/20 – del, 1497/64, 1498/1 – del, 1498/2, vsa v katastrski občini 1771 – Zadobrova.
(3) Površina območja OPPN znaša 50.995 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih enot:
– prostorsko enoto z oznako C1 – površine, namenjene gradnji prometnih površin,
– štiri prostorske enote z oznakami C2/1, C2/2, C2/3 in C2/4 – površine, namenjene ureditvi brežin,
– dve prostorski enoti z oznakami K1/1 in K1/2 – površine, namenjene ponovni ureditvi kmetijskih površin.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.

(1) Promet:
– načrtovana povezovalna cesta bo izboljšala prometne razmere v širšem prostoru. Prevzela bo tovorni in tranzitni promet, ki poteka skozi stanovanjska območja. V poselitvenem prostoru se bo povečala varnost prometnih udeležencev, zmanjšale se bodo emisije hrupa, onesnaženja z izpušnimi plini in prašnimi delci. Zagotovila bo dober dostop do gospodarskih območij Zaloga in Polja;
– povezovalna cesta bo omogočila podaljšanje proge mestnega linijskega prevoza potnikov;
– rekreativna pot neposredno ob cesti bo omogočila peš in kolesarsko povezavo z rekreacijskim območjem Zajčje dobrave.
(2) Komunalna, energetska, telekomunikacijska infrastruktura:
– ob izgradnji povezovalne ceste bo obnovljeno primarno vodovodno omrežje (dimenzije 315 mm), ki poteka preko območja načrtovane ceste;
– zgrajen bo nov odsek plinovoda (dimenzije 200 mm), kar bo povečalo zanesljivost obratovanja distribucijskega plinovodnega omrežja na celotnem vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana;
– na zahodno stran ceste bosta prestavljena in pokabljena nadzemna 20kV daljnovoda RTP Polje – ENP Zalog in RTP Črnuče preko RP Tomačevo ENP Zalog, ki potekata preko industrijskega območja zahodno od načrtovane ceste. Na rob zazidljivega območja bosta prestavljena tudi obstoječa daljnovodna stebra. S prestavitvijo in pokablitvijo daljnovoda bodo razbremenjena zemljišča za gradnjo. Nova daljnovoda in prestavljena stebra bodo potekali po naslednjih zemljiščih izven območja OPPN: 562/1, 570/2, 557/1 in 566/1, vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj;
(3) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

(1) Povezovalna cesta je sestavljena iz dvopasovnega vozišča za motorni promet in rekreativne poti, namenjene pešcem in kolesarjem na zahodni strani.
(2) Križišča z obstoječimi kategoriziranimi cestami so krožna križišča. Iz povezovalne ceste je urejen severni in južni uvoz v gospodarsko cono. Iz rekreativne poti so vzdolž celotne trase urejene navezave na obstoječe kmetijske površine na zahodni strani povezovalne ceste.
(3) Vozišče in rekreativna pot sta ločena z zelenico, ki je v južnem odseku med Hladilniško potjo in Agrokombinatsko cesto zasajena z obojestranskim drevoredom.
(4) Na mestu opuščenega končnega postajališča mestnega linijskega prevoza potnikov ob Agrokombinatski cesti je načrtovana zelenica z zasaditvijo drevesno-grmovne živice in ureditvami poti.
(5) Končno postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov je prestavljeno v križišče s Hladilniško potjo. Na Agrokombinatski cesti je novo obojestransko postajališče.
(6) Na zahodni strani rekreativne poti in na vzhodni strani vozišča je treba posege na kmetijske površine v času gradnje sanirati in le te ponovno vzpostaviti.

