Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in (109/12)) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14) je Občinski svet Občine Trebnje na 28. redni seji dne 30. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovni kompleks ŠEN-004 IG v Šentlovrencu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovni kompleks ŠEN-004 IG v Šentlovrencu (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je pod številko projekta 13178-00 izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. iz Krškega.
II. VSEBINA OPPN
2. člen
(sestavni deli OPPN)
A) Tekstualni del (odlok)
1. Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
1.2 Območje OPPN
2. Umestitev načrtovane ureditve v
prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske
ureditve s sosednjimi območji
2.2 Rešitve načrtovanih objektov
in površin
2.3 Pogoji in usmeritve za
projektiranje
in gradnjo
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev
glede gradnje in priključevanja
objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo
in grajeno javno dobro
3.1 Skupne določbe
3.2 Prometna infrastruktura
3.3 Elektroenergetsko omrežje
3.4 Oskrba z vodo
3.5 Odvajanje in čiščenje odpadnih
voda
3.6 Odpadki
3.7 Elektronske komunikacije
4. Rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom
7. Pogoji za izvajanje OPPN
8. Velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev
B) Grafični načrti
B1 Izsek iz grafičnega načrta
kartografskega dela občinskega
planskega akta
s prikazom lege prostorske ureditve
na širšem območju M 1:2 000
B2 Območje podrobnega načrta
z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500
B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji M 1:2 000
B4 Ureditvena situacija M 1:500
B5 Potek omrežij in priključevanje
objektov na gospodarsko infrastrukturo
ter grajeno javno dobro M 1:500
B6 Načrt parcelacije M 1:500
C) Povzetek glavnih tehničnih značilnosti
oziroma podatkov o prostorski ureditvi
D) Priloge podrobnega prostorskega načrta
D1 Izvleček iz hierarhično višjega
prostorskega akta
D2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem
območju
D3 Strokovne podlage
D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora, postopek CPVO
D5 Obrazložitev in utemeljitev
D6 Povzetek za javnost
1. Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
3. člen
(1) S tem OPPN se podrobneje določijo prostorske ureditve na območju gospodarske cone – IG v naselju Šentlovrenc, v sklopu katere se izvaja proizvodnja cementnih izdelkov.
(2) Namen OPPN je določitev usmeritev za legalizacijo obstoječih objektov in njihov nadaljnji razvoj ter določitev ukrepov za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(3) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.
1.2 Območje OPPN
4. člen
(1) Območje OPPN je velikosti ca. 1,48 ha. Območje OPPN zajema poslovni kompleks v naselju Šentlovrenc, ki je lociran vzdolž reke Temenica. Kompleks na zahodu meji na reko Temenica, ki je iz območja prestavljena v smeri zahoda, na severu na površine centralnih dejavnosti, na vzhodu na prometno površino vzdolž katere so deloma stanovanjske površine, delno kmetijske površine in delno gozd. Na jugu, v najožjem delu kompleks meji na kmetijske površine.
(2) Območje OPPN zajema zemljišča naslednjih parcelnih številk:
– k.o. Prapreče: 795/5, 795/6, 795/15, 795/16, 797/9, 797/10, 799/4, 799/6;
– k.o. Mali Videm: 1127/13, 1127/7, 1057/10, 1135/1, 1135/2, 1046/1, 1046/2, 1046/3, 1046/4, 1046/5, 1049/2, 1049/3, 1049/6, 1049/12, 1049/14, 1040, 1044, 1042/1, 1042/2, 1042/3;
(3) OPPN obravnava tudi parcele oziroma dele parcel izven območja OPPN, na katerih je načrtovana rekonstrukcija dela lokalne ceste LC 426122 Medvedjek–Martinja vas–Šentlovrenc z ureditvijo odstavnega pasu:
– k.o. Mali Videm: 1135/2, 1057/7, 1062, 1048/1, 1048/2, 1077/1, 1017/6.
(4) Območje OPPN z natančnim potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. člen
Obravnavano območje ima obstoječe povezave s sosednjimi poselitvenimi območji predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnem napajanju.
