Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in (109/12)) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04 in 34/04 – popr.) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 2. izredni seji dne 4. 9. 2014 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev in sanacijo kamnoloma Kepa v Ježcah v Občini Šmartno pri Litiji objavljenega v Uradnem listu RS, št. 67/08, ki se z uveljavitvijo izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji imenuje: »Občinski podrobni prostorski načrt za območje enote urejanja prostora z oznako JV_55 – Peskokop Kepa«.

Spremeni se 4. člen, tako da se na novo glasi:

Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta so:
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– prikaz stanja,
– povzetek za javnost,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta.«

V petem odstavku 9. člena se za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se na novo glasi:
»Dopustni objekti: – 23010 Rudarski objekti, za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin: odprti kop rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno (CC-SI), razen objektov, ki so navedeni in razvrščeni pod točko 5. Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13).«

V 18. členu se v tretjem odstavku za četrto alinejo, doda še šest novih alinej, ki se na novo glase:
»– ohraniti je potrebno obstoječi dostop iz lokalne ceste LC426113 (Stranje–Kopačija–M. Kostrevnica).
– vhod in dostop v sam kamnolom morata biti prilagojena potrebi območja pridobivanja.
– stranska cesta, ki se priključi na lokalno cesto mora biti široka najmanj 3 metre in mora biti v asfaltni izvedbi.
– urejeno mora biti odvodnjavanje notranje ceste; vode iz območja urejanja ne smejo biti speljane na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste.
– pri dostopu na lokalno cesto mora biti upoštevan pregledni trikotnik; v bližini priključka ni dovoljeno postavljati visokih ograj, saditi dreves, ali visokih poljskih kultur, katere bi zmanjševale preglednost.
– pred vključitvijo na lokalno cesto mora biti po pravilih cestnega prometa na stranski cesti postavljen prometni znak, ki označuje vključevanje iz stranske ceste na glavno cesto.«

Za zadnjim odstavkom 21. člena se dodajo še naslednji novi odstavki:
»(1) Skladno z deveto točko 11. člena Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10) je investitor - lastnik nepremičnin dolžan skleniti pogodbo s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti.
(2) Vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih daljnovodov morate zagotoviti neoviran dostop do vseh mest predmetnih elektroenergetskih objektov ob kateremkoli času.
(3) Pri gradnji morate upoštevati določila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni Iist RS, št. 29/92) ter predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m. Investitorja zadolžujemo naj poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v bližini elektroenergetskih naprav.
(4) Vse stroške projektiranja, predelave naših elektroenergetskih objektov ali odpravo eventualnih poškodb, nastalih na naših elektroenergetskih objektih v času izgradnje in kasnejšem vzdrževanju objekta, nosi investitor (oziroma pravni naslednik) predmetne zadeve.
(5) Vsi eventuelno preurejeni deli ELES-ovih elektroenergetskih objektov preidejo po izgradnji z neodplačanim prenosom v lastništvo ELES-a. Vsa dokumentacija v zvezi s preurejenimi deli mora biti razvidna iz Dokazila o zanesljivosti objekta in predana ELES-u.«

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se na novo glasi:

(1) Predvidene prostorske ureditve, podane v vlogi za pridobitev smernic k predmetnem prostorskem aktu, segajo na zemljišča, na katerih se nahajajo elektroenergetski vodi in objekti SN daljnovod DV 20 kV Kostrevnica v lasti oziroma upravljanju podjetja Elektro Ljubljana d.d.
(2) Informativni potek naših vodov na širšem območju je razviden iz priloge. Podrobne informacije o omenjenih obstoječih vodih in napravah na obravnavanem območju si pridobite v oddelku za obratovalno dokumentacijo, e-mail: dokumentacijaDELO@elektro-ljubljana.si.
(3) Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu Litija naročiti morebitno zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito naših vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.
(4) Za vključitev predmetnega objekta – peskokopa v elektrodistribucijsko omrežje je potrebno zgraditi ustrezno elektroenergetsko infrastrukturo, kjer je potrebno upoštevati že izdane dokumente Elektro Ljubljana d.d. za novo transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV Peskokop Kepa z 20 kV priključnim SN vodom (projektne pogoje št. 262/2013 z dne 9. 5. 2013 in Soglasje k projektnim rešitvam 508/2013 z dne 14. 6. 2013).
(5) Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječega SN daljnovoda DV 20 kV Kostrevnica je ob izgradnji vključitvenega 20kV SN voda za novo transformatorsko postajo možen pod pogoji, da se gradnja izvaja skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(6) Vsi predvideni zemeljski vodi se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(7) Glede na potek obstoječe elektroenergetske infrastrukture obstoječega SN daljnovoda DV 20 kV Kostrevnica je izvajanje dejavnosti peskokopa možno ob upoštevanju naslednjih pogojev v varovalnem pasu omenjenega daljnovoda:
– V varovalnem pasu se zemeljska dela izvajajo brez miniranja;
– Pri izvajanju del v neposredni bližini oporišč elektroenergetskih vodov ne sme biti ogrožena statična stabilnost le-teh;
– Vsako eventuelno poškodbo na stojnih mestih daljnovodov in na ozemljitvenemu sistemu stojnih mest je potrebno takoj javiti vzdrževalcu obstoječe elektroenergetske infrastrukture (Elektro Ljubljana d.d.).
(8) Skladno z 99. členom Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12), bo v primeru enega merilnega mesta za posameznega odjemalca, ki se bo napajal preko lastnega, neposrednega NN izvoda iz TP in ob izkazani skupni priključni moči večji oziroma enaki 130 kW, mogoče uvrstiti slednjega v odjemno skupino NN – zbiralke TP.
(9) Karto komunalnih vodov izdelanega podrobnega prostorskega načrta je potrebno dopolniti z vrisom predvidenih in obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav. Trase je potrebno uskladiti z Elektro Ljubljana d.d., Slovenska c. 58, 1516 Ljubljana.
(10) Po izdaji gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj in pred priključitvijo na distribucijsko omrežje mora investitor v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za priključitev za objekt, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa objektov na predmetno EE infrastrukturo.
(11) V primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo oziroma nadomestitvijo obstoječe elektroenergetske infrastrukture, ki je v lasti Elektra Ljubljana, je investitor dolžan naročiti izvedbo in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo. Funkcija prestavljene, preurejene in nadomeščene elektroenergetske infrastrukture tudi po izvedbi ostane enaka in kot taka ostane v lasti distributerja Elektro Ljubljana. Elektro Ljubljana si pridružuje pravico, da na račun investitorja opravi vsa dela, ki predstavljajo prestavitev, preureditev oziroma nadomestitev obstoječe elektroenergetske infrastrukture. Vsa medsebojna razmerja o načinu financiranja in izvedbi prestavitev, preureditev oziroma nadomestitev elektroenergetske infrastrukture investitor in Elektro Ljubljana dogovorita v posebni pogodbi.
(12) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja – podjetjem Elektro Ljubljana d.d.
(13) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnje elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v skladu s temi smernicami, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitve naših vodov mora biti kot soinvestitor naveden tudi Elektro Ljubljana d.d.
(14) Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljavca distribucijskega omrežja, ki je predvidena za demontažo se odstrani šele po izgradnji ustrezne nadomestne elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljavcem distribucijskega omrežja o predaji le-te v osnovna sredstva upravljavca distribucijskega omrežja.
(15) Priporočamo, da v izogib kasnejšim popravkom soglasij in projektne dokumentacije, investitor že pred začetkom projektiranja pridobi dokazila o pravici graditi.
(16) V fazi pridobivanja 'dokazila o pravici graditi' ali lastninske, druge stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
(17) Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. Investitor posameznega objekta nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del.
(18) Kolikor izvajalec zemeljskih gradbenih del med izvedbo naleti na nepričakovane elektroenergetske vode je dolžan o tem takoj obvestiti pristojno nadzorništvo podjetja Elektro Ljubljana d.d.«

Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se na novo glasi:

(1) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih voda in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Odvajanje padavinskih voda z vozišča in manipulativnih površin je potrebno predvideti z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi nagibi. Vodo je potrebno kontrolirano zajeti in preko usedalnikov in lovilcev olj speljati v ponikanje ali v vodotok Ježka. Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranega lovilca olj (SIST EN 858-2).
(3) V primeru, da bodo očiščene padavinske vode iz območja speljane v vodotok Ježka, morajo biti iztočni objekti v projektu detajlno obdelani, ne smejo segati v pretočni profil vodotoka in morajo biti oblikovani v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno proti erozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpustov.
(4) Morebitne tehnološke vode je potrebno pred odvodom v ponikanje oziroma pred iztokom v vodotok Ježka očistiti do predpisane stopnje.
(5) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(6) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
(7) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, v zemljo ali bližnji vodotok Ješka.
(8) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije izkopanega materiala. Izkopani material ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, ter morajo imeti urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala na sosednje parcele in v nižje ležeči vodotok Ješka.
(9) Po končani eksploataciji kamnoloma je potrebno v sklopu sanacije in rekultivacije odstraniti vse za potrebe izvajanja del postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z izkoriščanjem v kamnolomu prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti oziroma ustrezno sonaravno sanirati. Potrebno je urediti odvodnjavanje saniranih površin in v projektni dokumentaciji prikazati kam bodo vode speljane in na kakšen način.«

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.