(1) Dolžina povezovalne ceste je 1,440 km. Odsek se začne na južni strani na Hladilniški poti in konča na severni strani na Cesti v Prod.
(2) Horizontalni potek glavne trase: cesta se prične (v križišču s Hladilniško potjo) z ravnim potekom v smeri od juga proti severu. Z dvema zaporednima nasprotno smernima krivinama, najprej z desno in nato z levo, s polmerom 500 m, preide v naslednji ravni potek, ki je vzporeden robu obstoječih grajenih ureditev in se nadaljuje proti severu. Na severni strani se zaključi (v križišču s Cesto v Prod) z desno krivino s polmerom 500 m.
(3) Vertikalni potek glavne trase: cesta sledi obstoječemu ravninskemu terenu na odprtih odsekih trase. Nekoliko bolj razgiban niveletni potek ima na odsekih prečkanja obstoječih jež in suhih strug vodotokov. Na trasi sta dva odseka prečkanja obstoječih jež, prvi odsek se nahaja tik za križiščem s Hladilniško potjo in drugi odsek se nahaja tik za križanjem z Agrokombinatsko in Snebersko cesto. Na trasi sta dva odseka prečkanja suhih strug vodotokov, prvi odsek se nadaljuje iz ježe ob križanju z Agrokombinatsko in Snebersko cesto, drugi odsek se nahaja pred križanjem s Cesto v Prod. Uporabljeni vzdolžni nakloni so med 0,6 odstotka in 2,0 odstotka. Nivelete krožnih križišč potekajo horizontalno.
(4) Na stacionaži km 0,900 se uredi propust svetlega prereza 2,00 x 2,00 m v dolžini 36,00 m. Na stacionaži km 1,407 se uredi propust svetlega prereza 2,00 x 2,00 m v dolžini 87,00 m.
(5) Horizontalni in vertikalni tehnični elementi upoštevajo projektno hitrost 60 km/h, v območju križišč je projektna hitrost 40 km/h. Vse horizontalne krivine so polmera 500 m, največji vzdolžni nagib znaša 2,00 odstotka.
(6) Tipski prečni prerez povezovalne ceste:

    – zatravljeni pas                           1,50 m
    – rekreativna pot                           4,00 m
    – zeleni pas                                3,50 m
    – robni pas                                 0,25 m
    – vozni pas – vožnja proti jugu             3,25 m
    – vozni pas – vožnja proti severu           3,25 m
    – robni pas                                 0,25 m
    – zatravljena bankina                       1,00 m
    – skupaj znaša tipski prečni profil        17,00 m

Navezava na obstoječe površine je načrtovana kot zatravljena brežina v naklonih do 1:3.
(7) Robni pasovi se oblikujejo z drugačnim povoznim materialom kot vozni pasovi, tako da se širina ceste vizualno zoži.

(1) Na povezovalni cesti so:
– v km 0.029: južno križišče, ki je trikrako krožno križišče s Hladilniško potjo,
– v km 0.420: priključek 1, ki je južni uvoz v gospodarsko cono,
– v km 0.660: priključek 2, ki je severni uvoz v gospodarsko cono,
– v km 0.820: srednje križišče, ki je štirikrako krožno križišče z Agrokombinatsko in Snebersko cesto,
– v km 1.407: severno križišče, ki je trikrako krožno križišče s Cesto v Prod.
(2) Vsa tri krožna križišča imajo enak tipski prečni prerez:

    – nepovozni zatravljeni del sredinskega otoka
    (polmer nepovoznega sredinskega otoka R= 10,00 m)     20,00 m
    – povozni del sredinskega otoka (zunanji polmer
    povoznega dela sredinskega otoka R = 12,00 m)        2x2,00 m
    – vozni pas (zunanji polmer voznega pasu R = 18,00
    m)                                                   2x6,00 m
    – zelenica                                           2x2,00 m
    – hodnik za pešce ali rekreativna pot                2x4,00 m
    – zatravljena bankina                                2x0,50 m
    – skupaj znaša tipski prečni profil (zunanji
    polmer krožnega križišča R = 24,50 m)                49,00 m.