Neposredno pa so vplivi na samih mejah OPPN, in sicer:
– na mestu cestnega priključka v kompleks,
– na meji proti vodotoku Temenica,
– na meji s stanovanjskimi površinami in površinami za centralne dejavnosti.
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
6. člen
(funkcionalna zasnova)
(1) Ob dovozni cesti v severnem delu kompleksa se nahaja upravna stavba. Ob njej je transformatorska postaja. Južno od upravne stavbe so v nizu zgrajene proizvodne stavbe: obrtna delavnica, stavba za proizvodnjo betonskih pokrovov, boksi za agregat, deponija betonskih proizvodov, komandna enota, proizvodna stavba betonskih votlakov, proizvodna stavba betonskih cevi. Pred stavbami vzdolž reke je ploščad za proizvodnjo betonskih izdelkov in manipulativni plato s skladiščnimi površinami za gotove izdelke. Med spodnjim manipulativnim platojem in reko je zeleni pas. Na zgornjem platoju je manipulativna površina za dostavo surovin, deponija agregata in črpališče.
(2) Območje OPPN je prometno dostopno iz severo-vzhodne strani. Urejeni so dostop do upravne stavbe in spodnjih manipulativnih ter zunanjih skladiščnih površin, urejenih pred stavbami, dostop do parkirišča za zaposlene in ob njem dostop za dostavo proizvodnih surovin na zgornji plato.
7. člen
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
(1) V skladu z veljavnim predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, morajo objekti izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje.
(2) Zagotovi se predpisano količino moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa in geotermalna energija ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru
8. člen
(vrste dopustnih osnovnih objektov glede na namen)
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov. V mansardi upravne stavbe je dopustno urediti bivalne prostore.
(2) V skladu s klasifikacijo objektov je, ob upoštevanju določil tega odloka, dopustna umestitev naslednjih objektov:
1 STAVBE, od tega:
12 Nestanovanjske stavbe, od tega:
122 poslovne in upravne stavbe, od tega:
12201 stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori,
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, od tega:
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od tega:
21 Objekti transportne infrastrukture, od tega:
211 Ceste
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
23 Industrijski gradbeni kompleksi, od tega:
2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin; – objekti za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno, betonarne
24 Drugi gradbeni inženirski objekti
242 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega:
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
9. člen
(vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju je poleg objektov iz prejšnjega člena dovoljena tudi postavitev ostalih objektov, ki se postavljajo v skladu s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost in v skladu z določili tega odloka.
(2) Dopustna je umestitev naslednjih objektov:
– Ograja: varovalna ograja, sosedska ograja, protihrupna ograja; enostaven objekt, višine do vključno 2 m; nezahteven objekt, višina nad 2 m do vključno 3 m,
– Podporni zid: enostaven objekt, višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m; nezahteven objekt, višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m; Sem med drugim spada: podporni zid z ograjo,
– Mala komunalna čistilna naprava: enostaven objekt, zmogljivost do vključno 50 PE,
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: vsi. Sem med drugim spada: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja),
– Samostojno parkirišče: nezahteven objekt, površine do vključno 200 m2, sem med drugim spada: parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi,
– Pomožni komunalni objekti: enostaven objekt, vsi. Sem med drugim spada: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok.
10. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN je dopustno opravljanje naslednjih dejavnosti, ki so določene v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti:
– (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(23) Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov,
– (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(82) Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (samo 82.1 Pisarniške dejavnosti).
11. člen
(vrste gradenj in drugih posegov)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov (in naprav) ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi vrstami objektov po tem odloku,
– vzdrževanje objektov.
12. člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
Na območju OPPN so določeni naslednji elementi: (določeni v grafičnem prikazu)
– parcela namenjena gradnji (PG): parcela namenjena gradnji stavb, gradbeno-inženirskih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditvi parkirišč, dovoznih poti, ureditvi okolice objektov ipd.,
– gradbena meja (GM): črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
2.3.2 Lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo
13. člen
(lega objektov)
(1) Lega stavb in gradbeno inženirskih objektov ter odmiki od sosednjih zemljišč so razvidni iz grafičnih prilog.
