Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – Skl. US) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) je Občinski svet Občine Horjul na 16. redni seji dne 2. 9. 2014 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja VR-19 (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt – OPPN), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.

(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvideva gradnja enostanovanjskih stavb, prometnih, infrastrukturnih in drugih utrjenih površin.
(2) Dovoljene so naslednje dejavnosti: stanovanjske.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema celotno območje enote urejanja prostora z oznako Vr-19.

Vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času gradnje zajemalo enoto urejanja prostora z oznako Vr-19.

(1) V bližini so vse dejavnosti potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije.
(2) Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice.
(3) Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.

V območju urejanja so dovoljene naslednje stavbe:
– 11100 enostanovanjske stavbe;
– 21120 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste;
– 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

Na območju urejanja so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča;
– odstranitve obstoječih naprav in objektov;
– gradnja novih objektov;
– rekonstrukcija objektov;
– prizidave in nadzidave objektov;
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture;
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

V ureditvenem območju je predvidena gradnja prostostoječih enostanovanjskih stavb, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmiku ne stikajo s sosednjimi enostanovanjskimi stavbami.

(1) Pri oblikovanju novogradenj je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– tlorisna dimenzija: minimalno razmerje 1:1,4, dovoljeni so izzidki,
– etažnost: pritličje, prvo nadstropje in mansarda. Dopustna je izvedba kleti.
– streha: dvokapnica z naklonom od 35 do 45 stopinj, pri nezahtevnem ali enostavnem objektu je dopustna izvedba drugačnega naklona strehe oziroma je dovoljena tudi enokapnica. Velikost napuščev ni predpisana.
(2) Na strehah je dovoljena izvedba frčad ali strešnih oken, ki lahko obsegajo maksimalno 40 % površine celotne strehe. Frčade se lahko izvedejo v drugačnem naklonu ali obliki glede na osnovni naklon strehe.
(3) Fasada:
– elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni;
– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike;
– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.

Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z enostavnimi objekti) in celotno površino parcele namenjene gradnji. Faktor znaša največ 0,4.

(1) Na prostih površinah ob stavbah se uredijo tlakovana dvorišča za parkiranje in manipuliranje z osebnimi vozili ter zelene površine.
(2) Ograje ob dovozni cesti ne smejo presegati višine 0,80 m in so lahko postavljene minimalno 1,5 od roba dovozne ceste. Ograje med parcelami so lahko visoke do 1,60 m in so lahko postavljene do parcelne meje oziroma na parcelno mejo s soglasjem mejaša. Ograje se izvedejo v leseni izvedbi, ali kot lahke kovinske ograje na nizkem AB parapetnem zidu višine največ 10 cm. Višinske razlike se premostijo z ozelenjenimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Za premostitev višinske razlike med dvema sosednjima zemljiščema je dovoljena izvedba opornih zidov, višina vidnega dela opornega zidu ne sme presegati 1,50 m. Na oporni zid se lahko postavi ograja.
(3) Skupne zunanje površine v naselju so dovozne ceste do posameznih stanovanjskih stavb in površine, ki služijo za delovanje gostišča (igrišče, parkirišče).
(4) V ureditvenem območju je dovoljeno postaviti en nadstrešek, eno manjšo drvarnico in eno garažo glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Objekti so leseni.

(1) Načrt prometne ureditve vključuje cestni priključek do stanovanjskega objekta.
(2) Za ureditev mirujočega prometa ob stanovanjski stavbi je potrebno na zemljišču namenjenem za gradnjo predvideti najmanj dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto.
(3) Parkirna mesta se zagotovijo na parceli ali v garaži in/ali pod nadstrešnico na prostih površinah ob stanovanjski stavbi.

(1) V ureditvenem območju se stanovanjska stavba priključi na predvideno malo komunalno čistilno napravo, katere iztok se izvede v ponikovalnico na lastnem zemljišču.
(2) Na interno kanalizacijo za padavinske vode se bodo priključevale vse padavinske vode z utrjenih površin in streh objektov. Vse padavinske vode z utrjenih površin objektov morajo biti pred iztekom v ponikovalnico na lastnem zemljišču očiščene preko internega lovilca olj.

Stanovanjska stavba v ureditvenem območju bo priključena na vodovod v območju, z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje.

(1) Za ogrevanje stanovanjske stavbe je predvidena toplotna črpalka zrak-voda.
(2) Koristi se lahko tudi druga uporaba obnovljivih virov energije (sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija) ter uporaba sekancev.

(1) Iz nove postavljene prostostoječe omarice se namesti zemeljski kabel ustreznega preseka in se ga položi v jarek do stanovanjske stavbe.
(2) Vse nove projektirane NN kable je potrebno projektno obdelati, kar je pogoj za izdajo soglasja. Za vse nove trase kablovodov je potrebno pridobiti služnostne pogodbe za uporabo zemljišča.
(3) Predhodno je potrebno opraviti zakoličbo, ki jo opravi Elektro Ljubljana, DE Vrhnika, najmanj 7 dni pred začetkom gradnje.

Zbiranje odpadkov in lokacija zabojnikov je ob stanovanjskih hišah znotraj območja.

(1) Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov ter cestnega omrežja zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora ali boljše tehnične rešitve.
(2) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti.

Po predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se obravnavana lokacija glede na namensko rabo prostora uvršča v območje, kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom.

Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila veljavnega predpisa o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju vodnih virov niti ne v poplavnem območju. Pri projektiranju je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) oziroma z drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje;
– Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz parkirišč, dostopnih cest, in ostalih utrjenih poti) je treba, če ne obstaja možnost priključevanja na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice umeščene izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok (neimenovani odvodnik);
– Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor;
– V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo;
– V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Z viškom izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov ter pritokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala na sosednje parcele;
– Po končanem izvajanju del je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti;
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 64/12) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02 in 98/07).

Obravnavano območje se ne nahaja v območjih varstva naravne in kulturne dediščine.

(1) V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebni odmiki med objekti,
– poti za evakuacijo.
(2) Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po občinski cesti in po predvideni cesti znotraj območja. Utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
(3) Delovne površine
Vsi predvideni objekti v območju so manjši od 600 m2, zato ti objekti ne potrebujejo delovnih površin za gasilna vozila. Ustreza že peš dostop.
(4) Hidrantna mreža
V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz predvidenega javnega hidrantnega omrežja v naselju. Hidranti so predvideni na medsebojni razdalji največ 80 m. Intervencijske poti, postavitvene površine in hidranti so prikazani v načrtu Požarnega varstva.
(5) Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je potrebno preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.
(6) Evakuacijske poti
Evakuacijsko pot in evakuacijske površine predstavljajo dostopne ceste v naselju.
(7) Poleg tega je potrebno:
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu s predpisom o varstvu pred požarom, in sicer tako, da se zagotovi potrebne odmike od mej parcel in med objekti, z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– zagotoviti vire vode za gašenje;
– zagotoviti neoviran, varen dostop in delovne površine za intervencijo;
– izpolnjevati bistvene zahteve varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte, ki se dokazujejo v elaboratu »zasnove požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študije požarne varnosti«;
– upoštevati predpis o požarni varnosti v stavbah.

(1) Pri projektiranju stavb je potrebno predvideti seizmični pospešek tal z vrednostjo 0,225.
(2) Območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta se ne nahaja v poplavnem območju.
(3) Območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na plazljivem in erozijskem območju.
(4) Za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.

Izvaja se sočasna gradnja predvidene prometne, energetske, komunalne infrastrukture in stanovanjskih stavb.

Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja Vr-19 je stalno na vpogled na sedežu Občine Horjul.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni državni in občinski Inšpektorat.

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.