Priključne ceste in poti bodo spremenile potek in prečni profil:
a) v km 0,029: priključne ceste v južnem križišču:
– vzhodni krak v južnem križišču je odsek Hladilniške poti dolžine 100,00 m, tipski prečni profil je širok 11,00 m in je sestavljen iz dvosmernega vozišča širine 6,00 m, obojestranskega hodnika za pešce širine po 2,00 m in obojestranske zatravljene bankine široke po 0,50 m;
– zahodni krak v južnem krožnem križišču je odsek Hladilniške poti dolžine 130,00 m, tipski prečni profil je širok od 5,50 m do 6,50 m in je sestavljen iz dvosmernega makadamskega vozišča širine od 4,00 m do 5,00 m in obojestranske zatravljene bankine široke po 0,50 m.
b) v km 0,820: priključne ceste v srednjem križišču:
– vzhodni krak v srednjem krožnem križišču je odsek Agrokombinatske ceste dolžine 225,00 m, tipski prečni profil je širok 8,50 m in je sestavljen iz dveh voznih pasov širine po 3,25 m in obojestranske zatravljene bankine ob vozišču širine 1,00 m;
– zahodni krak v srednjem krožnem križišču je odsek Sneberske ceste dolžine 90,00 m, tipski prečni profil je širok do 18,60 m in je sestavljen iz dveh voznih pasov širine po 3,25 m, zelenega pasu na južni strani širokega do 6,50 m, hodnika za pešce na južni strani širokega od 1,35 m do 4,00 m, zatravljene bankine ob hodniku za pešce široke 0,50 m in zatravljene bankine ob vozišču široke 1,00 m.
c) v km 1,407: priključne ceste v severnem križišču:
– vzhodni krak v severnem krožnem križišču je odsek Ceste v Prod dolžine 130,00 m, tipski prečni profil je širok do 17,00 m in je sestavljen iz dveh voznih pasov, vsak s širino 3,00 m, obojestranskega zelenega pasu širine do 4,00 m, obojestranskega hodnika za pešce širokega po 2,00 m in obojestranske ozelenjene bankine široke po 0,50 m,
– zahodni krak v severnem krožnem križišču je odsek Ceste v Prod dolžine 110,00 m, tipski prečni profil je širok do 18,00 m in je sestavljen iz dveh voznih pasov, vsak s širino 3,50 m, zelenega pasu na južni strani širokega 2,00 m, rekreativne poti na južni strani široke 4,00 m, zelenega pasu na severni strani širokega do 5,50 m, hodnika za pešce na severni strani širokega 2,00 m in obojestranske zatravljene bankine široke po 0,50 m.
d) Na zahodni strani rekreativne poti na stacionažah glavne trase: km 0,310, km 0,605, km 0,814 (na južni strani Sneberske ceste), km 1,305 in km 1,410 (na južni strani zahodnega kraka Ceste v Prod) so urejeni makadamski priključki na obstoječe poljske poti, široki po 4,00 m in v dolžini 5,00 do 10,00 m.

(1) Na kraku Agrokombinatske ceste ob srednjem križišču je par obojestranskih postajališč mestnega linijskega prevoza potnikov. Postajališči sta dolgi 20 m, dolžina uvoznega in izvoznega dela postajališča je 20,00–30,00 m. Niši za ustavljanje avtobusov sta široki 3,00 m, perona za potnike sta široka 3,00 m.
(2) Na vzhodni strani povezovalne ceste na izvoznem kraku iz južnega križišča je končno postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov. Postajališče je dolgo 60 m, dolžina uvoznega in izvoznega dela postajališča je 20,00–30,00 m. Niša za ustavljanje avtobusov je široka 3,00 m, peron za potnike je širok 4,00 m.

(1) Na povezovalni cesti so:
– rekreativna pot na zahodni strani po celotni dolžini trase od južnega do severnega križišča, širine 4,00 m,
– hodnik za pešce širine 4,00 m v južnem, srednjem in severnem krožnem križišču,
– hodnik za pešce širine 2,00 m ob severni strani vzhodnega kraka Hladilniške poti od južnega križišča do uvoza v obstoječe ureditve in z navezavo do perona za potnike na končnem postajališču mestnega linijskega prevoza potnikov,
– peron za potnike na severni strani Agrokombinatske ceste, navezan na hodnik za pešce na južni strani preko novega prehoda za pešce,
– peron za potnike na južni strani Agrokombinatske ceste navezan na obstoječi hodnik ob južnem robu,
– hodnik za pešce ob južni strani Sneberske ceste širine od 1,35 m do 4,00 m,
– hodnik za pešce ob severni strani Ceste v Prod širine 2,00 m,
– hodnik za pešce ob južni strani vzhodnega kraka Ceste v Prod širine 2,00 m,
– hodnik za pešce širine 4,00 m, kot zaključek rekreativne poti, ob južni strani zahodnega kraka Ceste v Prod.
(2) Vse hodnike za pešce ob deviacijah in priključnih cestah je treba navezati na rekreativno pot na zahodni strani povezovalne ceste.
(3) Na vseh krakih v južnem, srednjem in severnem križišču so prehodi za pešce.
(4) Zahodni krak Hladilniške poti je urejen kot skupna površina za vse vrste prometa. Prehod za pešce v ustju zahodnega kraka Hladilniške poti v južnem križišču je treba urediti na dvignjenem vozišču.
(5) Vse prehode za pešce je treba urediti skladno z Navodili za načrtovanje prometnih ureditev MOL. Prehode med različnimi površinami je treba izvesti brez višinskega preskoka, prehodne rampe morajo biti daljše, kot je to zahtevano v Tehničnih specifikacijah za ceste, poti za pešce in kolesarje morajo biti urejene naravnost.
(6) Prometno tehnične, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev so prikazane v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija«, št. 4.2. Prometno tehnična situacija in višinska regulacija«, št. 4.3 »Vzdolžni profil« in št. 4.4 »Tipični prečni prerezi«.