(2) Stavbe se umešča znotraj določene gradbene meje ob upoštevanju odmikov od parcele namenjene gradnji.
14. člen
(lega nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževanje objekta)
(1) Lega objektov, ki so v skladu s predpisom o vrstah objektov uvrščeni v kategorijo nezahtevnih in enostavnih objektov: na območju parcele namenjene gradnji. Postavitev je dopustna na parcelni meji. Ograje ob javni cesti ne smejo posegati v polje preglednosti. Podporni zid mora biti oddaljen od občinske ceste (najkrajša razdalja med končno točko prečnega profila cestnega telesa občinske ceste in najbližjo zunanjo točko opornega zidu) najmanj 1,60 m.
(2) Vzdrževanje objekta: namestitev naprav, ki se nameščajo na zunanji ovoj stavbe se locira na vizualno manj izpostavljenih mestih.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja ter ureditve okolice
15. člen
(velikost in oblikovni pogoji osnovnih stavb)
(1) Tlorisna zasnova stavb je pravokotna. Velikost stavb je omejena z v grafiki določeno gradbeno mejo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Silosi so stolpni.
(2) Največja dopustna etažnost stavb je: pritličje (P) + 2. V primeru dvokapne strehe je dopustna mansarda. Kolenčni zid je višine do 1,0 m. Višina stavb od najnižje kote urejenega platoja do najvišjega dela strehe ne sme presegati 14 m. Višina silosov je do 21 m. Višina podpornega zidu je do 5,5 m. Višina protihrupne ograje je do 4 m.
(3) Strehe so simetrične dvokapnice, enokapne ali ravne.
(4) Naklon dvokapne strehe je med 20° in 35°. Enokapne strehe so naklona do 35°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Barva kritine je siva ali rjava.
(5) Fasade so ometane, v kombinaciji z jeklom, steklom, kamnom ali drugimi obložnimi materiali. Fasadni materiali morajo biti medsebojno usklajeni. Barve fasad so bele, svetlih pastelnih barv in nežni odtenki zemeljskih barv (npr. rjava, umazano bela ipd.). Prepovedane so fasade z močnimi barvnimi poudarki ter svetleče, fluorestentne in druge vpadljive barve fasad (npr. živo modra, rdeča, vijolična, roza, živo rumena, turkizna ipd.).
(6) Vidno izpostavljene dele podpornih zidov se zasadi s plezalkami.
16. člen
(oblikovni pogoji za ostale objekte v funkciji osnovnih stavb)
Varovalne in sosedske ograje so kovinske izvedbe. Protihrupne ograje morajo biti členjene. Dopustna je kombinacija z betonom. Barva ograj mora biti v naravnih barvnih tonih in ne sme kontrastno izstopati iz okolja.
17. člen
(ureditev okolice)
(1) Znotraj parcel namenjenih gradnji se uredijo parkirne in manipulativne površine, ki so asfaltne, betonske, tlakovane ali makadamske izvedbe.
(2) Zelena površina se uredi med manipulativnim platojem in reko Temenica. Zasadi se z avtohtono vodno obrežno vegetacijo.
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
18. člen
Faktor zazidanosti gradbene parcele je do 0,7.
2.3.5 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
19. člen
Parcelacija se izvaja skladno z grafičnim načrtom »Načrt parcelacije«. Zakoličbene točke so opredeljene v Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1 Skupne določbe
20. člen
(1) Območje in stavbe se priključuje na GJI in grajeno javno dobro skladno z veljavnimi predpisi in pogoji upravljavcev posameznih omrežij, ki so podani v smernicah in mnenjih.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih infrastrukturnih omrežij in grajenega javnega dobra se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanih s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
3.2 Prometna infrastruktura
21. člen
(1) Izvede se rekonstrukcija lokalne ceste št. 426122 Medvedjek–Martinja vas–Šentlovrenc na način, da se na območju, kjer lokalna cesta poteka ob kompleksu ŠEN-004 IG, ustrezno razširita oba vozna pasova, izvede pa se še tretji – odstavni pas, preko katerega se območje kompleksa priključi na lokalno cesto št. 426122, v širini, ki omogoča promet tovornim vozilom.