(1) Na obeh jarkih se vgradi ploščate montažne prepuste 2,0/2,0 m z zožanim dnom širine 1,0 m in poševnim prehodom do vertikalnih sten v nagibu 1:2 (pas širine 2x0,5 m).
(2) Pred in za prepustom se na dolžini 1,0 m izvede obloga iz poravnanega lomljenca v nagibu 1:2 (oblika klina) na dolžini 2,0 m.
(3) Pri načrtovanju in gradnji je treba upoštevati »Hidravlično hidrološki elaborat za območje urejanja OPPN 408, povezovalna cesta Agrokombinatska–Hladilniška – del (ZIN-6/2014)«, izdelal IZVO-R d.o.o., št. projekta G17-FR/14, april 2014.

(1) Na odseku ceste med križiščem s Hladilniško potjo in križiščem z Agrokombinatsko cesto je dvostranski drevored v zelenici med voziščem in rekreativno potjo na zahodni strani ter v zatravljeni brežini na zahodni strani. Zasaditev drevoreda je treba izvesti z drevesi visoke kakovosti z obsegom debla najmanj 30/35 cm. Drevesa morajo biti cepljena z najmanj 2,2 m visokim deblom. Sadilna razdalja med posameznimi drevesi je 10,0 m.
(2) Na mestih posegov v obstoječe živice je predvidena sanacijska zasaditev živic. Živice je treba oblikovati iz raznovrstnih rastlin tako, da v prostoru delujejo višinsko in tlorisno razgibano. Vzorci zasaditve se morajo prilagajati značilnim vegetacijskim vzorcem ter vrstni sestavi in oblikam, predvsem glede na obstoječo, lokalno značilno vegetacijo.
(3) Območja opuščenih površin obstoječih cest in drugih utrjenih površin je treba zatraviti oziroma na njih vzpostaviti rabo, skladno z okoliškim prostorom. Opuščeni del Agrokombinatske ceste je treba rekultivirati z zasaditvijo drevesno-grmovne živice, z ureditvijo poti in zatravitvijo.
(4) Izbor rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo identiteto tega območja. Izbrane rastlinske vrste morajo dobro prenašati razmere v obcestnem prostoru (prah, plini, utrjevanje brežin, soljenje). Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
(5) Pri zasaditvah naj se upoštevajo varnostni odmiki od cestnega telesa in infrastrukturnih vodov.
(6) V območju OPPN je treba ohraniti drevesno in grmovno vegetacijo, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje ceste in varnosti prometa. Z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini.
(7) Oblikovanje reliefa je treba prilagoditi reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se morajo oblikovati zložno in z vertikalno zaokrožijo. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme biti ostrih robov in prehodov v teren. Preprečiti je treba nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost cestnega telesa.
(8) Krčitev gozdne vegetacije oziroma posek posameznega gozdnega drevja se lahko izvede po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede pooblaščen delavec ZGS, KE Domžale, Ljubljanska cesta 72a, 1230 Domžale. ZGS izda na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja ugotovitveno odločbo, v kateri se določita količina in struktura dreves za posek.
(9) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Zazidalna situacija«.

(1) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) V območju OPPN objekti za oglaševanje niso dopustni.
(3) Na zeleni površini ob Agrokombinatski cesti v območju prostorske enote C1 je dopustna postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhna stavba, samo: nadstrešek, senčnica,
– pomožni objekt v javni rabi, samo: grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, grajeno spominsko obeležje,
– ograja,
– podporni zid,
– vodnjak, vodomet,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo grajen namakalni sistem s črpališčem, bazen za gašenje požara.
(4) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov znotraj zelene površine ob Agrokombinatski cesti v območju prostorske enote C1 ni dopustno graditi oziroma postavljati.

(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
– Parcela C1: parcela, namenjena gradnji prometnih površin, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2/6 – del, 2/7, 7/8 – del, 7/9 – del, 8/4 – del, 8/5, 9/3 – del, 9/4, 10/5 – del, 10/6 – del, 11 – del, 12 – del, 13 – del, 15 – del, 16/1 – del, 16/2 – del, 17/1 – del, 17/3 – del, 17/2, 18 – del, 19/5 – del, 19/6 – del, 20 – del, 21 – del, 22 – del, 23 – del, 24 – del, 25 – del, 29 – del,30/2 – del, 32/2 – del, 33/2 – del, 40 – del, 441 – del, 443 – del, 444/1 – del, 445/1 – del, 446/1 – del, 446/2 – del, 448/1 – del, 449 – del, 450 – del, 531 – del, 533 – del, 534/1 – del, 534/2, 535/1 – del, 535/3 – del, 535/4 – del, 555/3 – del, 556/1 – del, 2454 – del, 2455/1 – del, 2463/1 – del, 2554/1 – del, 2554/2, 2555/1 – del, 2555/2, 2556/1 – del, 2556/2 – del, 2557/1 – del, 2557/2 – del, 2558 – del, 2559/1 – del, vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj, in zemljišča s parcelnimi številkami 994 – del, 1009/5 – del, 1009/6 – del, 1010/4 – del, 1011/2 – del, 1021/2 – del, 1021/3 – del, 1021/5 – del, 1022/1 – del, 1022/2 – del, 1023/2 – del, 1041/3 – del, 1164/2, 1167/3, 1168/2, 1171/7 – del, 1172/3 – del, 1207/3 – del, 1497/19 – del, 1497/20 – del, 1497/64, 1498/2 – del, vsa v katastrski občini 1771 – Zadobrova. Površina meri 38.920 m2.
– Parcela K1/1: parcela, namenjena ureditvi brežine, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2555/1 – del, 2556/1 – del, 2556/2 – del, 2557/1 – del, 2557/2 – del, 2558 – del, 2559/1 – del, 2463/1 – del, vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj, in 994 – del, 1009/5 – del, 1009/6 – del, 1010/4 – del, 1497/20 – del, vsa v katastrski občini 1771 – Zadobrova. Površina meri 2.863 m2.
– Parcela K1/2: parcela, namenjena ureditvi brežine, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 7/8 – del, 7/9 – del, 8/4 – del, 9/3 – del, 10/5 – del, 10/6 – del, 11 – del, 12 – del, 13 – del, 15 – del, 16/1 – del, 17/3 – del, 18 – del, 19/5 – del, 20 – del, 21 – del, 22 – del, 23 – del, 24 – del, 25 – del, 29 – del, 30/2 – del, 441 – del, 443 – del, 444/1 – del, 448/1 – del, 449 – del, 450 – del, 533 – del, 2454 – del, 2455/1 – del, vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj. Površina meri 3.533 m2.
– Parcela C2/1: parcela, namenjena ureditvi brežine, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami:, 531 – del, 533 – del, 534/1 – del, 535/1 – del, 535/3 – del, 535/4 – del, 555/3 – del, 556/1 – del vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj. Površina meri 352 m2.
– Parcela C2/2: parcela, namenjena ureditvi brežine, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 29 – del, 30/2 – del, 32/2 – del, 33/2 – del, 34/2 – del, 441 – del, 444/1 – del, 445/1 – del, 446/1 – del, 446/2 – del, 448/1 – del, 2454 – del, vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj. Površina meri 1.178 m2.
– Parcela C2/3: parcela, namenjena ureditvi brežine, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2/6 – del, 2554/1 – del, 2557/1 – del, 2557/2 – del, 2558 – del, 2559/1 – del, vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj, in 994 – del, 1011/1 – del, 1011/2 – del, 1021/2 – del, 1021/3 – del, 1021/5 – del, 1021/6 – del, 1021/9 – del, 1022/1 – del, 1022/2 – del, 1023/2 – del, 1041/3 – del, 1497/19 – del, 1498/1 – del, 1498/2 – del, vsa v katastrski občini 1771 – Zadobrova. Površina meri 3.808 m2.
– Parcela C2/4: parcela, namenjena ureditvi brežine, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1041/3 – del, 1207/3 – del, vsa v katastrski občini 1771 – Zadobrova. Površina meri 341 m2.
(2) Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so navedene v obrazložitvi odloka.
(3) Parcelacija in točke za zakoličbo so določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč«.