(2) Iz odstavnega pasu se izvedejo trije cestni priključki v območje kompleksa. Glavni, severni cestni priključek se uredi do upravne stavbe, proizvodnih stavb, spodnjih manipulativnih površin in zunanjih skladišč gotovih izdelkov. Južno od glavnega priključka se uredi priključek do parkirnih površin za zaposlene, ob njem pa priključek do zgornjega manipulativnega platoja za dostavo surovine in do deponije agregata.
(3) Rekonstrukcija ceste z odstavnim pasom se izvede na višinskih kotah obstoječega terena.
(4) Uvoz na parkirne površine za zaposlene se sanira tako, da se uredi skupen priključek za uvoz in izvoz širine najmanj 5 m. Parkirne površine za zaposlene se uredijo v asfaltni izvedbi na zgornjem platoju. Parkirišča za potrebe upravne stavbe in za obiskovalce se uredijo ob severni meji kompleksa.
(5) Cestni priključek do zgornjega manipulativnega platoja po katerem se vrši dostava surovine se izvede v asfaltni izvedbi.
(6) Padavinska voda iz kompleksa in priključkov ne sme odtekati na javno cesto. Znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dopustna postavitev naprav in zasaditve, ki bi ovirale preglednost.
3.3 Elektroenergetsko omrežje
22. člen
(1) Stavbe na območju kompleksa se z električno energijo napajajo iz lastne transformatorske postaje 20/0,4 kV, ki je locirana v severnem delu območja, severovzhodno od poslovne stavbe, v omrežje pa je povezana s podzemnim 20 kV vodom.
(2) Pri gradnji elektroenergetskega omrežja in posegih v njegov varovalni pas je potrebno upoštevati veljavni predpis, ki ureja področje energetike in zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami. Širina varovalnega pasu srednjenapetostnega elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega priključnega voda do TP:
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m.
(3) Zaradi rekonstrukcije lokalne ceste št. 426122 Medvedjek–Martinja vas–Šentlovrenc in izvedbe odstavnega pasu je mogoče križanje z nizkonapetostnim elektroenergetskim omrežjem. Tangirani steber se po potrebi prestavi v skladu z grafično prilogo.
3.4 Oskrba z vodo
23. člen
(oskrba s pitno in tehnološko vodo)
(1) Priključitev stavb na javni vodovod je izvedena na obstoječem sekundarnem vodu PE-HD fi 90, ki poteka po javni cesti.
Na parceli investitorja se zgradi vodomerni jašek dimenzij najmanj 60/80 cm na vedno dostopnem mestu.
(2) Tehnološka voda se črpa iz podtalnice preko lastne vrtine, ki je urejena na območju OPPN. Del tehnološke vode se zagotavlja iz zbiralnika tehnološke vode, v katerem se zbira padavinska voda iz streh.
24. člen
(požarna voda)
Požarna voda se zagotavlja iz zbiralnika tehnološke vode. Površine za gasilska vozila so zagotovljene v sklopu manipulativnih platojev.
3.5 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
25. člen
(splošno)
(1) Odvajanje odpadnih vod z območja se ureja v ločenem sistemu.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod se izvaja skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode in predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest. Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
26. člen
(komunalne odpadne vode)
Komunalne odpadne vode iz območja se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, ki je locirana severozahodno od poslovne stavbe. Izpust očiščene vode iz male komunalne čistilne naprave je v vodotok.
27. člen
(padavinske odpadne vode)
(1) Padavinske vode iz streh se preko peskolovov in padavinske kanalizacije odvaja direktno v reko Temenico.
(2) Padavinska odpadna voda iz manipulativnih platojev, zunanjih proizvodnih površin, skladišč gotovih izdelkov in parkirišč se preko padavinske kanalizacije, usedalnikov in lovilcev olj odvaja v reko Temenico.
(3) Na območju je za čiščenje onesnaženih padavinskih voda iz manipulativnih platojev načrtovana izgradnja več usedalnikov z lovilci olj. Usedalniki z lovilci olj so locirani ob robu manipulativnega platoja. Očiščena padavinska voda se spelje v reko Temenico.
3.6 Odpadki
28. člen
(1) Z odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov.
(2) Zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se v območju OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju občine. Zbirni prostor (ki je lahko hkrati odjemni) za namenske predpisane posode mora ustrezati funkcionalnim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(3) Odpadki iz proizvodnje se predelajo na območju kompleksa in ponovno kot surovina uporabijo za proizvodnjo.
(4) Usedline iz usedalnikov se ločeno zbirajo in oddajo pooblaščenemu odjemalcu.
3.7 Elektronske komunikacije
29. člen
(1) Telekomunikacijski priključek je izveden s severne strani preko zračnega priključnega voda.
(2) Pri gradnji vodov elektronskih komunikacij in posegu v njegov varovalni pas je potrebno upoštevati veljavni predpis, ki ureja pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, veljavne predpise s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja teh vodov in interne pravilnike upravljavca posameznih vodov. Varovalni pas voda elektronskih komunikacij znaša 3 m, merjeno od osi voda.
(3) Oskrba območja z elektronskimi komunikacijami se izvaja po pogojih upravljavcev.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
30. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Ob zahodnem delu območja OPPN je evidentirana enota kulturne dediščine št. 26616 – Dolnje Praperče – Arheološko najdišče Kazinar. V fazi prestavitve reke Temenice so bile izvedene predhodne arheološke preiskave, ki so ugotovile, da prestavitev ne posega v morebitne arheološke plasti najdišča.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
31. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na zahodnem delu območja OPPN je naravna vrednota Trebnje – Temenica, reka s poplavno ravnico in fosilno strugo na območju Trebnjega. Struga reke je iz območja OPPN prestavljena v smeri zahoda.
(2) Posegi na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
(3) Ohranja se 5 metrski zeleni pas med načrtovanimi ureditvami in desnim bregom reke. Zeleni pas se po celotni dolžini zasadi z vodno obrežno vegetacijo: iva, bela vrba, jelša, beli topol ter jesen.
(4) Vodotok Temenica ima na obravnavanem odseku status ribolovnega revirja – tekoče vode Temenica 3. Po podatkih ribiškega katastra v ribolovnem revirju Temenica 3 živi 11 vrst rib. Od tega so 3 vrste zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 2 vrsti pa zavarovani s Habitatno direktivo, 6 vrst je uvrščenih na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in 9 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, ki določa lovno mero in varstveno dobo.
(5) Varovanje habitata:
– vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti (19. člen ZSRib) tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter da se ohranja naravna osenčenost, oziroma osončenost struge in brežin.
– dela se načrtuje in izvaja tako, da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora.
(6) Preprečevanje onesnaževanja voda:
– odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno območje vodotokov ne odlaga. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda.
– gradbena dela se izvajajo tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih in podtalnih voda s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu.
– med gradnjo in po izgradnji predvidenih objektov mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke, podzemni vodonosnik ali na območje vodnega zemljišča.
(7) Varovanje ribjih vrst in drstišč:
– prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih (25. člen ZSRib). Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor.
– neposredni vnos onesnaževal v vodotoke in vodne habitate na območju predvidenih posegov zaradi ogrožanja ribjih populacij ni dovoljen.
– načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. Med gradnjo in po njej se na območju vodnega zemljišča ali v sami strugi vodotokov ne sme odlagati nobena vrsta materiala, ki se uporablja pri gradnji, ali onesnažene vode s kakršno koli snovjo z območja delovišča, ki je strupena za ribe in bi lahko tudi negativno vplivala na potek drsti.
32. člen
(varstvo voda)
(1) Obravnavano območje se ne nahaja na območju varovanja podtalnice in vodnih virov. Zahodni del območja sega na poplavno območje – zelo redke poplave.