(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele, namenjene gradnji javnih cest v območju OPPN z oznako C1.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami: 2/6 – del, 2/7, 7/8 – del, 7/9 – del, 8/4 – del, 8/5, 9/3 – del, 9/4, 10/5 – del, 10/6 – del, 11 – del, 12 – del, 13 – del, 15 – del, 16/1 – del, 16/2 – del, 17/1 – del, 17/3 – del, 17/2, 18 – del, 19/5 – del, 19/6 – del, 20 – del, 21 – del, 22 – del, 23 – del, 24 – del, 25 – del, 29 – del,30/2 – del, 32/2 – del, 33/2 – del, 40 – del, 441 – del, 443 – del, 444/1 – del, 445/1 – del, 446/1 – del, 446/2 – del, 448/1 – del, 449 – del, 450 – del, 531 – del, 533 – del, 534/1 – del, 534/2, 535/1 – del, 535/3 – del, 535/4 – del, 555/3 – del, 556/1 – del, 2454 – del, 2455/1 – del, 2463/1 – del, 2554/1 – del, 2554/2, 2555/1 – del, 2555/2, 2556/1 – del, 2556/2 – del, 2557/1 – del, 2557/2 – del, 2558 – del, 2559/1 – del, vsa v katastrski občini 1770 – Kašelj, in zemljišča s parcelnimi številkami 994 – del, 1009/5 – del, 1009/6 – del, 1010/4 – del, 1011/2 – del, 1021/2 – del, 1021/3 – del, 1021/5 – del, 1022/1 – del, 1022/2 – del, 1023/2 – del, 1041/3 – del, 1164/2, 1167/3, 1168/2, 1171/7 – del, 1172/3 – del, 1207/3 – del, 1497/19 – del, 1497/20 – del, 1497/64, 1498/2 – del, vsa v katastrski občini 1771 – Zadobrova.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 38.920 m2.
(4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.

Ureditve, ki jih določa OPPN, se lahko izvedejo v največ dveh etapah:
– južni odsek in severni odsek povezovalne ceste s pripadajočimi krožnimi križišči in ureditvami se lahko izvajata ločeno,

V primeru odkritja arheoloških ostalin v času gradnje, je treba o tem obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS.

(1) Padavinsko vodo z utrjenih in neutrjenih površin je treba ponikati v podtalje oziroma tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin.
(2) Posegi morajo biti izvedeni tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Za preprečitev izlitja morebitnih nevarnih snovi v podtalnico je treba zagotoviti vodotesnost voziščne konstrukcije voznih pasov.
(3) Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektni dokumentaciji označiti in kotirati in mora biti odraz dejanskega stanja v naravi.
(4) V primeru gradnje novih premostitev je potrebno izdelati hidravlično hidrološki elaborat.
(5) Dimenzioniranje pretočnih profilov premostitvenih objektov preko vodotokov in zavarovanje brežin vodotokov je treba projektirati in izvesti tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi.
(6) Svetle pretočne odprtine premostitvenih objektov ne smejo ovirati pretoka visokih voda (Q(100)). Svetla odprtina premostitve oziroma pretočni profil mora prevajati maksimalne pretoke iz prispevnega območja oziroma vode s 100 letno povratno dobo, brez zajezevanja vode gorvodno, z zagotovitvijo 0,50 m varnostne višine nad gladino in spodnjim robom premostitve. Gradnja novih objektov ne sme vplivati na hidrološko hidravlične razmere gor in dol vodno, tako v času gradnje kot v času uporabe. Premostitve naj bodo brez vmesnih nosilnih stebrov v strugi vodotoka.
(7) Ureditev brežin v območju premostitvenih objektov je treba predvideti v ustrezni dolžini na tak način, da bo zagotovljena stabilnost korita, navezava na obstoječe brežine mora biti postopna, brez lokalnih zožitev ali razširitev.
(8) V času gradnje objekta mora biti zagotovljena pretočnost struge na odseku na katerega se posega.
(9) Za vse posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba pred pričetkom gradnje pridobiti vodno soglasje.