(2) Varstvo voda se zagotavlja z ustreznim odvajanjem padavinskih in komunalnih odpadnih voda in se na območju dosega z:
– izgradnjo ločenega kanalizacijskega sistema,
– rednim čiščenjem usedalnikov in lovilcev olj ter
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(3) Med gradnjo ni dopustno odlagati izkopanih materialov na vodna, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov. V fazi projektiranja je treba prikazati oziroma opisati mesta deponij viškov zemeljskih in drugih odpadnih ter gradbenih materialov, ki jih ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov in nekontrolirano po terenu.
33. člen
(varstvo tal)
Možen vpliv na tla je največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
34. člen
(varstvo zraka)
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Na mestih izvora praha se izvedejo protiprašne zaščite ali vlaženje preko šob, ki zmanjšujejo emisije prašnih delcev v ozračje. Manipulativne poti se redno vlaži.
35. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Pri projektiranju se upošteva predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Obvezna je uporaba svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru.
36. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje se skladno s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Raven hrupa na območju ne sme presegati predpisanih vrednosti.
(3) Ukrepi za zmanjšanje nivoja hrupa so zmanjšanje hrupa tistih strojev oziroma tehnoloških procesov, ki odločilno prispevajo k prekoračitvam dovoljenih nivojev hrupa tako, da se jih zapre z izolacijskimi ploščami.
(4) V primeru, da se pokažejo povečane emisije hrupa na bližnjih stanovanjskih stavbah, je potrebno izvesti dodatne aktivne protihrupne ukrepe na območju OPPN (podaljšanje protihrupnega zida proti stanovanjskim objektom). V primeru, da bodo kljub izvedenim aktivnim ukrepom povečane emisije hrupa, je investitor dolžan izvesti pasivne protihrupne ukrepe na sosednjih stanovanjskih stavbah.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
37. člen
(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena)
Skladno z opozorilno karto poplav so na območju zelo redke poplave. Območje ni evidentirano kot erozivno ali plazljivo ali kot območje visoke podtalnice.
38. člen
(seizmološke zahteve)
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998).
(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju OPPN določen projektni pospešek tal 0,175 xg.
39. člen
(požarno varstvo)
(1) Območje se ureja skladno z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju. Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik, ljudi, živali in premoženja, dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni odmiki ali protipožarna zaščita.
(3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti.
40. člen
(razlitje nevarnih snovi)
(1) Med gradnjo se izvajajo ukrepi za preprečitev razlitja nevarnih snovi.
(2) V primeru razlitja, je treba izvesti sanacijske ukrepe (omejiti razlitje in sanirati stanje, odpadno snov deponirati na ustrezno lokacijo ipd.).
7. Pogoji za izvajanje OPPN
41. člen
(obveznosti investitorja in izvajalcev gradnje)
Investitor in izvajalci morajo zagotoviti:
– stabilnost podpornih zidov,
– da ne bo prihajalo do onesnaženja vodotoka, podtalnih voda ter okolja nasploh,
– pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih, smernice ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN,
– da tovorna vozila, ki dostavljajo surovine in odvažajo izdelke ne ovirajo prometa po lokalnih cestah in javnih poteh, kar je mogoče zagotoviti z ureditvijo ustreznih parkirišč za tovorna vozila na primernih površinah izven območja OPPN.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
42. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Ob soglasju upravljavca ceste je dopustno odstopanje od predloga ureditve cestnih priključkov, razvidnih iz grafičnega dela OPPN.
(2) Pri projektiranju prometne in komunalne infrastrukture so dopustna tudi druga odstopanja od predvidenih rešitev in načrtovanih tras, razvidnih iz grafičnega dela OPPN, kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav ter kolikor so nove rešitve tehnično ustreznejše in racionalnejše ter niso v nasprotju z javnimi interesi, se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere in z njimi soglaša upravljavec omrežja.
III. KONČNE DOLOČBE
43. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
44. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je stalno na vpogled na Občini Trebnje in na Upravni enoti Trebnje, obe s sedežem Goliev trg 5.
45. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-24/2014
Trebnje, dne 30. julija 2014
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r.