V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje. Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je treba preprečevati tako, da se:
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
– čisti vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine,
– transportna vozila prekriva,
– kadar prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži.

(1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je treba omejiti na za gradbišče določeno območje in za gradnjo določen čas.
(2) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, in materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) Na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena.
(4) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje oziroma se začasno deponira na mestu naslednje predvidene faze gradnje.

(1) Območje OPPN je v skladu z OPN MOL ID opredeljeno kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
(3) Hrup iz gradbiščnih površin bo negativno vplival v glavnem na severnem delu območja predvsem na ptice. Vpliv je treba zmanjšati tako, da se intenzivna gradbena dela izvajajo izven gnezditvenega obdobja. Vpliv zaradi hrupa v času obratovanja bo trajen, vendar relativno majhen.

(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Čas sečnje oziroma poseganja v obvodno gozdno vegetacijo je treba prilagoditi biološkemu utripu gozda. Sečnjo je treba opraviti zunaj vegetacijske dobe oziroma v času, ko se najmanj vznemirja prosto živeče živali. Čas mirovanja je od 1. marca do 30. junija.
(3) Po končani gradnji je treba zagotoviti ustrezne pogoje za čim prejšnjo sanacijo krajine v območju gradbišča, kjer bo prišlo do neposrednega uničenja rastlinskih delov njihovih rastišč.

(1) Posege v kmetijska zemljišča (K1) v času gradnje je treba po koncu gradnje sanirati in zemljišča vrniti v prvotno rabo.
(2) Investitor mora omogočiti lastnikom kmetijskih zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo in po njej.

Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.

(1) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za del območja OPPN, ki se nahaja v poplavnem območju reke Save, izdelati geomehansko poročilo in v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.
(2) Na poplavnem območju niso dovoljeni posegi ali dejavnosti, ki lahko ob poplavi škodljivo vplivajo na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Nasipavanje poplavnih območij ni dovoljeno, razen zemljišča pod objektom.
(3) Za obravnavano območje je izdelan elaborat »Hidravlično hidrološki elaborat za območje urejanja OPPN 408, povezovalna cesta Agrokombinatska–Hladilniška – del (ZIN-6/2014)«, izdelal IZVO-R d.o.o., št. projekta G17-FR/14, april 2014.
(4) Za vse posege na vodna zemljišča z izvedbo omilitvenih ukrepov je treba na osnovi obstoječega Hidravlično hidrološkega elaborata predhodno izdelati detajlni hidravlični elaborat za ureditev vodotoka in odvajanje poplavne vode.
(5) Območje OPPN se nahaja v seizmičnem območju s projektno intenziteto pospeška tal 0,26 s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju objektov je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(6) Vse predvidene posege, kot so nasipi in vkopi, je treba izvesti tako, da se prepreči erozija območij.
(7) V času gradnje je treba upoštevati možnost razlitja snovi. Zaradi navedenega je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe prostorskih ureditev načrtovanih s tem OPPN ne sme poslabšati. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, viri vode za gašenje.
(2) Med gradnjo in pri ureditvi gradbišča je treba izvesti vse ukrepe za preprečitev požara v naravnem okolju.
(3) Med gradnjo in po njej je treba zagotoviti dostop do objektov za intervencijska vozila ter zadostne količine vode za gašenje požara.

(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– zaradi gradnje povezovalne ceste je treba zaščititi obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode;
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov;
– pred gradbenimi posegi je treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječih komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov.
(2) Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je določena v grafičnemu načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

(1) Po Sneberski in v nadaljevanju po Agrokombinatski cesti poteka obstoječi primarni vodovod dimenzije 150 mm, ki ga je treba med gradnjo varovati.
(2) Preko južnega dela območja OPPN poteka obstoječi primarni vodovod dimenzije 315 mm. Vodovod je treba obnoviti znotraj območja in v razdalji 5 m vzhodno in zahodno iz območja OPPN. Nov vodovod bo vgrajen v zaščitno jekleno cev dimenzije 600 mm. Na zahodnem koncu zaščitne cevi mora biti vgrajen armaturni jašek z vgrajenimi armaturnimi zaporami.
(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.

(1) Zagotoviti je treba odvajanje odpadne padavinske vode iz ceste. Teren na obravnavanem območju omogoča ponikanje padavinske vode v podtalje, zato je odvajanje odpadne padavinske vode iz ceste vzdolž ceste načrtovano v ponikovalna polja. Pred iztokom v ponikovalno polje se uredi lovilce olj ustreznih dimenzij.
(2) Lokacije za ponikanje so določene v grafičnemu načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(3) Med gradnjo je treba zaščititi obstoječi kanalizacijski zbiralnik C0 dimenzije 1200 mm, ki potekla po Sneberski in v nadaljevanju po Agrokombinatski cesti.

(1) Povezovalna cesta prečka obstoječi prenosni plinovod 10700, od 10000 v 11+586 – MRP Zalog dimenzije 150 mm v upravljanju podjetja Plinovodi d.o.o. Pri gradnji je treba obstoječi prenosni plinovod ustrezno zaščititi in varovati. Upoštevati je treba predpise o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov.
(2) Na območju predvidenega krožnega križišča na Agrokombinatski cesti je treba obstoječi plinovod N28681 dimenzije 200 mm prestaviti v zunanji rob ceste.
(3) Po zahodnem robu povezovalne ceste med Agrokombinatsko cesto in Hladilniško potjo je dopustno zgraditi glavni distribucijski plinovod dimenzije 200 mm, ki bo služil kot sistemska povezava distribucijskega plinovodnega omrežja med omrežjem po Sneberski cesti in omrežjem na območju Zaloga, kar bo povečalo zanesljivost obratovanja distribucijskega plinovodnega omrežja na celotnem vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana.

(1) Preko območja OPPN potekajo obstoječi 10 in 20 kV kablovodi in 20 (35 kV) daljnovoda. Vse obstoječe elektroenergetske vode je treba med gradnjo ustrezno zaščiti in varovati.
(2) Obstoječa 20 kV daljnovoda RTP Polje – ENP Zalog in RTP Črniče preko RP Tomačevo ENP Zalog, ki potekata preko trase načrtovane povezovalne ceste, se na območju načrtovane povezovalne ceste pokabli. Po povezovalni cesti se predvidi elektroenergetska kabelska kanalizacija s kabelskimi jaški, v katero se uvleče kable. Obstoječa stebra na območju proizvodnih in skladiščnih obratov v Zalogu se odstrani in nadomesti z dvema novima stebroma za izvedbo prehoda na prostozračne vodnike.
(3) Na območju predvidenega krožnega križišča na Hladilniški poti se predvidi nova kabelska kanalizacija za prestavitev obstoječih 10 kV kablovodov iz območju načrtovanega krožnega križišča in območja vzhodno od krožnega križišča.
(4) Osnova za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja naj bodo s strani Elektro Ljubljana d.d. izdelane Idejne rešitve št. 12/13, februar 2014: EE napajanje za območje urejanja 408 Povezovalna cesta Agrokombinatska–Hladilniška – del.

Preko območja OPPN poteka obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje. Vse obstoječe vode elektronsko komunikacijskega omrežja je treba pri gradnji ustrezno zaščiti in varovati.

(1) Novo povezovalno cesto je dopustno opremiti z javno razsvetljavo. Obstoječo javno razsvetljavo po Sneberski in Agrokombinatski cesti se prestavi v novo cesto. Napajanje nove javne razsvetljave je treba izvesti preko obstoječe javne razsvetljave po Sneberski in Agrokombinatski cesti ali iz ene od obstoječih transformatorskih postaj v bližini.
(2) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(2) Poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture.
(3) Dopustna so odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– v času gradnje morata biti omogočeno nemoteno delovanje sosednjih objektov in zagotovljena nemotena komunalna oskrba prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi PGD strokovnjak določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– na stroške investitorja je treba zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del;
– zemljišče, poškodovano v času gradnje, je treba v najkrajšem možnem času sanirati in zatraviti oziroma zasaditi z lokalno značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s 16. členom odloka.

(1) OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Moste Polje,
– Četrtni skupnosti Polje.
(2) Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.